revija za zdrav æivljenjski slog / πtevilka 05, letnik 01, november 2006

Transcript

1 revija za zdrav æivljenjski slog / πtevilka 05, letnik 01, november 2006 Aktualno: Paliativna oskrba / Zdravilne rastline: BuËe in buëna semena / Medicinsko zrcalo: Praznina v pomnjenju / Otroci in mladostniki: Mojemu malëku piska v prsih! / Koæa razkriva: ObËutljiva koæa zahteva odliëen izbor / V gibanju: Ultimate frizbi / Za mizo: Pomen prehrane in vitamina D za bolnike z osteoporozo / Nacionalna akcija revije: Za DAH, ne Zadah / MeseËni moænar: Praznik lekarn

2 Najstarejši v generaciji Y: petindvajsetletnik Današnji petindvajsetletni diplomant je najstarejši pripadnik t. i. generacije Y (rojene po letu 1981), ki obvladuje najnovejše tehnologije, sprejema drugačnost, je ekološko osveščen, praviloma liberalen, se učinkovito spopada s poplavo informacij in dražljajev, ima globalen pogled na svet in je brez jezikovnih ovir. Težnja k zaposljivosti, ne zaposlenosti, je poglavitna značilnost slovenske generacije Y, zato je, za razliko od vrstnikov v tujini, prav varnost delovnega mesta najbolj cenjena vrednota slovenske mladine. A dejstvo je, da večina mladih danes ne ve, kaj si po diplomi v resnici želi delati. Ko sem že davno naletela na prvega takega neodločneža, sem mislila, da je bil omenjeni kandidat izjema, ne pa pravilo. Zdaj se že dolgo ne čudim več, sprijaznila pa se s tem, priznam, tudi še nisem. Še posebej zato, ker zdaj vem, da odgovora na vprašanje, kaj želijo delati, prvi iskalci službe praviloma sploh ne iščejo. Spodbud v tej smeri jim niso dali ne šola ne družina ne družba. Pravijo, da zares uspe le tisti, ki je srečen. Zato je kar nekako žalostno, da le malo mladih išče delo, za katerega vedo, da jim bo zraven igralo srce in se ga bodo radi lotili takoj, z zanosom in brez zadržkov. Veliko lažje bi si svojo smer razvoja začrtal študent, ki bi že med študijem opravljal raznovrstna dela v podjetjih, potencialnih delodajalcih. V tujini je taka praksa prostovoljnega dela, ob katerem si študentje nabirajo izkušnje, spoznavajo podjetja in jim dajejo možnost, da tako prepoznavajo sposobne kandidate, že del vsakdanjika. Novopečeni diplomanti na razgovor za prvo službo neredko prinesejo kup referenc in poročil z različnih področij, na katerih jim je uspelo opravljati nekajtedensko obštudijsko prakso. Pri nas dlje od spričevala ali priznanja za kakšen pomembnejši študijski dosežek navadno ne pridejo. Žalostno. Ekonomski položaj jih večinoma sili v plačano študentsko delo, ki pa žal le malo pripomore k pridobivanju izkušenj za poklic, ki jim ga bo prinesla diploma. Tudi zato torej mladi ne vedo, kaj bi sploh radi delali. In potem raje, za vsak primer, kajti služba je le služba, na razgovorih kar vsi vprek zatrjujejo, da so izjemno dinamični, da imajo posluh za timsko delo in za delo z ljudmi ter da si želijo novih izzivov. Nekdo nekje jim je nekoč povedal, da se s temi besedami daleč pride. Ampak prav daleč žal ne. Novozaposleni lahko tako ponevedoma pristane na delovnem mestu, kjer mu delo ne bo v veselje in mu tudi ne bo kos, saj bo daleč od njegove naravne naravnanosti. Ne glede na trud, ki ga bo, mlad in poln ambicij, vlagal, pravega uspeha ne bo, če dela ne bo zmogel opravljati z veseljem. In ker je prav uspeh bistven motivacijski dejavnik (zadostuje že kratek pogled nazaj, ko nas je uspeh ob opravljenem izpitu pognal v»veselo na delo«za naslednji izpit), je neuspešen sodelavec nujno tudi nemotiviran sodelavec. Seveda pa je uspeh odvisen tudi od vodstva v podjetju ali oddelku. Neuspešen vodja, ki je lahko prava katastrofa, zagotovo ni na pravem delovnem mestu. Pa smo spet na začetku zgodbe. Sad nekritičnega poigravanja z mislijo, kaj vse bi bilo fino imeti ali delati, neizogibno vodi v frustracije, ki nam lahko nakopljejo tudi kup zdravstvenih težav. Zdrav razmislek na to temo, tudi zato, da bi se nas večina našla tam, kjer nam bo ob delu»igralo in pelo srce«, naj nas torej popelje v lep nov delovni dan. Vsak dan. Martina Brank, glavna urednica UVODNIK Naπa lekarna je poljudno strokovni vodië za uëinkovito in pravilno jemanje zdravil. Naπa lekarna je revija za izboljπanje kakovosti zdravja in æivljenja. Foto: Æiga Koritnik 2 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 3

3 AKTUALNO KAKO DELUJE MEDICINSKO ZRCALO OTROCI IN MLADOSTNIKI POZITIVKA ZA MIZO 12 Æiveti æivljenje, Ëetudi neozdravljivo Paliativna oskrba postaja sestavni del zdravljenja bolnikov, ki umirajo zaradi neozdravljivih kroniënih bolezni in jim daje oporo za Ëim bolj kakovostno æivljenje, Ëeprav se izteka. 17 Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka Zdravila za zdravljenje raka spadajo med tako imenovana nevarna zdravila, zato so pri ravnanju z njimi potrebni πe posebni previdnostni ukrepi. 32 Praznina v pomnjenju ZaËetek je nedolæen - pozabljivost, ki neopaæena vstopi skozi zadnja vrata. Zmedenost, prividi, preganjavice, izguba orientacije in sploπno propadanje vseh duπevnih sposobnosti pa so rezultat degeneracije moæganskih æivënih celic, znane pod imenom Alzheimerjeva bolezen. 37 Mojemu malëku piska v prsih! Muhasto jesensko vreme dela teæave tudi odraslim, celo tistim v odliëni kondiciji. Kako pa se z jesenskimi tegobami spopadajo malëki in kako jim lahko pomagamo? 50 Stresnost stresa SooËanja s stresom postaja vsakodnevna rutina. Razumsko spoprijemanje in obvladovanje lastnih reakcij in prava mera optimizma nam lahko olajπajo Ërne trenutke oktober - svetovni dan osteoporoze Pravilna prehrana pomeni primarno prepreëevanje osteoporoze VSEBINA UVODNIK Najstarejπi v generaciji Y: petindvajsetletnik 3 ZA ZA»ETEK Makroskop 6 OSEBNO Intervju z dekanom farmacevtske fakultete 8 AKTUALNO Æiveti æivljenje, Ëetudi neozdravljivo 12 KAKO DELUJE Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka 17 PREUDARNO ZA ZDRAVJE Antioksidanti za zdravje in vitalnost 22 KAKO ZDRAVITI Za lasiπëa brez uπi 24 ZDRAVILNE RASTLINE BuËe in buëna semena za zdravo prostato 28 MEDICINSKO ZRCALO Praznina v pomnjenju 32 Bolezen ne omejuje ustvarjalnosti 36 OTROCI IN MLADOSTNIKI Mojemu malëku piska v prsih! 37 Materine prsi 40 KOÆA RAZKRIVA ObËutljiva koæa zahteva odliëen izbor 45 PREUDARNO ZA ZDRAVJE Zdravje ni igra na sreëo! 48 POZITIVKA Stresnost stresa 50 KOLUMNA Nekaj kritiënih 54 PORTRET FARMACEVTA Bojan Madjar, mag. farm. 56 V GIBANJU Ultimate frizbi, πport vaπe in naπe mladosti 58 ZA MIZO Pomen prehrane in vitamina D za bolnike z osteoporozo 60 Po zajtrku se dan pozna 66»okoladni odmerek za sladkornega bolnika 70 BRALCI PI EJO Pisma bralcev 72 NAGRADNA IGRA Sudoku 73 NACIONALNA AKCIJA Za DAH, ne Zadah! 74 MESE»NI MOÆNAR Praznik lekarn 78 Farmacevtski oktoberfest 81

