Srednja prometna šola Maribor LITERARNO GLASILO Z E L E N I V A L

Transcript

1 Srednja prometna šola Maribor LITERARNO GLASILO Z E L E N I V A L Maribor, oktober 2016

2 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor SREČA JE RDEČA Pred vami je šolsko literarno in likovno glasilo Zeleni val. V njem ste dijaki razmišljali o prihodnosti pa o pomenu vode in kruha v življenju sodobnega človeka. Z nami ste delili svoje izkušnje»srečanja s Scilo in Karibdo«in nam zaupali tudi, kako preživljate počitnice. Literarno glasilo krasijo likovna dela naših dijakov, za kar sem jim še posebej hvaležna. Iskrena hvala vsem avtorjem prispevkov. Hvala tudi g. Zlatku Šehoviču za nesebično pomoč in podporo ter ge. Romani Orthaber, ki z likovnimi deli dijakov na svojstven način pripomore k nastanku tega glasila. Za konec dijaki, odprite vrata svojega srca, spregovorite prvo besedo. LJUBEZENSKA Na svetu je mnogo dobrih ljudi in mnogo velikih otrok in toliko malih, neznatnih stvari in toliko dobrih rok. Živela je deklica, kdo ve kje preveč širok je svet; živela je deklica kdaj kdo ve, tega je mnogo let. Zmeraj nemirna kakor nebo od prvih do zadnjih zvezd, ujela je v svojo drobno roko še svojo in mojo povest Kajetan Kovič Mentorica Maja Cafuta

3 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor LJUBZEN Ljubezen je beseda srečna, za čustva se zdi prijetna. Če imaš ljudi rad, v srcu si bogat. Zato ljudi ves svet imej rad in v srcu boš vedno zelo bogat. Blaž SREČA JE RDEČA Ko sem zaljubljen, takrat sem vedno vljuden. Ko svojo mamo objamem, največjo ljubezen dojamem. Ko je zunaj temna temna noč, potrebujem mamino pomoč. Ko iščem barvo za besedo sreča, vem, da ta barva je rdeča. Unuk T.

4 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor KAJ BI NAREDILA, ČE BI BILO KONEC SVETA? Kaj vse bi naredila, če bi bilo konec sveta? Prva stvar, ki bi jo naredila je, da bi takoj zapustila šolo, saj mi tam ne bi mogel nihče pomagati, če bi bila ogrožena. Vse dneve, ki bi mi še ostali, pa bi zelo dobro izkoristila. Vsak dan bi preživela s svojo družino in domačimi ljubljenčki. Če bi imela denar, veliko denarja, bi z družino odpotovala na zadnje počitnice in obiskali bi najbolj odročne predele sveta, jedli bi odlično in eksotično hrano ter se sproščali na ležalnikih ob toplem morju. Plavala bi z delfini, opazovala kite, se potapljala ob koralnem grebenu in iskala lepe školjke. Na kratko počela bi vse tiste stvari, ki jih v življenju nenehno odlašam in zanje nimam časa. Ko se bi bližal konec, bi zbrala družino in vse, ki mi veliko pomenijo - priredili bi velik piknik, kjer bi jedli, pili, plesali in se veselili. Želela bi si, da bi lahko vsem zbranim tudi povedala, koliko mi pomenijo. Ker pa bi se dan bližal svojemu koncu, bi skupaj čakali na konec sveta. In vem, da nam bi vsem bilo žal, da nismo živeli vsak dan tako, kot da bi bil naš zadnji. Larisa B. Unuk T.

