MASIVNE LESENE HIŠE DOBRE LASTNOSTI LESA IN NJIHOV VPLIV NA BIVANJE
|
|
- Τρύφων Σεθ Δημαράς
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 MASIVNE LESENE HIŠE DOBRE LASTNOSTI LESA IN NJIHOV VPLIV NA BIVANJE
2 PREDNOSTI LESENE GRADNJE ENERGETSKO VARČNO ZARADI VELIKE LESNE MASE JE TOPLOTNA AKUMULACIJA VISOKA, KAR PODALJŠA ČAS OHLAJANJA IN POSLEDIČNO ZNIŽUJE STROŠKE OGREVANJA. NIZKA TOPLOTNA PREVODNOST LESA PRIPOMORE K HITREJŠEMU SEGREVANJU POVRŠINE, KI JE NA OTIP VEDNO TOPLA, OBČUTEK V PROSTORU PA UGODEN ŽE PRI 18 c. ZDRAVO IN UDOBNO Največja prednost lesenih zgradb je zdravo bivalno okolje. Les pozitivno vpliva na počutje človeka - nižji srčni utrip, boljša koncentracija in boljši spanec. Les je elektrostatik hkrati pa dobro uravnava vlago. V prostoru zato ni možnosti za razvoj plesni, manj je prahu in v zraku manj bakterij. HITRO IN UČINKOVITO masivna lesena gradnja poteka hitro in učinkovito. za VRTEC S 1000 M 2 UPORABNIH POVRŠIN SMO ZA POSTAVITEV konstrukcije POTREBOVALI LE TRI TEDNE. kljub HITROSTI JE MASIVNA LESENA GRADNJA ČISTA IN NEMOTEČA ZA OKOLICO. Je gozd. Je les. Je hiša. Zakaj les? Ker je čudovit material, narejen iz vode, zraka in sonca in je eden izmed najstarejših gradbenih materialov, a smo ga Slovenci še posebej v drugi polovici 20. stoletja redko uporabljali za gradnjo objektov in dajali prednost zidanim. Slovenija je dežela gozdov in lesa in dejstvo je, da zanimanje za okolju prijazen, sonaraven, trajnosten in estetsko nadstandarden način gradnje gradnje z lesom vse bolj narašča. POTRESNO IN OGNJE VARNO KONSTRUKCIJA NAREJENA IZ MASIVNIH LESENIH STEN JE POTRESNO NAJBOLJ ODPOREN SISTEM GRADNJE, SAJ IMA LES OB RELATIVNO NIZKI TEŽI, VISOKO NOSILNOST IN PROŽNOST. zaradi VELIKE KOLIČINE VGRAJENEGA LESA, SO OBJEKTI POŽARNO BOLJ ODPORNI. ZVOČNO IZOLATIVNO CLT stene Lesoteka hiš dosegajo tudi nad 57dB zvočne izolativnosti, kar pomembno pripomore k bivanjskemu udobju in izpolnjevanju visokih zahtev pri gradnji javnih in komercialnih objektov. 2
3 MASIVNa LESENa hiša najboljša kakovost bivanja Za vrednotenje kakovosti bivanja in razumevanje izraza najboljše bivanjsko okolje je potrebno najprej definirati, kaj bivanje sploh je. Bivanje je življenjska dimenzija, ki v življenju posameznika v prvi vrsti zadovoljuje njegove temeljne zahteve po počitku, zaščiti, varnosti ter zasebnosti, poleg tega pa ustvarja možnost komunikacije in omogoča identifikacijo. Masivna lesena hiša ima z masivno leseno konstrukcijo vgrajenega veliko lesa. Les pa ima kemične in fizikalne lastnosti, ki so v kombinaciji z veliko maso odlična osnova za najboljše bivanjsko okolje. Klasičen stenski sestav Lesoteka hiše odlikuje dobra izolativnost (toplotna in zvočna), toplotna stabilnost in toplotna kapaciteta, dober fazni zamik, difuzijska prepustnost in higroskopnost. Zaradi skupka naštetih lastnosti je bivanje v masivni leseni hiši na zares visokem nivoju. Masiven les uravnava temperaturo in vlago v prostoru, kar že samo po sebi v prostoru ustvarja zelo blagodejno klimo, tako pomembno za kakovostno življenje. Takšno okolje zavira nastanek plesni, gliv in drugih mikroorganizmov, kar je še en od pogojev za zdravo in udobno bivanje. Bivanjsko okolje v masivni leseni hiši pa ni le zdravo in udobno, temveč tudi stimulativno pri večini življenjskih procesov. Les s svojimi barvo, vonjem in strukturo blagodejno vpliva na naše počutje in pomirja. V masivni leseni hiši je spanje veliko boljše, človekov srčni utrip je skozi cel dan veliko nižji, kot v klasični zidani ali montažni hiši. Delovanje možganov in miselni procesi so pri človeku v masivni leseni hiši bolj učinkoviti in bolje stimulirajo razvijanje ustvarjalnih potencialov. To potrjujejo številne strokovne študije, ena od njih je raziskava SOS Schule ohne Stress, o njej več v nadaljevanju. Predstavitvena knjižica skuša razložiti osnovne principe kemično-fizikalnih pojavov in dejavnikov, ki v masivni leseni hiši odločilno vplivajo na naše dobro počutje, kakovost bivanja in kakovost njegovih posameznih elementov, kot so zdravje, udobje, varnost, ekonomična učinkovitost in trajnostna naravnanost celzija m 3 lesa krat več ur je Povprečna letna TEMPERATURA, ki jo v masivni leseni hiši zlahka ohranjamo. je vgrajenega v 150M 2 veliko eno-družinsko masivno leseno hišo. lesa kot v enako veliki okvirno grajeni klasični montažni hiši in več lahko Znaša fazni zamik zunanje stene lesoteka hiš 4