4 ZA ZA»ETEK revija za zdrav æivljenjski slog November 2006, letnik 1, πt. 5 MeseËnik, izhaja 25. v mesecu. Naklada: izvodov Vrednost izvoda: 880 SIT (3,67 ) Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmiπëu 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si UREDNI TVO Glavna urednica: znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. PomoËnica uredniπtva: Eva Esih UREDNI KI ODBOR dr. Aleπ MlinariË, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez pringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema MuπiË, dr. med. asist. Jernej Brecelj, dr. med. Andreja irca»ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh. prim. Peter Kapπ, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: IODG / Barbara Hiti AD: Duπan Grobovπek prelom: dnk - Vojko Plevel, Tomaæ MuπiË Lektura: Darka Tepina Podgorπek Fotografije: Æiga Koritnik, Damjan Slabe, Badi Vajc, Index Open, istockphoto Uvodnik izraæa staliπëa avtorja in ne nujno vsega uredniπtva. Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana Oglasno træenje: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmiπëu 30, 1000 Ljubljana T: , Faks: E: marketing@entrapharm.com Naπa lekarna je meseënik, na voljo v lekarnah po Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih lekarnah prejmejo brezplaëno. Izid revije je finanëno podprl Medis d.o.o., Ljubljana Distribucija: Salus d.d., Ljubljana Farmadent d.o.o., Maribor Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uëinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπëeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuëno sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom.»e menite, da potrebujete zdravniπko pomoë, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naëin jemanja zdravil. Makroskop Pripravlja: Eva Esih OljËno olje je dobro za srce (STA) OljËno olje, πe posebej deviπko, je dobro oroæje za boj proti boleznim srca in oæilja, so pokazali izsledki πtudije, ki so jo predstavili na svetovnem kardioloπkem kongresu v Barceloni. Raziskava, ki jo je okviru projekta Eurolive opravil inπtitut za medicinske raziskave v Barceloni, je pokazala, da redna uporaba oljënega olja zmanjπuje nevarnost kardiovaskularnih bolezni. Zaslugo za to imajo ne le nenasiëene maπëobe, ampak tudi t. i. polifenoli, ki imajo lastnosti antioksidantov. Dobrodejni uëinek deviπkega oljënega olja, ki se πe posebej izdatno uporablja v mediteranski kuhinji, je sicer æe dolgo znan, vendar pa je tokrat prvië, da je njegovo prednost v primerjavi s preostalimi olji potrdila tudi znanstvena raziskava. Obseg malëkovega besednjaka - merilo za njegovo razvitost (STA) Strokovnjaki, ki prouëujejo razvoj malëkov, so postavili nova merila za ugotavljanje, ali se otrok normalno razvija, in sicer na podlagi otrokovega Ëebljanja.»e 24-meseËni otrok uporablja manj kot 50 besed, je to po mnenju strokovnjakov æe razlog za zaskrbljenost starπev. Nasprotno pa naj bi bil dvoletnik, ki pozna in uporablja æe veë kot 500 besed, nadpovpreëen v razvoju. tevilo poznanih besed naj bi bil eden od parametrov nove metode za zanesljivejπe ocenjevanje razvoja funkcije govora pri otrocih v starosti od 18 do 36 mesecev. Z novim naëinom testiranja naj bi odkrili malëke, ki so pod povpreëjem, pa tudi nadpovpreëne v razvoju. Nevarnosti telovadbe na mestnih ulicah (HealthDay) Strokovnjaki opozarjajo, da lahko onesnaæen zrak povzroëi veë πkode kot koristi. Kljub dobremu namenu so aktivnosti na sveæem zraku v mestnem okolju nevarnejπe, kot bi si mislili. e posebej ogroæeni so tisti, ki teëejo, kolesarijo ali rolajo. Po navedbah ameriπkega prof. dr. Josepha T. Cooka so najnevarnejπe snovi, ki ogroæajo zdravje mestnih telovadcev, majhni trdni delci, ozon in ogljikov monoksid. Te snovi draæijo pljuëa, oteæujejo dihanje in lahko poslabπajo teæave pri astmi, bronhitisu, kardiovaskularnih boleznih in emfizemu. Ti onesnaæevalci zraka so prisotni v vseh veëjih mestih po celem svetu. Majhni trdni delci se sproπëajo iz dizelskih motorjev avtobusov in tovornjakov, ogljikov monoksid pa je v cigaretnem dimu in v izpuπnih plinih avtomobilov. Prevelika izpostavljenost monoksidu povzroëa omotico, zmedenost, glavobole ter nevarno poviπano telesno temperaturo. Tistim, ki se vseeno odloëijo za telovadbo v mestu, strokovnjaki svetujejo, da se izogibajo zelo prometnih cest in da gredo ven zgodaj zjutraj ali pozno zveëer.»e je mogoëe, naj se odloëijo za vadbo v zaprtih prostorih, Ëe pa obëutijo teæave pri dihanju, naj nehajo vaditi in obiπëejo zdravnika. Pomanjkanje vitamina E poveëa tveganje za astmo (HealthDay) Vitamin E ima ugodne uëinke na razvoj pljuë. NoseËnice ga morajo zauæiti dovolj, saj njegovo pomanjkanje poveëa tveganje za astmo pri otroku. Pri otrocih mater, ki so med noseënostjo jedle premalo vitamina E, je verjetnost, da obolijo za astmo, petkrat veëja kot pri otrocih, katerih matere so imele najveëji vnos omenjenega vitamina. Glavni raziskovalec dr. Graham Devereux je povedal, da ima vitamin verjetno dvojni uëinek: vpliva na rast pljuë in na vnetje dihalnih poti. V petletno raziskavo je bilo zajetih 2000 noseënic in njihovih otrok. Ugotovili so, da so se pri otrocih mater, ki so uæivale premalo vitamina E, do petega leta starosti razvili simptomi oteæenega dihanja. Pri petletnih otrocih pa sam vnos vitamina E na zdravstveno stanje ni vplival. Povsem verjetno je, da je upadanje vnosa vitamina E v zadnjih 50 letih prispevalo k poveëanju astme pri otrocih. Strokovnjaki opozarjajo, da naj noseënice zaradi te raziskave ne jemljejo samega vitamina E, temveë naj imajo zdravo in uravnoteæeno prehrano. Dobra in uravnoteæena hrana ima pomembno vlogo pri odpornosti na okuæbe, tudi na okuæbe dihalnega trakta, ki lahko pogosto sproæijo astmo. e posebej je taka hrana priporoëljiva za noseënice, ki naj pazijo tudi na dnevni vnos vitamina E. Najdemo ga v rastlinskem olju, margarini, orehih, leπnikih in semenih sonënice. Zvezde v Zvezdi za zdravo hrano proti osteoporozi Zveza druπtev bolnikov z osteoporozo Slovenije se je ob letoπnjem svetovnem dnevu osteoporoze, v petek, 20. oktobra, pridruæila letoπnji mednarodni iniciativi Nahranimo kosti in v parku Zvezda na Kongresnem trgu pripravila celodnevni dogodek Zvezde v Zvezdi. Za posvete sta bili na voljo strokovnjakinja za prehrano Irena Hren in zdravnica internistka doc. dr. Marija Pfeifer. Dogodek so omogoëili trije sponzorji, ki so na stojnicah obiskovalcem ponudili izobraæevalno in informativno gradivo, pripravili pa so tudi degustacije hrane in mleënih izdelkov. Praznovanje svetovnega dne osteoporoze æe vrsto let podpira mednarodno farmacevtsko podjetje Merck Sharp & Dohme (MSD). Podjetje MSD je razvilo tableto za zdravljenje osteoporoze, ki poleg aktivne uëinkovine alendronat vsebuje tudi vitamin D, jemlje pa se le enkrat tedensko. Vitamin D ima pri zdravju kosti bistveno vlogo, saj brez njega telo ne more vsrkavati kalcija, ki je kljuëen za normalen razvoj in ohranjanje moënih in zdravih kosti. Za pomenopavzalne æenske z osteoporozo je hrana bogata z vitamini in minerali izjemno pomemben del ohranjanja zdravih kosti kot tudi zaπëite pred osteoporoznimi zlomi. Raziskave kaæejo, da bo ena od petih æensk, ki zaradi osteoporoze utrpijo zlom kolka, umrla v prvem letu po zlomu. Kar 97 odstotkom tistih, ki so hospitalizirane zaradi zloma kot posledica padca s stojne viπine, primanjkuje vitamina D.»e bi æenske s pomenopavzalno osteoporozo zauæile dovolj vitamina D, bi se pred zlomi bolje zaπëitile. Ker zdrava prehrana od nekdaj velja za temelj zdravih kosti, je bil med letoπnjimi sponzorji dogodka tudi Mercator, ki se je v parku Zvezda predstavil s projektom 5 na dan, degustacijami izdelkov linije Zdravo æivljenje in klubom Uæivajmo zdravo. K sodelovanju so povabili kuharskega mojstra, predavatelja in imitatorja Jakoba Polajæerja. Letoπnji dogodek je v teh prizadevanjih podprlo tudi podjetje Danone, ki je predstavilo mleëni izdelek z vitaminom D in kalcijem, namenjen predvsem otrokom, saj podatki kaæejo, da so slovenski predπolski otroci slabo preskrbljeni s prehranskim vitaminom D. Ker se do trinajstega leta zgradi kar 50 odstotkov kostne mase, je zelo pomembno, da starπi svoje otroke navajajo na zdravo prehrano æe v najzgodnejπem obdobju Center zdrave koæe tudi v Ljubljani V poslovno-trgovskem centru BTC v Ljubljani je od 21. do 23. septembra Vichy organiziral popolno in osebno, brezplaëno diagnozo koæe s strani dermatologov in farmacevtov ter nasvete o najuëinkovitejπi in najustreznejπi negi za vsakega posameznika. Center zdrave koæe je pred tem zaæivel æe v 30 evropskih mestih, predstavlja pa velik korak naprej pri pravilni negi koæe. Center je obiskalo v Ëetrtek in petek po 120, v soboto pa 150 obiskovalcev 10. oktober - svetovni dan duπevnega zdravja Namen tega dne je spodbuditi razmiπljanja in debato o duπevnem zdravju, o zmanjπanju stigamtizacije bolnikov in razumevanja bolezni. Letoπnja obravnavana tema je stres, tudi pri strokovnih delavcih, ki delajo na podroëju duπevnega zdravja. Spodbudna novica je, da bo duπevno zdravje æe v kratkem tudi formalno urejeno. V pripravi je namreë zakon o varstvu oseb s teæavami v duπevnem zdravju in bo v kratkem πel v javno razpravo. V okviru zakona je predvidena tudi priprava Nacionalnega programa duπevnega zdravja, ki bo opredeljeval strategijo skrbi in akcijski naërt za duπevno zdravje, cilje, organizacijo, razvoj in naloge mreæe javnih sluæb za duπevno zdravje, nosilce nalog za uresniëevanje nacionalnega programa in podlago za evalvacijo nacionalnega programa. 6 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 7