5 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor TRETJA SVETOVNA VOJNA V prvi svetovni vojni je umrlo veliko ljudi, vojakov, razpadlo je veliko družin in še mnogo groznega se je zgodilo. V drugi svetovi vojni je Hitler s svojo politiko vladanja ubijal, zapiral in izganjal Jude in vse tiste, ki so bili drugačni. Hm kdo ve, kaj se bo zgodilo v tretji svetovni vojni. Velikokrat razmišljam in se sprašujem, kaj bi naredila, če bi ugotovila, da bo izbruhnila 3. svetovan vojna. Bila bi vznemirjena, ponoči ne bi mogla spati, saj bi samo čakala, kdaj bom zaslišala streljanje, kričanje, jokanje, zavijanje sirene, bobnenje tankov in bombnih letal. Strah bi me bilo prihodnosti in občutka negotovosti. Če bi zaslutila, da se nam bliža 3. svetovna vojna, bi se s svojo družino odpravila na najdaljše in najlepše počitnice v nek zelo oddaljen kraj, kjer grozot vojne ne bi niti slutili. Na počitnicah ne bi gledala na uro, z ničemer se ne bi obremenjevala in se ne bi sramovala same sebe. Preprosto bi uživala počitnice. Veliko veliko časa bi preživela s svojo družino, jim zaupala stvari in svoje skrivnosti, za katere sploh ne vedo. Obujali bi spomine na preteklost in bili bi super družina. Tudi s svojimi najboljšimi prijateljicami bi preživela veliko časa in naše skupaj preživete noči, bi bile nepozabne, saj bi se zabavale, smejale in obujale spomine na pretekle dogodke. Ko bi bila vojna že zelo blizu, bi z družino odpotovala na drug planet, kjer za vojno sploh ne bi vedeli in kjer bi lahko živeli v miru in brez strahu. S seboj bi vzeli le najnujnejše potrebščine in lahko bi začeli novo življenje. Seveda bi spremljali tudi, kaj se dogaja doma in nestrpno čakali, kdaj bo vsega konec in kdaj se bomo lahko vrnili nazaj domov. Saj dom je vendar dom. Larisa B.

6 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor Kruh Kruh ima od vseh živil najmočnejši simbolni pomen družbeni, verski, kulturni itd. Peka kruha nas že z dišečim vonjem spominja na toplo družinsko ozračje, slovesnost ob praznikih, na pridne roke mame ali babice, ki so ga skrbno umesile in spekle. Stara domača kuhinja v vseh predelih Slovenije ponuja pravo bogastvo z različnimi vrstami kruha. Od navadnih, rženih, koruznih, ajdovih, kruhov iz mešanic različnih mok, belih pšeničnih pogač in potic. V kruh so zamesili tudi otrobe, kosmiče, suho sadje, orehe, zelišča, dodali pa so tudi mleko, maščobo, krompir in še kaj. Doma pripravljen kruh še danes bolj cenimo kakor kupljenega v trgovini. Zaradi tega so se v pekarnah odločili, da nam dišeč, domač občutek povrnejo s pripravo številnih vrst kruha, pripravljenega na tradicionalen način z ročnim mesenjem in iz krušne peči, tako da se še ob kupljenem kruhu počutimo domače, brez truda mame ali babice Vito Kmetič

7 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor KRUH (basen) Živel je kruh, ki je imel lepo rjavo skorjo. Ko je hodil po svetu, je naletel na veliko težav. Doslej še ni bil le v eni državi, in to v Afriki, zato se je odpravil tja. Ko je hodil takole po Afriki, se ni mogel izogniti težavam. Ko je šel mimo neke vasice, so ga ljudje hoteli pojesti, lovili so ga vse od Nigerije do reke Nil. Pri reki Nil je kruh videl veliko eksotičnih živali, a ker je bil majhen in je lepo dišal, ga je vsak hotel pojesti. Nekega dne je hodil ob reki in napadel ga je krokodil. Le-ta ga je že stiskal z zobmi, ko je mimo prišel tiger prav tako zelo lačen. Predlagal je kruhu, da ga reši, če mu da vsak dan košček sebe. Kruh dejansko ni imel izbire in je privolil, saj je vedel, da se vsak njegov odtrgan košček obnovi, zraste nazaj. Tiger ga je rešil in s kruhom sta od takrat živela v sožitju. Postala sta celo najboljša prijatelja. Nekega dne pa je tiger umrl, kruh pa se je odločil, da gre po svetu novim dogodivščinam naproti. H. T.