4 VEDNO idealna TEMPERATURA Nizka prevodnost in visoka akumulativnost lesa, povzročata, da je les na otip v primerjavi z drugimi materiali zelo topel. V hiši z masivnimi lesenimi stenami so zato le-te na otip toplejše, kot stene v hišah, kjer so stene zidane ali klasične montažne. Nizka prevodnost pomeni, da toplota skozi les potuje počasi. Tudi zato, ker se akumulira v materialu, ki ima tako v časovni enoti v sebi skladiščeno določeno količino toplote. Zato je na otip tak material topel. Na drugi strani verjetno vsi poznamo občutek, ko v rokah držimo kakšen kovinski predmet ali kamen. Pri enaki temperaturi okolice sta kamen in kovinski predmet na otip veliko bolj hladna od lesenega predmeta. Na konkretnem primeru to pomeni, da imamo lahko v prostoru v leseni hiši nekaj stopinj nižjo temperaturo kot v zidani, občutek pa bo v leseni še vedno bolj prijeten. Ob primernem poletnem nočnem zračenju in minimalnem ogrevanju pozimi - v masivni leseni hiši dosežemo idealno temperaturo relativno hitro, enostavno in ob nizkih stroških. TOPLOTNA STABILNOST Izraz toplotna stabilnost označuje sposobnost konstrukcije, da pri zunanjih spremembah temperature, v prostoru ohranja čim bolj stalno temperaturo. Večja ko je masa konstrukcije nekega objekta, večja je toplotna stabilnost takšne stavbe. Ključno vlogo igra prav toplotna kapacitivnost - zmožnost materiala, da sprejme toploto, jo shrani, ter ponovno odda C je idelna TEMPERATURA V Prostoru in jo v masivni leseni hiši preko celega leta dosegamo z malo vložene energije. 6
5 TOPLOTNA PREVODNOST Toplotna prevodnost nam pove kolikšen toplotni tok P steče skozi snov s površno 1m2 pri temperaturni razliki 1K na razdalji 1 m v smeri pravokotno na mejni ploskvi. Enota je W/mK. Toplotna prevodnost nam torej pove kako hitro snov pri danih pogojih prevaja toploto. Snovi z majhno toplotno prevodnostjo so izolatorji, snovi z visoko prevodnostjo pa prevodniki. Toplotna prevodnost materiala (W/mK) naj bo čim nižja, saj je pomembno, da izgubimo skozi materiale, ki nas obdajajo cim manj energije. TOPLOTNA KAPACITETA Sprememba temperature ^T pri dani dovedeni toploti Q je odvisna od produkta mase (m) in specifične toplote (cp) snovi. Ta produkt imenujemo toplotna kapaciteta snovi (C). Toplotna kapaciteta snovi pove množino toplote, ki je potrebna, da dano telo segrejemo za 1K. Oziroma koliko toplote mora to telo oddati, da se ohladi za 1K. Q = m(kg) * c * deltat Iz enačbe je razvidno, da več kot ima telo mase, večja je njegova kapaciteta. Masivna lesena hiša ima zato mnogo večjo toplotno kapaciteto kot klasična montažna hiša, saj ima v nasprotju z njo, masivne (polne) lesene stene, ki imajo tudi mnogo večjo maso. Poleg tega je c (specifična toplota) lesa višja od c večine izolativnih materialov, ki so v uporabi. POMEMBNI pojmi FAZNI ZAMIK Temperaturna zakasnitev je časovna zakasnitev temperature na notranji strani stenskega sestava glede na zunanjo temperaturo. Fazni zamik prehoda toplote je čas, potreben, da maksimalna temperatura preide skozi steno s področja višje na področje nižje temperature. V poletnem času to pomeni potovanje toplote od zunaj proti notranjosti, pozimi pa ravno obratno. Optimiziran stenski sestav z masivno leseno steno za konstrukcijski element in faznim zamikom okrog 12 ur, bi pomenil, da tudi v najbolj vročem delu poletja, vročina v celem dnevu ne bo prodrla v samo notranjost hiše. Stena bo sicer ob 20. uri že zelo segreta, toplota pa morda tik pred vstopom v notranjost. Vendar pa se prične ozračje ohlajati že v popoldanskih urah, temepratura pa pada vse do sončnega vzhoda. Ko je temperatura zunaj nižja od T v prostoru, se toplotni tok obrne in začne potovati od znotraj navzven. Na fazni zamik vpliva več dejavnikov oziroma parametrov, ki jih imajo materiali, vgrajeni v zunanjo steno objekta. Odvisen je od toplotne prevodnosti materiala, njegove debeline, specifične toplote in gostote materiala. Zadnja dva parametra določata tudi sposobnost toplotne akumulacije. SPECIFIČNA TOPLOTA Specifična toplota je toplota, potrebna, da en kg snovi segrejemo za en kelvin (c = J/kgK). Višja ko je specifična toplota materiala, več toplotne energije na kg mase je material sposoben