5 OSEBNO Fakulteta za farmacijo (FFA) je moderna, visoki evropski ravni dorasla pedagoška visokošolska inštitucija, ki svoje poslanstvo zelo uspešno združuje z raziskovalno in znanstveno dejavnostjo. Vodi dva dodiplomska študijska programa, univerzitetni študij farmacije in visokošolski študij laboratorijske medicine, v katerih bodoči diplomanti FFA pridobijo ustrezna znanja, ki jim omogočajo široke možnosti za zaposlitev znotraj farmacije pa tudi na področjih drugih naravoslovnih ved. S temi besedami nas na spletni strani Fakultete za farmacijo nagovarja dekan fakultete prof. dr. Albin Kristl, ki nam je za peto številko revije Naša lekarna zaupal nekaj zanimivosti in podrobnosti o študiju in delu na FFA. Za uspešnega študenta in pozneje magistra farmacije niso pomembne samo ocene, temveč predvsem zanimanje za stroko! Pogovor z dekanom Fakultete za farmacijo, prof. dr. Albinom Kristlom, mag. farm. Pogovarjala se je: Martina Brank, foto: Badi Vajc FFA je ena mlajπih samostojnih Ëlanic Univerze v Ljubljani (UL), saj je nastala po razdruæitvi Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, tj. πele leta Ali lahko na kratko opiπete njen razvoj? Za razvoj FFA niso pomembna samo zadnja leta razvoja, ampak veliko daljše obdobje. Začetek univerzitetnega farmacevtskega izobraževanja v Ljubljani sega že v leto 1946, po prekinitvah in reorganizacijah programov pa je stekel celovit študij farmacije leta 1960 v okviru Naravoslovne fakultete. Tako je bil študij farmacije v začetku organiziran na Odseku za farmacijo, pozneje kot Visokošolska temeljna organizacija združenega dela Farmacija (VTOZD Farmacija), nato pa na Oddelku za farmacijo, dokler ni leta 1994 prišlo do reorganizacije Fakultete za naravoslovje in tehnologijo (FNT) in je nastala Fakulteta za farmacijo (FFA). V letu 1991/92 se je študij farmacije podaljšal in prešel s štiriletnega v devetsemestrski program. FFA v sklopu UL izobražuje na farmacevtskem in klinično-biokemičnem področju. V študijskem letu 2005/06 smo imeli na FFA 862 študentov na univerzitetnem programu farmacija, 162 na visokošolskem strokovnem programu laboratorijska biomedicina in 92 vpisanih podiplomskih študentov. Kljub temu da smo l pridobili nov, južni prizidek, je bilo že takrat na FFA premalo prostora (glede na univerzitetne norme smo imeli kar 50 % premalo površin, ker pa se je število študentov ves čas povečevalo, zdaj obstoječa kvadratura stavbe FFA pomeni le še 25 % predpisane površine). e pred nekaj leti je bil magister farmacije zelo iskan kader, zato teæav z zaposlitvijo ni bilo Ëutiti. Ali ste s postopnim veëanjem πtevila vpisanih v zadnjih petnajstih letih zdaj æe presegli takratno deficitarnost poklica farmacevta? Magister farmacije je še vedno zelo iskan kader, saj vsi, ki diplomirajo, dobijo zaposlitev. Letno diplomira približno 120 magistrov farmacije. Na univerzitetni πtudij farmacije zdaj sprejmete 160 novih πtudentov letno. Je zanimanje za πtudij med dijaki zadnjega letnika veëje in je zato treba upoπtevati stroæja vpisna merila, ki veëinoma zajamejo le gimnazijske maturante? Kakπni so naërti FFA glede πtevila novih πtudentov za prihodnja leta? Zanimanje za študij farmacije je (morda ravno zaradi prej omenjenega dejstva, da vsi, ki študij končajo, dobijo zaposlitev) veliko; še vedno je več interesentov, kot je vpisnih mest, čeprav nam je za letošnje leto država povečala vpis s 135 na 160 mest na univerzitetnem programu farmacija in s 40 na 50 mest na visokošolskem študiju laboratorijske biomedicine. Tako vpisujemo samo dijake z zelo dobrim uspehom; kriterij za vpis (število zahtevanih točk) pa je resnično vsako leto višji. Ali lahko ljubljansko FFA v evropskem prostoru uvrstimo na lestvico veëjih fakultet? Ali obstajajo kakπne mednarodne primerjave tudi z vidika ocenjevanja kakovosti πtudija? Ljubljansko FFA bi lahko, glede na število študentov, v evropskem prostoru uvrstili med večje ali vsaj srednje velike fakultete. Nimamo 8 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 9

6 OSEBNO pa na razpolago nikakršnih analiz, na osnovi katerih bi lahko ocenjevali uspešnost naših diplomantov v okviru mednarodnega prostora v povezavi s študijem na FFA. O ocenjevanju oz. uspešnosti magistrov z ljubljanske FFA pa dovolj povedo že rezultati slovenske farmacevtske stroke in industrije, ki je močno uveljavljena ne samo v Sloveniji, marveč po vsem svetu. Katere bistvene lastnosti opredeljujejo uspeπnega πtudenta? Je za vas kot dekana za ocenjevanje kakovosti πtudija bistvena hitrost πtudija, odstotek osipa ali povpreëna ocena πtudentov? Za uspešnega študenta in pozneje magistra farmacije niso pomembne samo ocene, temveč zanimanje za stroko, odnos do dela, vestnost ipd. Tako lahko ugotovimo, da se nekateri bodoči magistri farmacije naredijo že med samim študijem, nekateri pri diplomi, drugi pa (šele) na delovnem mestu Vsekakor pa se za ocenjevanje študija uporabljajo statistično ovrednoteni parametri, ki ste jih našteli. Ali obstaja povezava med uspeπnostjo πtudija in vrsto srednjeπolskega programa, ki so ga πtudenti konëali pred vpisom na FFA? Glede na naše ugotovitve te povezave ni; po drugi strani pa nimamo analiz o uspešnosti naših študentov oz. diplomantov v povezavi s predhodnim izobraževanjem. Dijaki imajo pred vpisom na fakulteto nemalo dilem, ki so najveëkrat posledica pomanjkanja informacij o πtudiju. Ali je odliëna ocena pri naravoslovnih predmetih, predvsem pri kemiji, navadno eno bistvenih meril za odloëitev bodoëega πtudenta za πtudij farmacije? Seveda je pozitiven odnos dijaka do naravoslovnih predmetov dobrodošel. Vendar niso toliko pomembne samo ocene, ampak zanimanje za naravoslovne pa tudi medicinske predmete. Poleg tega pa so pomembne še lastnosti, kot so vestnost, natančnost, komunikativnost idr. In te lastnosti ali veščine so lahko mnogo bolj pomembne kot pa odlične ocene pri naravoslovnih predmetih. V javnosti verjetno πe vedno velja prepriëanje, da se po konëanem πtudiju farmacije lahko zaposliπ v lekarni, kar pa se morda marsikomu ne zdi dovolj privlaëno. Moænosti za zaposlitev farmacevta pa je πe precej veë. Ali imate podatek, na katerih podroëjih se diplomanti obeh πtudijskih programov najpogosteje zaposlujejo? Diplomanti FFA se zaposlujejo približno takole: 44 % lekarne, 27 % farmacevtska industrija, 15 % predstavništva, 4 % veledrogerije, 4 % zavodi, inštituti in uprava, 3 % izobraževalne ustanove, 2 % laboratorijska biomedicina in 1 % drugo. Koliko diplomantov letno v povpreëju konëa univerzitetni πtudij farmacije in kolikπen del se jih odloëi za nadaljnje podiplomsko izobraæevanje? Univerzitetni študij letno konča približno 120 diplomantov. Vsako leto se za nadaljnje podiplomsko izobraževanje odloči približno 40 kandidatov za področje farmacije in pet za področje klinične kemije. Seveda pa ni nujno, da so vsi ti kandidati iz tekoče generacije diplomantov. Lani je UL sprejela nekaj sprememb na podroëju πolnin in drugih prispevkov v visokem πolstvu. O kakπnih zneskih govorimo, ko gre za plaëila izpitov, in kolikπna je pravzaprav πolnina za πtudente, ki ponavljajo letnik? Ali predvidevate, da se bo zaradi teh ukrepov skrajπal povpreëen Ëas πtudija in ali se πtudentje zdaj πtudija lotevajo bolj metodiëno in manj kampanjsko? Po zakonu je ponavljanje letnika možno največ enkrat v času študija. Takrat se študent drugič vpiše v isti letnik, ima status rednega študenta in ne plača šolnine. Študenti brez statusa plačajo opravljanje izpita oziroma izvedbo predmeta. Po ceniku UL za novo študijsko leto znaša cena za opravljanje izpita SIT oziroma dobrih , če je izpit komisijski. Izvedba predmeta v času brez statusa pa bo študenta stala oziroma slabih SIT, če mora pri predmetu opraviti tudi laboratorijske ali druge vaje. Po našem prepričanju je to eden od učinkovitih spodbujevalcev hitrosti študija, seveda pa še zdaleč ne edini. Ali med πtudenti farmacije πe vedno prednjaëijo dekleta? Seveda so dekleta še vedno v večini, je pa delež fantov zadovoljivo visok (približno 20 % populacije v letniku). Za opravljanje obvezne πtudijske prakse sodelujete z veëjimi lekarniπkimi zavodi in industrijo. Kako pravzaprav usklajujete tovrstno sodelovanje in kakπne so izkuπnje pedagogov in πtudentov? Vsak študent mora pred koncem študija (torej pred diplomo) opraviti obvezno študijsko prakso (en mesec), ki jo lahko opravlja kadar koli po drugem letniku. Ponavadi FFA z ustreznim zavodom sklene pogodbo in študenta napoti na študijsko prakso. Nad pravilnostjo izvajanja študijskih praks bdi prodekanka za študijske zadeve, izr. prof. dr. Mirjana Gašperlin. Študentje in pedagogi imajo s študijsko prakso pozitivne izkušnje. Ali lahko πtudenti farmacije opravijo del πtudijskih obveznosti tudi v tujini? Lahko, in sicer v okviru izmenjave Socrates Erasmus in na fakultetah, s katerimi ima FFA podpisane ustrezne pogodbe. FFA se lahko pohvali tudi s pomembnejπimi doseæki na znanstvenoraziskovalnem podroëju, v katere vkljuëujete tudi πtudente. Gre veëinoma za temeljne ali tudi aplikativne raziskave, ki jih opravljate v povezavi s farmacevtsko industrijo? Na FFA izvajamo tako temeljne kot aplikativne raziskovalne projekte. Lahko ugotovimo, da s slovensko farmacevtsko industrijo sodelujemo dobro in kar v precejšnjem obsegu. Tako študenti sodelujejo v okviru temeljnih pa tudi aplikativnih projektov; seveda je to odvisno od obsega, trajanja in tudi zahtev oz. kriterijev posameznega projekta! In za konec, nam lahko kot dekan FFA zaupate, kakπno vizijo ima fakulteta? FFA želi postati vodilna pedagoška in znanstvenoraziskovalna ustanova za farmacijo ne samo v Sloveniji, temveč tudi v Evropi in širše v svetu. Menim, da smo v Sloveniji te cilje že praktično dosegli in tudi v Evropi in svetu smo že dokaj prepoznavni, vendar želimo postati še bolj uveljavljeni. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo AπkerËeva 7, 1000 Ljubljana Tel.: , Faks: spletna stran: 10 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 11