8 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor VODA Voda pokriva več kot polovico našega planeta, ampak ta voda je v večji meri nepitna. Življenje se je začelo v vodi. Tudi vsi sesalci smo odvisni od vode, zato je voda najpomembnejši vir življenja. Brez vode bi začelo naše telo umirati začne se z glavobolom zaradi dehidriranosti, s slabostjo in krči v trebuhu itd. Vodo najdemo v različnih agregatnih stanjih: v trdem led, v plinastem para in tekočem. V nekaterih predelih sveta, v manj razvitih državah je voda tako redka dobrina, da se ljudje zanjo borijo do smrti. Voda pa lahko prenaša tudi različne bakterije in je s tem tudi prenašalka različnih bolezni. Prihodnost človeštva je zaznamoval boj za pitno vodo, pri čemer je izstopala predvsem Amerika s svojo zvito politiko. A deček, z imenom Timi iz Velike Britanje, je po čudnem naključju našel nekaj neverjetnega. Ko je uvidel, da človeštvu preti huda katastrofa in da primanjkuje pitne vode, se mu je v sanjah razodela skrivnost, ki bi morda lahko rešila človeštvo pred popolnim uničenjem. Timi je sledil sporočilu iz sanj odločil se je, da bo poiskal neskončen vir pitne vode. Legenda iz sanj namreč pripoveduje, da se v gorovju Himalaje skriva porušen tempelj z neskončnim in vedno obnavljajočim virom pitne vode, ki priteče iz žive skale. Timi je zapustil družino in se odpravil v Himalajo, da uresniči svoje poslanstvo, a med potjo je Amerika že začela vojno za vodo. Dečkova pot je bila dolga in mučna, a po več dneh iskanja, najde tempelj in izvir. Čez nekaj dni k Timu prispe še njegova družina. A ker o tem niso nikogar obvestili in ker je bil to edini izvir v vesolju, je bilo za ostalo človeštvo prepozno. Amerika v bitki za vodo ni pokončala le svojih sovražnikov, ampak tudi samo sebe. Edini, ki so preživeli, so bili Timi in njegova družina skriti tam v mrzlem gorovju Himalaje ob neskončnem izviru pitne vode. Jan S.

9 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor Voda V neki vasi so imeli vaščani najbogatejši izvir pitne vode daleč naokoli. Niso se zavedali, da lahko zelo hitro ostanejo brez vode, saj se je bližalo najdaljše obdobje brez dežja, za katerega ni vedel nihče. Bil je še en lep poletni dan in odločili so se, da bodo priredili zabavo ob izviru vode. Glavna oseba, ki je skrbela za to, da so imeli stalno pitno vodo, je po posebni napravi za zaznavanje suše, videl rdečo lučko. To je pomenilo, da bodo po vsej verjetnosti ostali brez izvira vode. Ker pa jih ni hotel strašiti, jim tega ni povedal... Zgodilo se je, da je deželo zajela suša in človeštvo je izumrlo. Nam je že samoumevno, da ko odpremo pipo, priteče pitna voda. Ne predstavljamo si, da nekateri nimajo pitne vode in jo morajo prekuhavati, še težje pa si predstavljamo, da je nekateri sploh nimajo. Voda je vir življenja in težko si predstavljamo življenje brez nje. V razmislek Ali ste vedeli, da je Slovenija je po vodnih virih med najbogatejšimi državami v Evropi, kar pa ne sme biti razlog za potratno ravnanje ob njeni uporabi. Koliko vode na dan porabi povprečen Slovenec? 5 litrov za kuhanje, 10 litrov za pomivanje, 20 litrov za pranje, 50 litrov za kopanje in umivanje. Skupaj: 146 litrov vode. Ali kdaj pomislite, kako voda v gospodinjstvu teče v prazno kapljajoča pipa - do 50 litrov vode na dan; potratni kotlički za stranišče eno splakovanje do 20 litrov vode; odprta pipa med ščetkanjem zob ali britjem - 11 do 20 litrov vode na minuto; kopanje v kopalni kadi - več kot 100 litrov vode; čakanje, da iz odprte pipe priteče hladna pitna vodo - okoli 10 litrov vode. Razkošje = da lahko v Sloveniji pijemo vodo iz pipe. Kruh simbol življenja je Roke pridne gnetejo ga Ura mine, preden spečemo ga in Hitro hitro še toplega pojejmo ga. A. K.

10 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor SCILA IN KARIBDA Scila (starogrško Σκύλλα: Skúlla ali Σκύλλη: Skúllē) je v grški mitologiji pomorska pošast, Minosova hči, ki je prežala na pomorščake v ožini. Živela je v votlini, na drugi strani pa Karibda. Po Scili se imenuje asteroid 155 Scila (155 Scylla). Po SSKJ v književnosti pomeni zveza Scila in Karibda nevarnost:»priti med Scilo in Karibdo«pa pomeni položaj, ko lahko izbiramo med dvema enako slabima možnostma. Dijaki prvih letnikov so se pri književnosti seznanili s Scilo in Karibdo, ki sta prežali na Odiseja in tudi z nami delili svoje življenjske izkušnje, ko so prišli v položaj»med Scilo in Karibdo«Edvin S.