skladiščiti. Specifična toplota materiala naj bo čim višja, saj je dobro, da materiali akumulirajo čim več energije. HITROST SPREJEMANJA TOPLOTNE ENERGIJE Poleg količine energije, ki jo je nek material sposoben sprejeti, je pomembna tudi hitrost. Na sončen zimski dan, ko čez okna sprejemamo sončno energijo, so namreč presežki energije veliki, zato je pomembno, da je material sposoben dovolj hitrega sprejemanja teh dobitkov. V nasprotnem primeru se namreč zrak v hiši pregreje in še preden ga je material sposoben sprejeti, je potrebno ohlajanje hiše z odpiranjem oken. Lastnost materiala, ki vpliva na hitrost sprejemanja toplotne energije pa je izolativnost materiala oz. specifična toplotna prevodnost. Večja, kot je toplotna prevodnost oz. manjša kot je izolativnost, hitreje lahko določen material sprejema toplotno energijo. V ta namen je idealna medetažna masivna CLT plošča, ki ni prekrita z drugimi oblogami ali suhomontažnimi gips ploščami (knauf), saj ima visoko toplotno prevodnost ter visoko sposobnost sprejemanja toplotne energije. TEMPERATURNO DUŠENJE Na udobno bivalno klimo precej bolj kot fazni zamik vpliva sama amplituda nihanja temperature. Bolje je namreč, da temperatura na notranji strani konstrukcije sploh ne niha. Na žalost temperaturno dušenje oz. bolj natančno amplituda nihanja temperature na notranji strani konstrukcije, v nasprotju s faznim zamikom, ni enostavno analitično izračunljiva za realne primere. Poleg tega ga je potrebno izračunati vedno za celoten sklop naenkrat, pri tem pa je pomemben tudi vrstni red materialov. Veljajo pa naslednje smernice. Konstrukcije, ki imajo na notranji strani težak gradbeni material z veliko akumulacijo - masiven les ali opeko, na zunanji strani pa primerno debelino izolacije, dosegajo izjemno temperaturno dušenje, saj majhen toplotni tok, ki prehaja skozi izolacijo, enostavno ni sposoben v nekaj urah znatno ogreti celotne konstrukcije. Takšna konstrukcija je iz zunanje strani izolirana betonska streha, ki nudi izjemno temperaturno stabilnost tudi v mansardnih prostorih, zato je verjetno ena najbolj primernih strešnih konstrukcij za bolj vroče konce. Velikostne razrede temperaturnega dušenja za določene konstrukcije si lahko ogledate v tem članku, gre pa za približke, ki veljajo za določene predpostavke, čeprav to ni izrecno povdarjeno.
6 LASTNOSTI konstrukcijskih in izolacijskih materialov specifičnatoplotna KAPACITETA SPECIFIČNA GOSTOTA TOPLOTNA PREVODNOST MATERIAL c [J/kgK] ρ [kg/m 3 ] λ [W/mK] Konstrukcijski materiali Smreka (suh les) ,14 Osb plošča ,13 Farmacell plošča ,32 Kamnit zid ,74 Opeka - polna ,76 Beton ,51 porobeton Ytong ,13 Estrih ,40 Porotherm ,16 Mavčno-vlaknena plošča ,21 izolacijski materiali Trendisol celulozna izolacija ,033 Tervol DP5 kamena volna ,035 Termotop strešna izolacija ,040 Stiropor EPS ,042 DRUGO Voda Led Zemlja (suha) Zrak (suh) Pesek (suh)
7 MASIVNE LESENE hiše STALNA 40-60% vlaga Poleg visoke toplotne stabilnosti, kakovosti bivanja v masivni leseni hiši botruje tudi majhno nihanje relativne vlage v prostoru. Velika količina lesa v konstrukciji hiše ima namreč odlično lastnost. Kemična zgradba in velika notranja površina sta vzrok za higroskopnost lesa, torej lastnost, da les sprejema in oddaja vodo. Posledica higroskopnosti je krčenje in nabrekanje lesa, najbolj neugodna lastnost lesa, ki pa je v primeru CLT križno lepljene stene, zaradi recipročnega delovanja križnolepljenih slojev, praktično izničena. S sprejemanjem in oddajanje vode lahko les v prostoru regulira vlažnost in jo, takrat ko je le-ta viška kot v lesu, sprejema in oddaja v prostor takrat, ko je ta v prostoru nižja kot v lesu. Na ta način se v prostorih masivnih lesenih objektov ves čas samodejno vzpostavlja ravnovesje vlažnosti zraka. difuzijska prepustnost Difuzija vodne pare je pojav, ko v gradbeni konstrukciji vodna para prehaja iz palsti z večjo nasičenostjo k plastem z manjšo nasičenostjo z vodno paro. Difuzni tok spremlja tolpotni tok (od toplega k hladnemu). Ob tem v konstrukcijskem sklopu pride do padca temperature (možnost nastanka kondenza). Pogoj za difuzijo vodne pare je razlika v parnih tlakih na zunanji in notranji strani. Difuzijska prepustnost materiala za vodno paro je količina vodne pare (kg), ki v enoti časa (h) preide enoto debeline materiala (1m) pri