7 AKTUALNO Živeti življenje, četudi neozdravljivo Predstavitev paliativne oskrbe v Bolniπnici Golnik, KliniËni oddelek za pljuëne bolezni in alergijo Vanja Badovinac»Tudi če bolnik sluti, da je resno bolan, še preden mu zdravnik to novico dejansko sporoči in razloži, ga novica o težki bolezni skoraj vedno pretrese,«je o delu s takimi bolniki začela pripovedovati mlada, delu in stroki močno predana psihologinja Anja Simonič, članica paliativnega tima v Bolnišnici Golnik.»Toda zato smo tukaj strokovnjaki, ki lahko bolniku pomagamo in mu nudimo oporo, ko mu je najtežje.«svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje paliativno oskrbo kot aktivno celostno pomoč neozdravljivo bolnim in umirajočim bolnikom ter njihovim svojcem, tako v procesu bolezni kot tudi v procesu žalovanja. Povedano Evropski trend staranja prebivalstva je že pred leti zajel tudi Slovenijo. Prav tako se nismo izognili naraščanju kroničnih bolezni, zlasti tistih, ki jim botruje stresen način življenja, povezan s premalo gibalne dejavnosti in neustrezno prehrano. Tako imamo danes tudi pri nas veliko bolnikov, ki umirajo zaradi največkrat neozdravljivih kroničnih bolezni. Paliativna oskrba, ki postaja sestavni del zdravljenja takšnega bolnika, omogoča lažje spoprijemanje z boleznijo in mu daje oporo za čim bolj kakovostno življenje, čeprav se izteka. Fotografije: Badi Vajc Naπa sogovornica je pojasnila, da se pogosto dogaja, da bi svojci sicer radi poskrbeli za bolnika, pa jih je strah oziroma ne vedo najbolje, kako ravnati. Najpogostejπa vpraπanja tako bolnikov kot njihovih svojcev so predvsem praktiëne narave, npr. ali sme bolnik uæivati doloëeno vrsto hrane, ali je bolje, da poëiva, ali svetujejo aktivnost v okviru telesnih zmogljivosti, ali sme za dlje Ëasa od doma ali naj raje ostane v bliæini svojega zdravnika ipd. preprosteje: gre za oskrbo, ki je namenjena bolnikom, pri katerih cilj ni ozdravitev, temveč predvsem izboljšana kakovost preostanka življenja. Ker so ob bolezni svojega bližnjega pogosto v stiski tudi njihovi bližnji, je namen paliativne oskrbe pomagati tudi njim. Poleg zdravstvene oskrbe, ki je je bolnik že samoumevno deležen toliko, kot jo potrebuje, paliativna oskrba prinaša predvsem timski pristop in s tem ne lajša le fizičnih bolečin in drugih neprijetnih telesnih simptomov, temveč tudi psihosocialne in duševne stiske. Tudi zaradi takšnih in podobnih vprašanj so se v Bolnišnici Golnik odločili, da ustanovijo paliativni tim, katerega sodelavci bolnikom in njihovim svojcem pomagajo pri iskanju odgovorov na tovrstna vprašanja in ustreznih rešitev za njihove težave. V Bolnišnici Golnik so z razvojem paliativne oskrbe začeli v letu 2003, ko so odprli negovalni oddelek oziroma oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo in znotraj tega štiri postelje 12 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 13

8 AKTUALNO Anja SimoniË, psihologinja»delo v paliativnem timu me bogati tako strokovno kot osebnostno. Zaradi nenehnega soočanja z minljivostjo se mu mnogi tudi izogibajo. Mene opominja, da moram biti hvaležna tudi za drobne stvari v življenju.«namenili za paliativno oskrbo. S tem so odprli prvo tovrstno enoto v Sloveniji. Približno sočasno se je v Bolnišnici Golnik začel oblikovati paliativni tim, v katerem danes sodelujejo zdravniki, medicinske sestre, socialna delavka, psihologinja, fizioterapevtka, dietetik in duhovnik. Čeprav paliativna oskrba ni opredeljena z določenim obolenjem, je paliativni tim s svojim delom začel na področju oskrbe bolnikov s pljučnim rakom. Podobno se je paliativna oskrba tudi v tujini, kjer je bila prva služba paliativne oskrbe odprta že leta 1975 v bolnišnici v Montrealu v Kanadi, začela na področju oskrbe bolnikov z rakom. Danes so pozitivni učinki paliativne oskrbe znanstveno dokazani in v mnogih razvitih zahodnih deželah tudi uresničeni. Slovenijo na tem področju prehitevajo mnoge, tudi vzhodnoevropske države, kot sta npr. Poljska in Hrvaška. Po besedah Anje SimoniË pomeni paliativna oskrba predvsem celostno obravnavo, s katero npr. bolniku s pljuënim rakom in njegovi druæini pomagajo in svetujejo pri spoprijemanju z boleznijo, zdravljenjem in spremljajoëimi teæavami, nujno pa je treba loëiti med paliativno in terminalno oskrbo. vezan na čas, ko bolnik umira. V tem času prihaja v ospredje pravzaprav osnovno sporočilo paliativne oskrbe da sledi naravnemu toku bolezni. To pomeni, da smrti niti ne pospešuje niti ne zavlačuje in jo tako sprejema kot naraven del življenja. Med bolniki z diagnozo pljuënega raka prevladujejo kadilci. Ker je pljučni rak bolezen, ki ga zaradi njegovega poteka navadno odkrijemo precej pozno in pogosto kljub zdravljenju hitro napreduje, se paliativni tim vključi zelo zgodaj. Med ključnimi dejavnostmi paliativnega tima so tedenska informativna srečanja za bolnike s pljučnim rakom in njihove bližnje, ki potekajo že eno leto, ter izvajanje klinične poti paliativne oskrbe bolnikov z drobnoceličnim pljučnim rakom, kar so začeli maja letos. Klinična pot zajema smernice, VeËina paliativnih bolnikov je napotena v protiboleëinske ambulante, ki delujejo v okviru anestezioloπkih oddelkov sploπnih bolniπnic po Sloveniji, v protiboleëinski ambulanti KliniËnega centra in na Onkoloπkem inπtitutu. Paliativna medicina je nastala na podlagi vse veëjih potreb bolnikov, ki jo potrebujejo. Le ta lajπa hude simptome in znake neozdravljivih bolezni, ko ni priëakovanja za izboljπanje stanja. NajveË takπnih bolezni je rakavih. NaËin sporoëanja diagnoze je ena od pomembnih prelomnic v procesu spoprijemanja z boleznijo, saj po raziskavah sodeë ne vpliva samo na to, kako bolnik svojo bolezen razume, temveë tudi na to, kako se nanjo dolgoroëno duπevno prilagodi. kako celostno obravnavati bolnika in njegovo družino; dolgoročno naj bi olajšala delo zdravstvenemu osebju ter prispevala h kakovostni obravnavi bolnika in svojcev. Zato dobi vsak bolnik, ki ga povabijo h klinični poti paliativne oskrbe, svojo dokumentacijo, ki je v pomoč pri obravnavi tudi njegovemu izbranemu zdravniku. Ta je namreč glavni koordinator procesa zdravljenja določenega bolnika in mora biti seznanjen s potrebami bolnika in družine. Podrobnosti o delu paliativnega tima bolniku razloži medicinska sestra, ki je poleg zdravnika vedno sestavni del tima. Drugi strokovnjaki psiholog, socialni delavec, dietetik, fizioterapevt in duhovnik se v tim vključujejo po potrebi ali glede na željo bolnika. Zato je zelo pomembno, da znata zdravnik in medicinska sestra ustrezno prepoznati tudi morebitne medosebne, čustvene in duhovne stiske bolnika in njegove družine, saj ga le tako lahko usmerita v obravnavo tudi pri drugih članih tima. Lojze Zupan, duhovnik»moja vloga v timu je pomagati bolnikom pri spoprijemanju z boleznijo predvsem na duhovni ravni. Zlasti vernim to zelo veliko pomeni. Pogovarjamo se o njihovem življenju, mnogokrat se med svojci razvije pogovor, ki se v drugačnih okoliščinah ne bi. Rad sem tukaj in rad spremljam bolnike.«del dokumentacije klinične poti paliativne oskrbe je dnevnik vprašanj in opažanj v zvezi z boleznijo in zdravljenjem, ki ga izpolnjujeta tako bolnik kot eden od njegovih svojcev. Opis svojega počutja in zaznanih sprememb jim omogoči lažje spremljanje bolezni in zdravljenja. Spodbudijo jih tudi, da v dnevnik zapišejo vprašanja, ki se jih na pregledu pri zdravniku morebiti ne bi spomnili.»to je celostna obravnava bolnika,«je pojasnila ga. Simonič.»Za bolnika je odpust iz bolnišnice z občutkom, da nima nikogar, ki bi mu pomagal in svetoval, včasih bolj boleč kot bolezen sama. Pomembno je, da ve, kam se lahko obrne po pomoč in nasvet. Mi se trudimo, da bi naše bolnike in svojce s tem ustrezno seznanili.«naša sogovornica je opozorila tudi na eno pomembnih načel paliativne oskrbe, to je enakopraven in enakovreden odnos med zdravstvenim Paliativna oskrba je celosten pristop, ki se Med temeljnimi cilji paliativne oskrbe je, da bi bolniki z neozdravljivo boleznijo lahko kakovostno æiveli v domaëem postopoma vključuje že od diagnoze napredovale neozdravljive ali kronične bolezni naprej, okolju in tam tudi umrli. To si bolniki tudi sami najveëkrat æelijo. Sistem zdravstveno-socialne oskrbe æe omogoëa nego in oskrbo bolnika na domu, vendar je do uteëenega delovanja na tem podroëju πe daleë; pogosto πepa tudi terminalna paliativna oskrba pa je le njen del, komunikacija med bolniπnico in terenom. Tako so bolniki preveëkrat prepuπëeni oskrbi domaëih, ki pa najveëkrat zaradi vsakodnevnih obveznosti le steæka ustrezno skrbijo zanje. Namestitev v bolniπnici ali domu za starejπe 14 NA A LEKARNA NA A LEKARNA obëane je edina, a æal velikokrat manj primerna moænost. 15