11 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor Najboljša prijatelja Bilo je v 6. razredu, ko smo pisali test pri etiki in družbi. Dva moja sošolca in prijatelja sta se odločila, da bosta goljufala. Čez teden dni, nam je profesorica vrnila teste in vedela je, da sta sošolca goljufala, ampak obnašala se je, kot da nič ne ve, a vedela je, da jaz vsem vse, saj sta bila moja najboljša prijatelja. Učiteljica me je pred vsemi sošolci v razredu izsiljevala, da naj povem, kar vem, saj bo v nasprotnem primeru tudi meni zapisala negativno oceno. Za trenutek sem pomislil, kaj naj naredim in se v 10 sekundah odločil, rekel sem, da prav ničesar ne vem in si tako prislužil svojo prvo nezadostno oceno in obdržal najboljša prijatelja. Gašper V. Inšpektor Džuka Lani, ko sem še živel v Beli Krajini, je na domača vrata potrkala policija, a nas ni bilo doma. V nabiralniku nas je čakala pošta, kjer je pisalo, da se moram v roku enega tedna javiti na policijsko postajo v Črnomlju. Oče in mama sta bila zelo jezna in nista vedela za kaj gre. Pojasnil sem jima, da smo se s prijatelji vozili z motorji in lovila nas je policija, a nas niso ujeli. Mene pa so po nekem naključju identificirali in mi zaplenili motor. Naslednji dan smo se odpravili na policijsko postajo Črnomelj, kjer nas je pričakal inšpektor Džuka. Ko smo prišli, smo se zelo bali, kaj se bo zgodilo. Džuka nas je odpeljal do svoje pisarne, vanjo sva vstopila samo on in jaz, oče in mam pa sta ostala zunaj. Rekel mi je, naj mu povem, kdo je bil takrat, ko so nam sledili z motorji, še z menoj ali pa bom plačal globo 300 EUR, ker sem bežal pred policijo. Odločil sem se, da bom plačal kazen in ohranil prijatelja, saj mi je prijateljstvo pomembnejše od denarja. Aljoša M.

12 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor Trikotnik prijateljstva Enkrat sem se že znašla v takšni situaciji in ni bila prijetna, ampak boleča. V osnovni šoli smo imele punce trikotnik prijateljstva Ema, Maša in jaz. Vsak odmor smo bile skupaj in vsako popoldne smo se družile. Nekega dne pa sta se Maša in Eva na smrt skregali. Obe sta me klicali, če pridem ven, da bi se družili in me na takšen način preizkušali, kakšna prijateljica sem. Bila sem zmedena, nisem vedela, kaj naj naredim, s katero naj se družim, da mi ne bi zamerili. Odločila sem se, da se z nobeno ne bom družila, ampak sem tisti popoldan bila doma. Po tednu dni sta se Maša in Eva pobotali in od takrat ni bilo nobenih problemov več. Urška Š. Mama, oče jaz Moje prvo pravo srečanje s Scilo in Karibdo se je zgodilo, ko sem bil star štiri leta in sem se naenkrat moral odločiti, ali bom živel z mamo ali z očetom. Odločitve nisem sprejel takoj, saj nisem želel kogarkoli užaliti ali prizadeti. Težava je bila, da sem z obema užival in oba sem imel (še imam) zelo rad. Naposled sem se odločil ostati z mamo, ker sem nekoga pač moral izbrati, vendar sem se čez čas vrnil k očetu zaradi vrtca, prijateljev in nogometa. Zdaj, po tolikih letih, ko razmišljam o vsem tem, iskreno povedano, še vedno ne vem, kako bi se odločil. Mitja V. Tekmovanje za napredovanje Nekega dne sem se tudi jaz znašel v podobni situaciji, in sicer sem se moral odločiti, ali grem na tekmovanje iz geografije ali na tekmovanje iz fizike. Odločitev je bila težka, saj na nobeno od teh tekmovanj resnično nisem želel iti, vendar sem se za eno moral odločiti manjkalo mi je še eno tekmovanje od 8 obveznih, ki smo se jih morali v enem letu obvezno udeležiti, saj bi bil v nasprotnem primeru neocenjen. Odločil sem se za tekmovanje iz geografije, saj je geografija bolj enostavna in jo imam raje kot fiziko. Na koncu sem bil uspešen, dobil sem priznanje in bil sem srečen, da sem se tako odločil. Rok P.