tlačni razliki (1Pa). Hiša BREZ plesni Poleg insektov je vlaga največji sovražnik lesa. Za zaščito pred insekti in glivami je pomembno dvoje, in sicer, da je les pred vgradnjo pravilno pripravljen in da so v prostorih masivne lesene hiše zagotovljeni osnovni pogoji za obvarovanje lesa. Les, ki je vgrajen v leseno hišo mora biti suh. Tako so že davno naši predniki ugotovili, da je les, sekan pozimi veliko bolj primeren za gradnjo, saj v tem času drevo kopiči najmanjše zaloge vode in drugih sokov. Količina vode variira tudi 12 glede na lunine mene. Posek ob pravem času zagotovi, da les iz gozda prepeljemo v najboljši obliki. Seveda pa sledi obvezno dodatno sušenje lesa. Danes les tehnično sušimo, kar pomeni, da ga sušimo v posebej za to razvitih sušilnih napravah. Les, sušen na 14-16% je idealen za uporabo kot gradivo masivnih lesenih hiš in drugih objektov. Pri sušenju do te stopnje se v sušilnici vzpostavijo temperature, ki so za obstoj žuželk in gliv previsoke, in jih na ta način popolnoma odpravimo. Hkrati z določeno stopnjo suhosti les postane nezanimiv za žuželke, ki se prehranjujejo z lesnimi sokovi. Tako pripravljen les, mora biti nato tudi pravilno vgrajen. Pri gradnji lesene hiše poskrbimo, da je les zaščiten pred vodo/vlago, kjer pa vseeno prihaja v stik z vodo, pa mora biti zagotovljeno, da se voda z lesa lahko prosto izteka/hlapi in da se les lahko sproti suši. Če so zagotovljeni vsi našteti pogoji, bo lesena hiša nudila odlično bivanjsko okolje s prijetno klimo in optimalno 40-60% relativno vlažnostjo v prostorih. Zrak, poln škodljivih snovi, bakterij, virusov in glivic, se lahko v lesenih porah prečisti in se očiščen vrača v prostor. Takšen zrak pa deluje blagodejno na imunski sistem in tako prispeva k trajnemu ohranjanju zdravja. dr. med. Stefan Schimpf zdravnik in imunoterapevt
8 PRIMER DOBRE PRAKSE v leseni masivni gradnji: lesen masiven VRTEC Leseni škrat hitro ekonomično trajnostno Skrb za zagotavljanje notranjega bivalnega ugodja je pri izgradnji vrtca predstavljala prvo prioriteto. O urbanistični in arhitekturni zasnovi, ki zasleduje ta cilj, pove več arhitekt. A že odločitev, da naj bo vrtec v čim večji (smiselni) meri lesen, je zagotovila stavbi domačnost, toplino in določene parametre gradbene fizike. masivno LESENO JE EKOLOŠKO PRIKAZ OGLJIČNEGA ODTISA klasična zidana hiša Masivna lesena hiša Parametrom gradbene fizike, med katere spadajo ustrezna (v čim večji meri naravna) osvetljenost, temperaturno ugodje, kakovost zraka (dovolj svežega zraka ustrezne temperature, brez pretiranega pihanja, hrupa in vonjav), zagotavljanje požarne varnosti in zaščita pred hrupom, je bila ves čas gradnje namenjena posebna pozornost. Sicer pa parametri gradbene fizike, ki jih je na neki način z zasnovo objekta zagotovil arhitekt, vendarle ne predstavljajo vseh parametrov. Zato nekaj več besed namenimo gradbeni fiziki. Kljub težnji po zagotovitvi optimalnih pogojev se zavedamo, da ni vse idealno, a bolj kot dodatni stroški, ki so bili prav z namenom zagotavljanja ugodja višji, kot če bi sledili pogodbenim paragrafom, nas je prehiteval čas izvedbe, ki je bil za samo gradnjo objekta 2 m 3 lesa = 4 ton CO 2 UPORABLJENEGA v lesenih izdelkih bruto površine več kot m 2 odmerjen na štiri mesece. Masivna lesena gradnja pomeni odličen ogljični odtis, izolacija iz kamene volne zagotavlja paropropustnost in najvišjo stopnjo požarne varnosti, trislojna lesena okna imajo garancijo na barvo 10 let, električni pogon tend olajša senčenje, LED-svetilke v določenih prostorih pa pomenijo dodano varčnost. Poleg naravnega prezračevanja je možno tudi mehansko, in Preprečitev izpustov v ATMOSFERO sicer preko varčnega sistema prezračevanja z rekuperacijo in z elektronskimi regulatorji pretoka, ki s pomočjo centralnega nadzornega sistema omogočajo visoko stopnjo nastavitev mikroklime in varčevanje z energijo. Stavba je opremljena s senzorji bivalnega ugodja in ima vzpostavljen monitoring porabe energije. Vir: Primož Praper za bilten Vrtec Leseni Škrat, Lesoteka hiše 3-5 DNI ČAS gradnje masivne lesene konstrukcije za enodružinsko masivno leseno hišo 4-6 mesecev čas gradnje enodružinske masivne lesene hiše na ključ 100 let + predvidena življenjska doba masivnih lesenih objektov