9 AKTUALNO KAKO DELUJE Ana Kozina, dietetiëarka»kot dietetičarka pri svojem vsakodnevnem delu nimam veliko stika z bolniki, zato je delo v timu zame lepa izkušnja in se dobro počutim. Bolnikom pogosto svetujem, kako naj se prehranjujejo, zlasti po odpustu iz bolnišnice. Bolnikom ob odpustu povem, da me lahko pokličejo tudi zunaj delovnega časa, če trčijo na vprašanje glede priprave obroka popoldan ali zvečer.«informativna sreëanja za bolnike s pljuënim rakom in njihove svojce v Bolniπnici Golnik potekajo vsak torek ob h. Kmalu bo eno leto, odkar jih organizirajo; ugotavljajo, da se jih je doslej udeleæilo okrog 200 oseb ali veë kot polovica vseh, ki se spoprijemajo z diagnozo pljuënega raka v njihovi bolniπnici. osebjem in bolnikom ter njegovo družino. Pravi, da ni samoumevno pričakovati, da bodo bolniki sami od sebe čez noč postali aktivnejši in želeli biti obveščeni o svoji bolezni ter možnostih in poteku zdravljenja, čeprav večinoma to želijo. Zato je zelo pomembno, da tudi zdravstveno osebje naredi prvi korak k temu in postane dejavnejše v odnosu do svojih bolnikov in njihovih svojcev. Pravi, da se pogosto dogaja, da bi svojci sicer radi poskrbeli za bolnika, pa jih je strah oziroma ne vedo najbolje, kako ravnati. Najpogostejša vprašanja tako bolnikov kot njihovih svojcev so predvsem praktične narave, npr. ali sme bolnik uživati določeno vrsto hrane, ali je bolje, da počiva, ali svetujejo aktivnost v okviru telesnih zmogljivosti, ali sme za dlje časa od doma ali naj raje ostane v bližini svojega zdravnika ipd. Komunikacija je eno temeljnih orodij za to. Informativna srečanja za bolnike s pljučnim rakom in njihove svojce so namenjena prav temu, da se med seboj nekoliko bolje spoznajo in si poleg informacij o bolezni in zdravljenju izmenjajo tudi dosedanje izkušnje, kritike, pohvale. Informiranost in dobra komunikacija, zlasti med bolnikom, svojci in zdravnikom, sta prvi korak k temu, da se bo bolnik s svojo boleznijo lahko dejavno spoprijemal in čim dlje živel samostojno in kakovostno.»pomembno je, da si bolniki, četudi so resno bolni, prizadevajo za življenje in najdejo pogum za boj s svojo boleznijo. Seveda pa je nekaj najbolj naravnega, da občasno nihajo med zaskrbljenostjo in upanjem. Člani paliativnega tima lahko bolniku in njegovi družini pomagajo, svetujejo in jim na njihovi poti spoprijemanja z boleznijo stojijo ob strani. Toda ključna je še vedno vloga bolnika samega. On je tisti, ki izgubi lase ob kemoterapiji, ki občuti bolečine, in navsezadnje tudi tisti, ki neposredno občuti vsako izboljšanje, ko ima več moči in gre lahko znova na sprehod. Lahko gre za izboljšanja, ki se nam, zdravim, zde nekaj samoumevnega, za bolnika pa še zdaleč ni tako,«je sklenila mlada psihologinja. V Sloveniji paliativna oskrba πe ni formalno organizirana. Pionirsko delo, zlasti na podroëju ozaveπëanja javnosti, opravlja Zavod za razvoj paliativne oskrbe pod vodstvom Urπke Lunder, dr. med.. irπi javnosti je verjetno najbolj poznano Slovensko druπtvo Hospic, ki nudi strokovno pomoë umirajoëim in njihovim svojcem, tudi æalujoëim, ki ga je leta 1995 ustanovila Metka Kleviπar, dr. med.. Upamo, da bomo z nacionalnim programom, ki nastaja na Ministrstvu za zdravje, pripomogli, da bodo evropska priporoëila za razvoj paliativne oskrbe udejanjena tudi v praksi. Ravnanje z zdravili za sistemsko zdravljenje raka Trπinar Maja, mag. farm., Monika Sonc, mag. farm. spec., Lekarna onkoloπkega inπtituta Ljubljana Poznavanje pravilnega ravnanja z zdravili je pomembno ne le za zdravstveno osebje, ampak tudi za bolnike, ki ta zdravila prejemajo, pa tudi za njihove svojce. To velja za vsa zdravila in ne le za zdravila za zdravljenje raka. Vendar pa so pri zdravilih za zdravljenje raka potrebni še dodatni ukrepi pri ravnanju z njimi, saj spadajo med tako imenovana»nevarna«zdravila. 16 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 17