13 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor Moja odločitev Sem Manca, dijakinja 1. letnika Srednje prometne šole. Danes smo dobili nalogo, da napišemo spis o neki slabi odločitvi, tako da vam bom jaz predstavila mojo. Moja slaba odločitev je bila v devetem razredu, ko sem se morala odločiti na katero srednjo šolo bom šla. Takrat nisem vedela, kam naj grem in sem se zadnji dan odločala med oblikovalno in srednjo. Potem sem se odločila za prometno in ko sem začela hodit vanjo sem mislila, da je bila to slaba/napačna odločitev, ampak potem sem videla, da mi je na tej šoli všeč in sem si premislila, da ta slaba odločitev ni več tako slaba. Tako, da je bila to moja izkušnja s slabo odločitvijo, ki se je pol spremenila v dobro. Manca M. Zimske počitnice Zimske počitnice sem preživel na Hrvaškem, kjer sem imel klubske priprave za evropsko prvenstvo v tajskem boksu. Bilo je zelo naporno, saj smo trenirali trikrat dnevno. Zjutraj smo imeli kondicijski trening, nato smo odšli na zajtrk. Po zajtrku smo imeli eno uro počitka, nato pa trening v enem najboljših hrvaških klubov borilnih veščin. Tako je bilo vsak dan. Zadnji dan smo spoznali najboljšega hrvaškega MMA-borca, ki je bil tudi svetovni prvak. Počitnice so bile naporne, vendar sem pridobil veliko novega znanja in izkušenj. Denis S.

14 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor POČITNICE Počitnice sem preživela dokaj zanimivo. Prvi dan počitnic sem dobila kazen, zato ker sem minuto zamudila domov, a sem preživela. V torek sem se šla kopat z družino v Terme Olimje. V četrtek sem bila s kolegico v Mariboru. V petek sem se z bratrancem odpravila v Ljubljano na mini izlet. V soboto pa sem se zabavala s kolegi. Ostale dni sem večinoma lenarila doma na postelji ali za računalnikom. Urška Š. POČITNICE Med zimskimi počitnicami sem delal v Henklu. Vsako jutro sem vstajal ob 4.00, se uredil in ob 4.45 me je pobrala Natalija (šefica Henkla). Začel sem ob 6.00 in končal ob Delal sem v proizvodnji, in sicer sem pakiral gele in kreme za lase. V torek (drugi dan dela) pa sem zaspal. Prespal sem 3 budilke. Nisem slišal niti zvonca, ko mi je Natalija zvonila. Nato sem se zbudil ob in videl, da imam 11 neodgovorjenih klicev. Takoj sem jo poklical nazaj in se opravičil. Nato je bilo v sredo, četrtek in petek enako kot v ponedeljek, saj sem delal po 8 ur. V sredo sem še šel s svojim dekletom v Terme Ptuj. V petek pa sva si prav privoščila še malo sprostitve in sva obiskala Terme Čatež. Tam sva bila do nedelje, eno noč sva prespala v hišicah. Bil je res naporen teden, saj zdaj razumem starše, zakaj so tako zmučeni, ko pridejo domov. V nedeljo zvečer pa sem malo pogledal tudi v zvezke in torbo ter se pripravil na šolo. Blaž P. Gracej B.

15 Literarno glasilo Srednje prometne šole Maribor POČITNICE Z družino smo za zimske počitnice odpotovali v Nemčijo. Tam smo bili sedem dni, bilo je zelo oblačno vreme. Prespali smo pri babici, saj je imela dovolj prostora še za nas. Vsako jutro, ko smo se zbudili, nam je pripravila kraljevski zajtrk. Ob popoldnevih smo šli v mesto, si ogledali znamenitosti. Bratranci so me naučili igrati nogomet. Ko je prišla sobota, smo se že morali vrniti domov. Počitnice so minile zelo hitro. Potovali smo ponoči in podnevi, bilo je mrzlo pa tudi deževalo je celo pot. Ko smo prišli domov, sem bila zelo utrujena in sem takoj zaspala. Bile so nepozabne počitnice, upam, da bomo kmalu to ponovili, saj sorodnike zelo pogrešam. I. R.