9 ŠTUDIJA Poleg mnogih znanih dejstev, ki govorijo v prid uporabi lesa kot gradbenega elementa in splošnemu prepričanju, da je v prostoru, kjer je vgrajenega veliko lesa, občutek bolj domač in topel, je bilo na temo primerjave lesa z betonom in drugimi gradivi povedanega že veliko. Še posebej zanimiva in v zadnjem času odmevna je raziskava Šola brez stresa (Schulle ohne Stress), ki jo je v Avstriji v šolskem letu 2008/2009 opravil inštitut HUMAN RESEARCH (Zavod za zdravstveno tehnologijo in preventivne raziskave, Weiz & arte.med, iz Celovca). Študija je bila narejena na vzorcu 52 učencev. Prva polovica učencev (skupina A) je bila nameščena v dveh masivnih lesenih razredih, druga polovica učencev (imenujmo jo skupina B) pa v dveh klasičnih, zidanih razredih. Za potrebe študije sta bila dva oddelka predelana tako, da je les nadomestil celotno betonsko konstrukcijo. Stene in strop v prostoru so bili oblečeni v les, na tleh je linolej zamenjal parket. Dva kontrolna razreda sta ostala nespremenjena. Med študijo, ki je trajala eno leto, meritve so vključevale tudi počitnice, so sodelavci inštituta na vsakem učencu opravili sedem celodnevnih meritev. Te so vključevale meritve srca in vprašalnik (za ocenjevanje koncentracije, konfliknosti, kakovosti spanja 16 ŠOLA BREZ STRESA 90% ENO OD IZHODIŠČ ŠTUDIJE SO BILI IZSLEDKI NEKE DRUGE RAZISKAVE, KI UGOTAVLJA, DA ČLOVEK KAR 90 % SVOJEGA ČASA PREŽIVI V ZAPRTEM PROSTORU! Študija je ob tem pokazala tudi boljšo koncentracijo, manj konfliktov in večjo uspešnost pri učencih iz skupine A. Pri njih je bilo tako zaznati manj napak pri koncentraciji, večjo umirjenost (manj agresivnosti), boljšo pripravljenost za učenje (še posebej pri učencih s težavami pri učenju) in bolj kakovosten spanec SPREMEMBE V BITJU SRCA V 24 URNEM CIKLU KAŽEJO VELIKO NIŽJO POVPREČNO FREKVENCO PRI UČENCIH IZ MASIVNEGA LESENEGA RAZREDA (OZNAČENI S SVETLO 20 BARVO). HITRO PO PRIHODU V RAZRED (08:00) ZAČNE UTRIP SRCA UČENCEV V LESENEM RAZREDU PADATI, HKRATI PA PRI UČENCIH IZ STANDARDNE UČILNICE LE-TA RASTE DO 16. URE. 10 LETO OBDOBJE 5 RAZISKAVE 7MERITEV VSAKEGA UČENCA UČENCEV SPREMEMBA V BITJU SRCA +/- UDARCEV / MIN ter ocen in dosežkov v šoli). Rezultati študije so pokazali, da se učencem skupine A zjutraj ob prihodu v šolo (takrat je po prebujanju in jutranjem hitenju normalno, da je frekvenca srca višja) bitje srca kmalu umiri, frekvenca bitja pa čez dan še enakomerno pada. Drugačna slika je pri učencih skupine B, ki obiskujejo normalni razred, kjer jih obdajajo betonske stene. Tam se frekvenca bitja srca zlepa ne umiri, temveč raste do popoldanskih ur, ko so otroci že doma, in nato proti večeru začne blago padati, vendar nikoli tako nizko, kot pri učencih iz skupine A. Frekvenca bitja srca 0-5 NIČ (0) NA GRAFU POMENI, DA SE FREKVENCA BITJA SRCA NE SPREMINJA. SPREMEMBA NAVZGOR POMENI POVEČAN, NAVZDOL PA ZMANJŠAN UTRIP. 00:00 04:00 08:00 12:00 16:00 20:00 24:00 URA V DNEVU STANDARDNA UČILNICA UČILNICA IZ MASIVNEGA LESA v skupini A je bila v povprečju za 8600 udarcev/dan nižja kot pri učencih v skupini B, kar je enako dvema urama bitja srca. Letni vzorec srčnih meritev je skoraj preslikava dnevnega. Vse od šolskih počitnic pa do konca šolskega leta se povprečna frekvenca bitja srca skupine B povišuje. Kar je po eni strani razumljivo. Bolj ko gre leto h koncu in so rezultati in ocene v prvem planu, bolj so otroci podvrženi stresu. Pa vendar je pri učencih v lesenem razredu slika drugačna. Povprečna frekvenca bitja srca se skozi vse leto znižuje in se začne UDARCEV SRCA / DAN MANJ ZABELEŽIMO PRI UČENCIH IZ LESENEGA RAZREDA počasi in enakomerno dvigovati šele v zadnjih dveh mesecih. Če dneve v letu pomnožimo z 8600 udarcev/dan, dobimo številko, ki, kot pravijo izvajalci študije, še zdaleč ni zanemarljiva, saj je obremenitev srca pri učencih iz lesenega razreda občutno manjša. Študija je ob tem pokazala tudi boljšo koncentracijo, manj konfliktov in večjo uspešnost pri učencih iz skupine A. Pri njih je bilo tako zaznati manj napak pri koncentraciji, večjo umirjenost (manj agresivnosti), boljšo pripravljenost za učenje (še posebej pri učencih s težavami pri učenju) in bolj kakovosten spanec.
10 Lesoteka hiše, d. o. o. celjska cesta Slovenj gradec SLOVENIJA Tel (0) faks: (0) info@lesoteka-hise.si Matična številka: Davčna številka: Trr: SI , (Poštna banka Slovenije, d. d.)