10 KAKO DELUJE Kaj so nevarna zdravila? Zdravila, ki so dobila oznako»nevarna«, so tista, za katere je znano ali dokazano, da pri izpostavljenosti ljudi, ki delajo z njimi, povzročajo neželene škodljive učinke, na primer: kožni izpuščaji (akutni učinek), neplodnost, poškodbe ploda, splav ter rak (kronični učinki). Med»nevarna«zdravila za zdravljenje raka spadajo citostatiki oz. kemoterapevtiki, hormonski preparati in biološka zdravila. SlovarËek tujk: Kontaminacija: onesnaæenje materiala z nevarnimi zdravili Akutni uëinek: nenaden uëinek, ki se hitro razvije KroniËni uëinek: uëinek, ki se razvije poëasi in traja dalj Ëasa Aplikacija: vnaπanje v organizem Aerosol (-lizacija): v zraku ali plinih razprπena trdna ali tekoëa snov Infuzija: dajanje veëje koliëine zdravilne tekoëine v organizem Peroralno: ki se jemlje, daje skozi usta in pogoltne Topikalno: ki se daje na koæo Metabolit: presnovek, snov, ki nastaja pri metabolizmu (celota vseh kemiënih in fizikalnih procesov, s katerimi nastaja, se vzdræuje in razgrajuje organizirana æiva snov v organizmu) Perinealen: nanaπajoë se na presredek Perirektalno: nanaπajoë se na danko Stoma: kirurπko narejena odprtina na vratu ali trebuhu, ki je povezana s kakπnim votlim organom Permeabilnost: prepustnost za kako snov Inkontinenca: nezmoænost zadræevati urin V kakπni obliki so zdravila za zdravljenje raka in kdo dela z njimi? Citostatike in biološka zdravila dajemo bolniku večinoma v obliki infuzije. V tem primeru zdravstveno osebje iz citostatikov oz. bioloških zdravil, ki so v obliki praškov ali tekočine, pripravi infuzijo, ki se nato daje bolniku v žilo. Pri tem je zelo pomembna pravilna zaščita osebja, saj je njihova izpostavljenost zelo velika. Citostatiki pa tudi nekatera biološka zdravila in hormonski preparati so tudi v obliki tablet in kapsul, ki jih bolnik večinoma jemlje doma, in v obliki krem ali mazil, kar prav tako pomeni neko tveganje za bolnika in okolico. bistveno, postopki ravnanja pa so strožji za zdravstveno osebje. Pri kakršnem koli ravnanju z nevarnimi zdravili in bolnikovimi izločki je treba uporabljati rokavice, pri škropljenju pa tudi zaščitno haljo. Priporočena je uporaba dvojnih rokavic, ki jih je treba zaradi vidnih napak in poškodb pred vsako uporabo pregledati. Rokavice ne smejo biti pudrane (kajti puder lahko absorbira kontaminacijo), morajo pa biti testirane na prepustnost nevarnih zdravil (debelejše so po navadi manj prepustne). Navadno se uporablja rokavice iz lateksa, nitrila, poliuretana ali neoprena. Pred vsako uporabo in po odstranitvi rokavic si je treba roke temeljito umiti z vodo in milom. Uporablja se zaščitna halja oz. plašč, ki je za enkratno uporabo, izdelan iz materiala z majhno propustnostjo (polipropilen, oblečen s polietilenom) in ne iz tkanin. Halje morajo biti spredaj zaprte, imeti morajo dolge rokave in dobro tesniti zapestja. Po vsaki uporabi oz. kontaminaciji se halja zamenja oz. odstrani. Za zaščito oči in obraza, ko je možnost Obrok, ki steče škropljenja ali aerosolizacije, je treba nositi plastični ščitnik za obraz. Sama očala niso zadostna zaščita. So pri jemanju tablet ali kapsul poleg rokavic πe kakπni posebni ukrepi? Za posamezno zdravilo je vedno priloženo navodilo za uporabo, v katerem najdemo vse informacije, kako zdravilo jemati po jedi, pred jedjo, s koliko tekočine in s katero itd. Pri peroralnem jemanju se moramo zavedati, da pomeni prah od tablet ali poškodovanih kapsul tveganje, zato moramo pri kakršnem koli ravnanju s tabletami in kapsulami uporabljati rokavice. Prav tako tablet ne smemo prelamljati ali zmleti in mešati s hrano ali tekočino, kapsul pa ne odpirati. Kakršno koli takšno ravnanje s tabletami ali kapsulami prepustimo farmacevtu. Je tudi pri nanaπanju mazil in krem prav tako treba uporabljati rokavice? Pri topikalni aplikaciji»nevarnih«zdravil je tudi nujna uporaba rokavic. K Kdo in kako je lahko izpostavljen tem zdravilom? Kako se nehoteni izpostavljenosti nevarnim Zdravstveni delavci pa tudi bolnik, sorodniki zdravilom izognemo? in negovalci bolnika so»nevarnim zdravilom«izpostavljenost in posledično tveganje lahko lahko izpostavljeni prek kože (dotikanje zdravila), zraka (vdihavanje praha, aerosolov), delovnih no opremo pri pripravi, aplikaciji in odstranje- zelo zmanjšamo s pravilnimi postopki in zaščit- površin, oblek, medicinske opreme in bolnikovih vanju teh zdravil ter pri ravnanju z bolnikovimi izločkov (urin, blato, bruhanje). Tveganje za izločki. zdravje je odvisno od tega, koliko je oseba izpostavljena pri ravnanju s temi nevarnimi zdravili, Kakπni so postopki in zaπëitna oprema? kar je med drugim odvisno tudi od oblike zdravil, in kako toksična so ta zdravila. vil in glede na to, kdo dela z njimi, ne razlikuje Zaščitna oprema se glede na obliko teh zdra- 18 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 19

11 KAKO DELUJE Kako shranjujemo nevarna zdravila in kam odlagamo kontaminirane odpadke od zdravil? V bolnišnici in doma je pomembno tudi pravilno shranjevanje in označevanje»nevarnih«zdravil.»nevarna«zdravila shranjujemo v označenih vsebnikih pri primerni temperaturi in vlagi po navodilih proizvajalca (izogibamo se ekstremnim razmeram). Doma morajo biti ta zdravila shranjena zunaj dosega otrok in hišnih ljubljenčkov ter na kraju, ki zagotavlja varnost pred razbitjem ali vbodi. Pred vsako uporabo pregledamo vsebnik za poškodbe in kontaminacijo. Kontaminirane odpadke od zdravil, denimo rokavice, zaščitne halje, posteljnina, škatlice ali blistri tablet oz. vsi predmeti, ki so prišli v stik s citostatikom, odvržemo v za to namenjene in posebej označene vsebnike. Mehke kontaminirane odpadke odlagamo v plastične vreče, ki ne prepuščajo in tesnijo, ali pa v trde vsebnike. Za ostre in krhke predmete se uporabljajo vsebniki, ki so varni pred vbodi. Doma odlagamo kontaminirane odpadke po enakem postopku, vendar pa jih moramo imeti zunaj dosega otrok in hišnih ljubljenčkov. Ko vsebnik napolnimo, ga zapremo in odnesemo v bolnišnico, tam pa te odpadke pravilno odstranijo. Zakaj je pomembno, da uporabljamo previdnostne ukrepe pri ravnanju z bolnikovimi izloëki in posteljnino? Prav tako so potrebni previdnostni ukrepi pri ravnanju z bolnikovimi izločki, saj se različne količine»nevarnih«zdravil in njihovih metabolitov izločijo v urinu, blatu in drugih izločkih. 48 ur po prejetju kemoterapije je standardni časovni okvir, znotraj katerega je treba upoštevati previdnostne ukrepe pri ravnanju z izločki, saj se večina zdravil izloči v tem času. Nekatera zdravila imajo izločanje v urin in blato lahko seveda podaljšano tudi do sedem dni, tako da je takrat časovni okvir za previdnostne ukrepe treba prilagoditi. Kaj je poleg standardnih previdnostih ukrepov (rokavice, zaπëitna halja in πëitnika za oëi in obraz v primeru πkropljenja) πe zaæeleno vedeti, ko ravnamo z bolnikovimi izloëki in posteljnino? Moške bolnike spodbujamo, da se raje usedejo na straniščno školjko, kot da stojijo, ker to zmanjša verjetnost aeorosolizacije in kapljičnega 20 NA A LEKARNA prenosa. Bolje je, da bolnik uporablja straniščno školjko kot posodo za urin in blato, da se izločki hitreje in takoj odstranijo. Če je možno, je bolje uporabljati odstranljive stoma vrečke za enkratno uporabo. Pomembno je tudi zaščititi kožo inkontinentnega bolnika pred lastnimi izločki, saj lahko metaboliti zdravila v urinu oz. blatu poškodujejo kožo. Bolnikovo kožo umijemo z milom in vodo ter nanesemo zaščitno mazilo na perinealno in perirektalno območje po vsakem uriniranju ali izločanju blata; nato damo novo plenico za enkratno uporabo. V 48-urnem časovnem okviru po aplikaciji kemoterapije je priporočeno dvakratno splakovanje straniščne školjke s spuščenim pokrovom. Če je mogoče, je priporočljivo uporabljati posteljnino za enkratno uporabo ali podloge, ki ne prepuščajo tekočine. Plenice, posteljnino in podloge za enkratno uporabo odvržemo v plastično vrečo, ki je označena, da vsebuje kontaminirane odpadke nevarnih zdravil. V primeru posteljnine za večkratno uporabo pa je priporočljivo, da jo takoj operemo v pralnem stroju ali pa jo damo v prevleko za blazine, dokler je ne vstavimo v pralni stroj. Kontaminirano posteljnino operemo ločeno od preostalega perila, in sicer dvakrat z detergentom v vroči vodi v pralnem stroju. Aldesleukin Alemtuzumab Alitretinoin Altretamine Amsacrine Anastrozole Arsenic trioxide Asparaginase Azacitidine Azathioprine Bacillus Calmette-Guerin Bexarotene Bicalutamide Bleomycin Busulfan Bevacizumab Capecitabine Carboplatin Carmustine Cetrorelix acetate Chlorambucil Chloramphenicol Choriogonadotropin alfa Cidofovir Cisplatin Cladribine Colchicine Cyclophosphamide Cytarabine Novo z luteinom Cyclosporin Dacarbazine Dactinomycin Daunorubicin HCl Denileukin Dienestrol Diethylstilbestrol Dinoprostone Docetaxel Doxorubicin Dutasteride Epirubicin Ergonovine / ethylergonovine Erlotinib Estradiol Estramustine phosphate sodium Estrogen-progestin Estrogeni Estron Estrogeni Estropipate Estrogeni Etoposide Exemestane Finasteride Floxuridine Fludarabine Fluorouracil Fluoxymesterone Nelastniπka imena nevarnih zdravil Flutamide Fulvestrant Ganciclovir Ganirelix acetate Gemcitabine Gemtuzumab dozogamicin Gonadotropin Goserelin Hydroxyurea Ibritumomab tiuxetan Idarubicin Ifosfamide Imatinib mesylate Interferon alfa-2a Interferon alfa-2b Interferon alfa-n1 Interferon alfa-n3 Irinotecan HCl Leflunomide Letrozole Leuprolide acetate Lomustine Mechlorethamine Megestrol Melphalan Menotropini Mercaptopurine Methotrexate Methyltestosterone Mifepristone Mitomycin Mitotane Mitoxantrone HCl Mycophenolate mofetil Nafarelin Nilutamide Oxaliplatin Oxytocin Paclitaxel Pegaspargase Pemetrexed Pentamidine isethionate Pentostatin Perphosphamide Pipobroman Piritrexim isethionate Plicamycin Podoflilox Podophyllum resin Prednimustine Procarbazine Progesterone Progestini Raloxifene Raltitrexed Ribavirin Rituksimab Streptozocin Sunitinib Sorafenib Tacrolimus Tamoxifen Temozolomide Teniposide Testolactone Testosterone Thalidomide Thioguanine Thiotepa Topotecan Toremifene citrate Tositumomab Trastuzumab Tretinoin Trifluridine Trimetrexate glucuronate Triptorelin Uracil mustard Valganciclovir Valrubicin Vidarabine Vinblastine sulfate Vincristine sulfate Vindesine Vinorelbine tartrate Zidovudine ^e ciljate na zdrav na~in `ivljenja! Vse od A + lutein Na voljo v lekarnah. Podutiška 92, 1000 Ljubljana, Slovenija