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραPrimerjava konstrukcij masivne in montažne pasivne hiše
Primerjava konstrukcij masivne in montažne pasivne hiše Bojan Grobovšek, univ. dipl. inž. str. Povzetek Pasivna hiša mora zagotavljati nizko rabo energije in visoko stopnjo bivalnega ugodja. Za dosego
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραKAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI
KAKO IZGUBLJAMO TOPLOTO V STANOVANJSKI HIŠI Toplotne izgube v stanovanjski hiši neposredno vplivajo na višino finančnih sredstev, ki jih porabimo za vzdrževanje ugodne klime v hladnih zimskih mesecih.
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραIzolacija za pravo ugodje doma
RECI STREHI PREPROSTO : Izolacija za pravo ugodje doma Učinkovita toplotna izolacija vaše strehe: Samo streha, pri kateri so bile upoštevane vse zahteve gradbene fizike glede toplotne zaščite ter točke
Διαβάστε περισσότεραZagotavljanje ugodnega bivanja v nizkoenergijski in pasivni hiši
Zagotavljanje ugodnega bivanja v nizkoenergijski in pasivni hiši Toplotno ugodje določa termično ravnotežje med človekovim telesom in njegovim okoljem. Določimo ga kot stanje v prostoru, ko za večino uporabnikov
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραSvetovalec za graditelje
Svetovalec za graditelje Gradbeni material, ki piše zgodovino Ko se je leta 1928 začela industrijska proizvodnja porobetona, ni nihče pričakoval, da bo porobeton v tako kratkem času presegel to, za kar
Διαβάστε περισσότεραBaumit fasadni sistem XS 022
fasadni sistem Tanka izolacija, velike prednosti najnižja toplotna prevodnost odlična izolativnost racionalna debelina izolacije Ideje prihodnosti. Tankoslojna izolacija Manj je več Novi toplotnoizolacijski
Διαβάστε περισσότερα13. poglavje: Energija
13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραAKTIVNA HIŠA. Šolski center Celje Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Pot na Lavo 22, 3000 Celje. Arnold Ledl, univ. dipl. inž.
Šolski center Celje Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja Pot na Lavo 22, 3000 Celje AKTIVNA HIŠA Avtorji: Tomaž Kovač Andrej Roškarič Boštjan Mirnik Mentor: Arnold Ledl, univ. dipl. inž. arh
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA GRADBENIŠTVO Pot na Lavo 22 Celje 3000 PASIVNE HIŠE
ŠOLSKI CENTER CELJE SREDNJA ŠOLA ZA GRADBENIŠTVO Pot na Lavo 22 Celje 3000 PASIVNE HIŠE Avtorji: Gašper PLASKAN, 3.b Mentor: prof. Arnold LEDL, u.d.i.a. Matic ČOH, 3.b Matic NARALOČNIK, 3.b Mestna občina
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραKONSTRUKTORSKA GRADBENA FIZIKA. Analiza ios aplikacije Condensation in primerjava z analitično dobljenimi rezultati
KONSTRUKTORSKA GRADBENA FIZIKA Analiza ios aplikacije Condensation in primerjava z analitično dobljenimi rezultati Timotej Čižek štud. leto 2013/2014 Condensation je preprosta aplikacija, ki deluje na
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραKONSTRUKCIJSKI SKLOPI STEN LESENIH HIŠ SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA LESARSTVO Marko KOŠMRLJ KONSTRUKCIJSKI SKLOPI STEN LESENIH HIŠ SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV DIPLOMSKI PROJEKT Univerzitetni študij 1. stopnja Ljubljana,
Διαβάστε περισσότεραZaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Διαβάστε περισσότεραTOPLOTNA IZOLACIJA. Največji prihranek energije
TOPLOTNA IZOLACIJA Največji prihranek energije Uvodnik Energija, dragocena dobrina Energija postaja vse bolj dragocena dobrina sodobnega sveta. Zaloge nafte, plina in premoga se zmanjšujejo, njihovo pridobivanje
Διαβάστε περισσότερα»NAŠA HIŠA« VIZIJA IN POSLANSTVO OD IDEJE DO KLJUČA TEHNOLOGIJA RIHTER 16 RIHTER IDEJA 38 RIHTER INDIVIDUALNO 78 RIHTER PLUS 84 KONSTRUKCIJSKI SISTEMI
04»NAŠA HIŠA«06 VIZIJA IN POSLANSTVO 08 OD IDEJE DO KLJUČA 10 TEHNOLOGIJA RIHTER 16 RIHTER IDEJA 38 RIHTER INDIVIDUALNO 78 RIHTER PLUS 84 KONSTRUKCIJSKI SISTEMI 88 CERTIFIKATI 2 03 Hiša Dravlje »NAŠA HIŠA«JE
Διαβάστε περισσότεραSTENSKE KONSTRUKCIJE PASIVNIH HIŠ Prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
STENSKE KONSTRUKCIJE PASIVNIH HIŠ Prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Število pasivnih hiš se drastično povečuje. V Avstriji imajo precej blizu
Διαβάστε περισσότερα0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραLumenart (Hrvaška) Arhitekt: Andrija Rusjan Foto: Damir Fabijanić
Mapa za projektante Že tisočletja nazaj, se elementi ogenj, voda, zrak in zemlja združujejo, da ustvarjajo gradbeni material neprimerljive uporabnosti in privlačnosti. In še danes se glinena opeka izkaže
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραANALIZA OBJEKTA S PODROČJA TERMOENERGETIKE
Mladi za napredek Maribora 2014 31. srečanje ANALIZA OBJEKTA S PODROČJA TERMOENERGETIKE Interdisciplinarno področje: Arhitektura/gradbeništvo, fizika Raziskovalna naloga Februar 2014, Maribor Mladi za