12 PREUDARNO ZA ZDRAVJE Antioksidanti za zdravje in vitalnost Sabina SenËar, dr. med., KliniËni center Ljubljana Živeti je smrtno nevarno. Življenje vsake naše celice ogroža njeno lastno delovanje. Drzna predpostavka? Celice v našem telesu za delovanje potrebujejo energijo, ki jo pridobivajo s kemičnimi reakcijami, imenovanimi celično dihanje. Celično dihanje ni nič drugega kot gorenje pri nizki temperaturi. Encimi pa so kot stražarji, ki skrbijo, da proces poteka varno. Če zakurimo ogenj, nam bo toplo in svetlo to je energija. Ne maramo pa saj, dima in črnega pogorišča. To so odpadni, stranski produkti gorenja. V celici saje, dim in neizgoreli material imenujemo PROSTI RADIKALI. Ne samo da so prosti radikali odveč, lahko so zelo škodljivi. Posledice kopičenja prostih radikalov v telesu so nastanek kroničnih bolezni, predvsem srčnožilnih (ateroskleroza), rakastih in degenerativnih bolezni ter celo vsakodnevnih nevšečnosti, denimo bolezni dlesni ali kronična utrujenost. Prosti radikali so, če verjamemo trenutno najbolj uveljavljeni teoriji, odgovorni tudi za staranje. Kopičenje poškodb na tkivih naj bi vodilo v postopen upad življenjskih funkcij, tudi če ni bolezni. Prosti radikali so zelo reaktivne spojine, ki v večjih količinah lahko povzročajo škodo, če jih celica ne razstrupi, varno pospravi in izloči iz telesa. Odstranjevanje prostih radikalov mora delovati brezhibno. Za to skrbi veriga encimov in vitaminov, ki jim s skupnim imenom rečemo ANTIOKSIDANTI. Ti skrbijo za snažnost celice in s tem zdravje tkiv ter končno vsega telesa. Vsaka celica v našem telesu diha, pa naj bo to kožna, možganska ali mišična celica. Najbolj pridne proizvedejo največ stranskih produktov, prostih radikalov. Torej so mišice, ki so bolj aktivne, na primer pri športnikih, še bolj izpostavljene škodljivim prostim radikalom? Žal res. Hrana, ki dospe v celico, je skoraj vselej glukozni sladkor. Glukoza nastaja v jetrih s presnovo različnih hranil iz hrane, tudi iz maščob in beljakovin. Celica pa iz vsake hrane proizvaja proste radikale. Seveda se živila močno razlikujejo po tem, koliko prostih radikalov nastaja pri njihovi presnovi, in tudi glede na to, koliko antioksidantov vsebujejo. Med najbolj zdrava živila spadajo zelenjava in sadje, posebno oreščki, saj poleg obilice antioksidantov vsebujejo tudi veliko vlaknin. Dokazano je, da redno uživanje rastlinske hrane varuje telo pred kroničnimi obolenji. Kakšna bo škoda, ki jo naredi množica prostih radikalov, ki jih antioksidanti ne uspejo pospraviti, je odvisno od tega, s katerim delom celice bodo prosti radikali reagirali in ga pokvarili. Radi uničijo celično membrano ali pokvarijo funkcijo encima v notranjosti celice. Če pa pri- dejo do jedra celice, kjer je njen genetski material, je škoda največja. Lahko spremenijo zapis, tako da zdrava celica postane rakasta. Rakasta celica pa samo nebrzdano raste in se deli in nima nobene druge zadolžitve za telo. Smrt ene celice je majhna v primerjavi s škodo, ki jo naredi ena sama rakasto spremenjena celica. Gorenje, prosti radikali, dobro in slabo se odvija v živih organizmih, odkar obstaja človek in še dalj. Zato je celica razvila svoje lastne obrambne mehanizme. Telo ima bolje ali slabše organizirane antioksidativne procese, ki ga varujejo. Eden pomembnejših je tudi tvorba koencima ubikinona ali slavnega Q 10, ki lovi proste radikale v celici in preprečuje njihovo škodljivo delovanje. To pomembno snov so odkrili že leta Prisotna je v vsaki celici v telesu, kjer sodeluje pri celičnem dihanju prenosu elektronov in nastanku celične energije. Celice koencim Q 10 same proizvajajo, vendar pa njegova proizvodnja z leti upada. Po 45. letu ga je v telesu za 20 do 60 % manj kot pri dvajsetletni osebi; takrat se začne hitrejše staranje celic, tkiv in celotnega telesa. Najbolj se upadanje proizvodnje koencima Q 10 pozna v srcu, saj je ubikinona prav v tem življenjsko pomembnem organu največ v telesu. Raziskave so pokazale, da lahko dodajanje koencima Q 10 zveča moč srčne mišice ter zmanjša telesno in duševno utrujenost. Koencim Q 10 zato lahko dodajamo v obliki kapsul. Pripravki s Q 10 so na voljo kot prehranska dopolnila ali kot registrirano zdravilo, kar uporabniku zagotavlja preverjeno učinkovitost in varnost izdelka. Ker se učinki antioksidantov stopnjujejo, če nastopajo skupaj, je smiselno uživati preparate, ki poleg koencima Q 10 vsebujejo tudi druge snovi z antioksidativnim delovanjem, kot so selen, vitamina E in C in beta karoten. Zdravje je vse dražje, pa naj gre za nakup športnih copat, ki varujejo gležnje, za čelado za kolesarjenje, tečaj joge ali nakup antioksidantov. Toda še dražje je zdravljenje posledic, ki jih povzročijo prosti radikali v telesu, za nekaj razredov cenejša in pametnejša izbira pa so antioksidanti. Zakaj jih ne bi izkoristili? 22 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 23

13 KAKO ZDRAVITI Za lasišča brez uši Ana LaziÊ, mag. farm. krotamiton dermalna emulzija, krema Slika objavljena z dovoljenjem School of Life Sciencs, University of Sussex Drobcene, komaj vidne žuželke brez kril uši. Zoprna nadlega, ki ne izbira gostitelja, nalezemo se jih lahko tako kot prehlada. Če jih ima kdo v družini, nikakor ni osamljen. Vsekakor pa se zaradi njih ni treba sramovati. Zelo hitro se širijo s stikanjem glav, zato je zelo verjetno, če so se v šoli pojavile uši, da je okužen tudi vaš otrok. Ko opazimo uši, je zelo pomembno, da natančno pregledamo lasišče vsem družinskim članom. Glavo nagnemo nad umivalnik ali banjo ali pa si podložimo bel papir (na svetli podlagi je uši lažje opaziti) in prečešemo lasišče. Vse okužene zdravimo s primernimi sredstvi proti ušem (šamponi in kreme), ki vam jih bo svetoval farmacevt v vaši lekarni. 24 NA A LEKARNA Naglavne uši so majhne zajedavke, ki se hranijo s krvjo. Naselijo se na človekovi glavi in požrešno sesajo kri. S posebnimi kleščami se ubijalsko držijo las in preživijo večino časa na lasišču ali blizu njega. Ti majhni vampirji ljubijo mesta na zatilju, za ušesi prav uživajo, včasih so zadovoljni tudi na vrhu človekove glave. Nič jih ne moti, če so lasje ravni ali kodrasti, svetli ali temni. V nasprotju s splošnim prepričanjem imajo raje čiste kot umazane lase. V redkih primerih se naselijo tudi na obrveh, trepalnicah ali se skrijejo v moški bradi. Uši so s prostim očesom vidni insekti (~ 3 mm), ki imajo dobro razvite noge, vendar ne skačejo kot bolhe, niti ne letijo. Kožo prebodejo skoraj neboleče, pri čemer njihova slina povzroča močno srbenje. Zaradi ran in praskanja obstaja možnost okužbe. Vsaka samica izleže povprečno osem ovalnih jajčec na noč - imenujejo se gnide in so drobna rumenkasta oziroma sivo-bela zrnca jajčaste oblike, ki so odvisno od vrste uši, prilepljena na lase, dlake ali obleko. Po približno sedmih dneh se izleže mlada lačna uš ličinka, ki doseže odraslost v 10 dneh. Odrasle uši imajo življenjsko dobo en mesec. Poznamo tri vrste uši, ki živijo na človeku: 1. naglavna uš (siva uš, Pediculus humanus capitis) 2. sramna uš (Pediculus pubis) 3. telesna uš (bela uš, Pediculus humanus corporis) Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, Ljubljana, Preizkušeno najučinkovitejše zdravilo za odpravljanje naglavnih uši in garij zelo učinkovit in enostaven za uporabo hladi kožo in zavira srbenje ne draži kože, ni toksičen in je zato primeren tudi za otroke z enkratnim nanosom uspešno odstranjuje naglavne uši garje odpravi v 3-5 dneh Na voljo v vseh lekarnah! Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