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραOKNA V PASIVNI HIŠI Prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo
OKNA V PASIVNI HIŠI Prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Za pasivne hiše so kakovostne toplotnoizolacijske zasteklitve odločilnega pomena. Z njimi
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραIzolacija predelnih sten. Tehnične informacije in navodila za pravilno uporabo izolacijskih materialov URSA GLASSWOOL. Izolacija za boljši jutri
Izolacija predelnih sten Tehnične informacije in navodila za pravilno uporabo izolacijskih materialov URSA GLASSWOOL Izolacija za boljši jutri Vsebina 03 Izolacije za suhomontažne konstrukcije - tehnične
Διαβάστε περισσότεραCenik gradbenih izolacij in folij Velja od Izolacija za boljši jutri
Cenik gradbenih izolacij in folij 2016 Velja od 22. 2. 2016 Izolacija za boljši jutri Toplotna in zvočna izolacija za trajnostno gradnjo Odlična toplotna izolacija Odlična zvočna izolacija Negorljiva -
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραPrenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna
PRENOS OPOE Def. Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna Načini prenosa toplote: PREVAJANJE (kondukcija, PRESOP (konvekcija
Διαβάστε περισσότεραizr. prof. dr. Ciril Arkar, asis. dr. Tomaž Šuklje, asis mag. Suzana Domjan
Gradbena fizika 2016/2017 Predavanja: Vaje vodijo: prof. dr. Sašo Medved Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6; dvoriščna stavba DS N3 saso.medved@fs.uni-lj.si izr. prof. dr. Ciril
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραPrezračevanje - dejstva in dileme
Prezračevanje in ogrevanje pasivnih in nizkoenergijskih hiš dr. Peter Gašperšič EKOAKTIV d.o.o. info@ekoaktiv.si Prezračevanje - dejstva in dileme Visoka zrakotesnost ne omogoča več zadostne naravne izmenjave
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG
Izr. Prof. dr. Andrej Kitanovski Asist. dr. Urban Tomc Prof. dr. Alojz Poredoš ZBIRKA REŠENIH PROBLEMOV IN NALOG Učni pripomoček pri predmetu Prenos toplote in snovi Ljubljana, 2017 V tem delu so zbrane
Διαβάστε περισσότεραPREDSTAVITEV SISTEMA STROPNEGA OGREVANJA IN HLAJENJA BAUSTOFF + METALL KLIMA STROP GP COOL SPEED. Kdo smo Baustoff + Metall?
PREDSTAVITEV SISTEMA STROPNEGA OGREVANJA IN HLAJENJA BAUSTOFF + METALL KLIMA STROP GP COOL SPEED Kdo smo Baustoff + Metall? Podjetje Baustoff + Metall GMbH ima sedež na Dunaju. V skupino spada matično
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραFLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) FLEKSIBILNA ZVOČNA IZOLACIJA ZA AKUSTIČNO UDOBNOST Specialno namenjena za zmanjšanje hrupa cevi odpadnih vod in deževnice Tanka in učinkovita zvočna izolacija z odličnimi
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραIzolacija zunanjih sten
Insulation for a better tomorrow Izolacija zunanjih sten Tehnične informacije in navodila za pravilno uporabo izolacijskih materialov URSA GLASSWOOL 2009 02 Podjetje Centrala Regionalni centri Tovarne
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότεραZidni sistemi Fasadni sistemi Katalog izdelkov
Zidni sistemi Katalog izdelkov Fasadni sistemi Zidni sistemi 5 razredov za popoln dom! e k e p o ž e Del lja v predsta 5%! e j i c i t s e v n elotne i c ENERGY+ sistem z izjemnimi toplotnimi karakteristikami,
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH
ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH izelan za stavbo 16-08-06-1 Knjižnica Izračun je narejen v sklau po»pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah 2010«in Tehnični
Διαβάστε περισσότεραpodlago, bo najprej potrebna celotna odstranitev starega fasadnega sloja in zatem izvedba novega toplotnoizolativnega sistema. Pred namestitvijo noveg
Nova fasada na hiši Poleg ogrevalnega sistema je najbolj pomemben dejavnik prihranka stroškov ogrevanja dovolj debel fasadni sloj. Znano je, da 5 in nekaj več centimetrov debela fasada že dolgo več ne
Διαβάστε περισσότεραDETAJLI V PASIVNI HIŠI PREPREČEVANJE TOPLOTNIH MOSTOV IN ZAGOTAVLJANJE ZRAKOTESNOSTI
DETAJLI V PASIVNI HIŠI PREPREČEVANJE TOPLOTNIH MOSTOV IN ZAGOTAVLJANJE ZRAKOTESNOSTI Izr. prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., UL Fakulteta za arhitekturo Pasivna hiša je trenutno najoptimalnejša
Διαβάστε περισσότεραTokovi v naravoslovju za 6. razred
Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike
Διαβάστε περισσότερα2015 / 16 ESTIA SERIJA 4 / HI POWER. Toplotna črpalka zrak - voda
2015 / 16 ESTIA SERIJA 4 / HI POWER Toplotna črpalka zrak - voda ESTIA HI POWER Naš prispevek za okolje. Ko danes govorimo o obnovljivih virih energije, nas nobena pot ne pelje več mimo toplotne čpalke.
Διαβάστε περισσότεραIZRAČUN PROJEKTNE TOPLOTNE MOČI ZA OGREVANJE
IZRAČUN PROJEKTNE TOPLOTNE MOČI ZA OGREVANJE (SIST EN 12831: Grelni sistemi v stavbah Metoda izračuna projektne toplotne obremenitve) Teoretične vaje - predloga Laboratorij za ogrevalno, sanitarno in solarno
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραKnauf Insulation Polyfoam Izolacija iz ekstrudiranega polistirena XPS
www.knaufinsulation.si 2/2013 Knauf Insulation Polyfoam Izolacija iz ekstrudiranega polistirena XPS Knauf Insulation Polyfoam XPS Izdelke iz ekstrudiranega polistirena Polyfoam odlikuje poleg izjemne toplotne
Διαβάστε περισσότεραL-400 TEHNIČNI KATALOG. Talni konvektorji
30 50 30-00 TEHIČI KATAOG 300 Talni konvektorji TAI KOVEKTORJI Talni konvektorji z naravno konvekcijo TK Talni konvektorji s prisilno konvekcijo TKV, H=105 mm, 10 mm Talni konvektorji s prisilno konvekcijo
Διαβάστε περισσότεραCENIK PROIZVODOV. Cenik velja od 01. maja 2008 dalje. Cenik v EUR; vse cene v ceniku brez DDV.
CENIK PROIZVODOV Cenik velja od 01. maja 2008 dalje. Cenik v EUR; vse cene v ceniku. RAVNE STREHE DUROCK - C Dvoslojna struktura Rockwool DUROCK plošč je novost, ki omogoča pomembno izboljšanje mehanskih
Διαβάστε περισσότεραGretje. Katalog NAVDIH V UDOBJU VODSTVO V DIZAJNU ZAGNANOST V INŽENIRSTVU
Gretje Katalog NAVDIH V UDOBJU VODSTVO V DIZAJNU ZAGNANOST V INŽENIRSTVU Gretje, sanitarna topla voda in hlajenje rešitve Trajnostne za stanovanjsko in komercialno rabo 2 3 Vi in vaš kupec sta se odločila
Διαβάστε περισσότεραKAKO ODPRAVITI TOPLOTNE MOSTOVE V PASIVNI HIŠI? Prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., UL Fakulteta za arhitekturo
KAKO ODPRAVITI TOPLOTNE MOSTOVE V PASIVNI HIŠI? Prof.dr. Martina Zbašnik-Senegačnik, u.d.i.a., UL Fakulteta za arhitekturo Pasivna hiša dosega vse zahteve pasivnega standarda le na ta način, da je grajena
Διαβάστε περισσότεραV tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
Διαβάστε περισσότεραobiscite stran
CENIK WEBER 2015-01 Veljavnost: od 27.03.2015 dalje do preklica oziroma do izdaje novega cenika. Vse cene v ceniku so informativnega značaja. Vse cene so v Eurih, brez upoštevanega DDV. Pridržujemo si
Διαβάστε περισσότεραHiša 2. Opečni zidni elementi
Hiša 2 Opečni zidni elementi Zaupajte - znamo prisluhniti Naši opečni izdelki, ki jih izdelujemo iz plemenite naravne gline, slovijo po kakovosti tako doma kot v tujini. Bogato tradicijo in izkušnje naših
Διαβάστε περισσότεραIZDELAVA ELABORATA ZAŠČITE PRED HRUPOM S. Miha Nahtigal, u.d.i.a.
IZDELAVA ELABORATA ZAŠČITE PRED HRUPOM S PRIPOMOČKOM HRUP 13 Miha Nahtigal, u.d.i.a. ARHIM, arhitektura, projektiranje, notranja oprema d.o.o. Ljubljana, 17.4.2013 VSEBINA PREDAVANJA 1. ZAKONODAJA in splošni
Διαβάστε περισσότεραKatalog izdelkov s tehničnimi podatki
Katalog izdelkov s tehničnimi podatki Kazalo Ytong sistem gradnje Ytong Termo Premium... 3 Ytong Termo... 4 Ytong zidni bloki... 5 Ytong zidne plošče... 6 Ytong plošče... 7 Ytong protipotresni zidni bloki...
Διαβάστε περισσότεραThe Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper
24 The Thermal Comfort Properties of Surgical Gown Fabrics 1 1 2 1 2 Termofiziološke lastnosti udobnosti kirurških oblačil za enkratno in večkratno uporabo december 2008 marec 2009 Izvleček Kirurška oblačila
Διαβάστε περισσότεραZgodba vaše hiše
1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραSlika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.
4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραTrajnostna zasnova energijsko učinkovitih enodružinskih hiš. Miha Praznik Martina Zbašnik-Senegačnik. Ljubljana, 2016 V Z O R E C
Trajnostna zasnova energijsko učinkovitih enodružinskih hiš Miha Praznik Martina Zbašnik-Senegačnik Ljubljana, 2016 1. Trajnostna zasnova energijsko učinkovitih enodružinskih hiš Uvod 18 19 1. Uvod V zadnjem
Διαβάστε περισσότερα