14 KAKO ZDRAVITI Naglavne uπi Kako se prenašajo naglavne uši in kako jih odkrijemo? Uši se pojavljajo v zimskem času in ne izbirajo svojega gostitelja glede na socialno-ekonomski položaj. Če staknete uši, ne pomeni, da je kaj narobe z vašo osebno higieno, saj se prav dobro počutijo na čisti glavi. Pojavljajo se zlasti med otroki v vrtcih, šolah in drugih ustanovah, kjer se zadržuje veliko ljudi. Naglavne uši se namreč prenašajo iz enega posameznika na drugega samo ob neposrednem stiku. Ne skačejo, ne letijo in ne preskakujejo z glave na glavo. Prav tako se prenašajo s souporabo glavnikov, brisač, krtač, kap, klobukov in drugih pokrival. nosečnica, se mora pred uporabo sredstev za zatiranje uši posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom. Prav tako je posvet pri zdravniku potreben, kadar ima uši dojenček ali majhen otrok. PrepreËevanje in higienski ukrepi Osnovni ukrep preprečevanja ušivosti je skrb za vzorno osebno higieno. Osebnih predmetov, kot so glavniki, krtače, kape, klobuki in brisače ne posojajte drugim. Ker je ušivost najbolj pogosta pri otrocih, je zlasti pri njih pomembno redno pregledovanje lasišča. Še posebno pozorno pregledamo lase ob strani glave, za ušesi in na tilniku. Z rednimi pregledi preprečimo, da bi se bolezen razvila in preprečimo širjenje. Otroke tudi opozorimo naj si v času, ko v šoli ali vrtcu razsajajo uši ne sposojajo kap, trakov za lase, sponk. O pojavu je treba obvestiti še vrtec, šolo in druge starše. Prizadeti naj v tem času nekaj dni ostane doma. Poleg zdravljenja, nege las in lasišča, poskrbimo, da zamenjamo brisače, osebno in posteljno perilo, ki ga je treba oprati pri čim višji temperaturi in prelikati. Obleke in predmete, ki se ne smejo prati, nepredušno zapremo v plastično vrečo za 14 dni (v tem času uši ne najdejo hrane in poginejo). Stole s tekstilno oblogo, npr. avtomobilske sedeže, kavče, temeljito očistite s sesalnikom. Pediculus humanus capitis Gnida, prilepljena na lasni koren Zaradi njihove majhnosti in hitrega gibanja jih ponavadi težko odkrijemo. Najpogostejši pokazatelj je srbenje. Najlažji način odkrivanja uši je česanje z gostim glavnikom in temeljito pregledovanje. Kako odpraviti uši - zdravljenje? V lekarni dobite pripravke za hitro in učinkovito odstranjevanje uši v obliki šamponov, krem, gela ali dermalnih emulzij. V navodilu preberemo ali se sredstvo nanaša na mokre ali suhe lase. Nanesemo ga v debelem sloju, da prekrijemo vsak las. Pustimo delovati toliko časa, kot je navedeno v navodilu. Sredstva nikoli ne pustimo delovati dalj časa, kot piše. S tem ne bomo dosegli večje učinkovitosti, lahko pa po nepotrebnem razdražimo lasišče. Zdravila (pedikulocidi) vsebujejo različne učinkovine, kot so tetrametrin, malation (Pedilin ), permetrin (Nix ) in krotamiton (Eurax ). O njihovi uporabi se posvetujte s farmacevtom in pred uporabo natančno preberite priloženo Navodilo za uporabo. Običajno je potrebno postopek zdravljenja po 6-7 dneh ponoviti. Če ima uši ArthroStop krema Glukozamin, MSM in izvleček Bosvelije Naravna zaščita v predelih sklepov - rok, nog in hrbtenice! Info: 01/ , Bitax d.o.o. ArthroStop krema Za nego kože v predelih sklepov Na voljo v lekarnah! 26 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 27

15 ZDRAVILNE RASTLINE Buče in bučna semena za zdravo prostato asist. dr. Aleπ MlinariË, mag. farm., Mariborske lekarne Maribor Prihaja čas, ko bomo izdolbli svojo bučo ter jo osvetljeno zvečer postavili na okensko polico ali kar na dovoz pred hišo. Ko bo iz loncev zadišal slasten, rahlo sladkoben, zanimiv vonj po bučni juhi. Ko bomo morda še z večjim užitkom povonjali odlično bučno olje ter z njim prelili sveže nabrano solato ali pa morda kar vanilijev sladoled. In ko se bomo morda vprašali, zakaj prav buči po tradiciji pripisujemo marsikatere zdravilne lastnosti, znane ugodne učinke na mehur in prostato. Navadna buča (Cucurbita pepo) iz družine bučevke (Cucurbitaceae) je znana in množično gojena kulturna rastlina, katere plodovi lahko dosežejo tudi nekaj deset kilogramov. Bučo so v Evropo prinesli iz novega sveta, natančneje iz Mehike. Pri nas jo gojimo v glavnem za krmljenje živine. Največ buč za pridobivanje bučnega olja pridelajo na Madžarskem, v Avstriji in Italiji in za to gojijo različek C. pepo var. oleifera ali oljno bučo. Tu omenimo še štajersko bučo (C. pepo var. Styriaca); iz njenih semen izdelujejo tudi vodne izvlečke, ki jih uporabljamo za lajšanje težav pri benignem povečanju prostate, iz nje pa pridobivamo tudi najboljše bučno olje. Bučna semena v ljudskem zdravilstvu jugovzhodne Evrope že dolgo uporabljajo za lajšanje težav z razdražljivim oziroma inkontinenčnim mehurjem in benignim povečanjem prostate. Vsebujejo maščobno olje, o katerem smo nekaj besed zapisali v prejšnjem odstavku. V bučnem olju je zelo veliko linolenske kisline, ene od esencialnih nenasičenih kislin, kar pomeni, da je za naš organizem zelo pomembna. Poleg maščobnega olja semena navadne buče vsebujejo tudi fitosterole, tokoferole, karotenoide in minerale. Za vse navedene učinkovine je značilno tudi antioksidativno delovanje, kar pomeni, da lovijo proste radikale, ki lahko poškodujejo celice. V preteklosti so namreč menili, da je večina učinkovin, ki ugodno vplivajo na prostato in sečni mehur, skrita v oljnem delu semen, vendar sodobna spoznanja nakazujejo, da so za to odgovorne druge, vodotopne učinkovine. Kaj moramo vedeti o benigni hiperplaziji prostate in kdaj je smiselno uživati pripravke z izvlečkom iz buče? Žleza prostata kot prstan objema sečnico, cevko, po kateri iz mehurja odteka seč. Po 40. letu starosti se že lahko pojavijo prve težave z uriniranjem, ki so lahko posledica benigne rasti tkiva v prostati. Pri približno 90 % moških po 65. letu starosti pa je prostata povečana in povzroča bolj ali manj izrazite težave pri uriniranju. Za razvoj benigne hiperplazije prostate zadošča že sam proces staranja in nekaj težav z odvajanjem urina doleti prav vsakega moškega v tretjem življenjskem obdobju. Na začetku uriniranja seč ne steče, ob koncu teče po kapljicah, pojavi se občutek nepopolno izpraznjenega mehurja. Nočno vstajanje zaradi siljenja na vodo postane pogosto, zelo moteče pa je tudi uhajanje urina, ki ga moški opaža kot vsakodnevne madeže na spodnjem perilu. Ob pojavu teh znakov je potreben pregled pri zdravniku specialistu urologu, ki bo z rektalnim pregledom ocenil velikost, obliko in elastičnost žleze, velikost prostate in zaostanek urina v mehurju, po končanem uriniranju pa z ultrazvočno preiskavo. Pregled pri urologu je obvezen in zelo pomemben zato, da izključi možnost, da gre pri povečanju prostate za maligno povečanje (rak). Takrat je potrebno popolnoma drugačno zdravljenje. Za zdravljenje benigne hiperplazije prostate je na voljo več možnosti: uporaba zdravil (v začetnih fazah) in pozneje različne oblike kirurškega zdravljenja. V začetni fazi bolezni si lahko učinkovito pomagamo tudi z izvlečkom iz štajerske buče in tako upočasnimo povečevanje prostate. To je smiselno potem, ko je specialist urolog natančno opredelil, da gre pri bolniku za začetne stopnje benignega povečanja prostate. Uživanje bučnih semen in izvlečkov je priporočljiv dodatek vsakdanji prehrani, zlasti pri moških, starejših od 40 let, svetujemo pa ga tudi ženskam, ki imajo težave s prepogostim izločanjem seča zaradi inkontinence sečnega mehurja. 28 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 29

16 ZDRAVILNE RASTLINE Avstrijski raziskovalci so ugotovili, da izvleëki πtajerske buëe poleg æe omenjenih vsebujejo tudi druge, do sedaj malo znane uëinkovine, ki prepreëujejo rast tkiva prostate. To so lignani, ki so znaëilni le za buëe in zaenkrat ne vemo, da bi se pojavljali v drugih rastlinah. Takπni izvleëki so bili tudi kliniëno preizkuπeni in so zavirali dejavnost encima, ki je pomemben za benigno poveëanje prostate: β-reduktaze. Kaj to pomeni? Encim β-reduktaza spremeni moπki spolni hormon testosteron v drugo obliko, dihidrotestosteron, ki pospeπi rast celic prostate pri starejπih moπkih. Poleg tega so ugotovili, da omenjeni izvleëek zavira delovanje encima aromataze, ki pri æenskah pretvarja hormon testosteron v 17-β-estradiol. Ugotovili so, da je zaviranje tega encima in poslediëno nekoliko poveëana fizioloπka koliëina testosterona pomembna za ohranjanje Ëvrstih miπic v trebuπnem predelu in poslediëno za normalno delovanje seënega mehurja pri æenskah. Poleg tega se uëinkovine v vodnih izvleëkih iz πtajerske buëe tudi veæejo na prijemaliπëa za testosteron in povzroëajo podobne uëinke. Polna moč bučnih semen! Za moške po 40 letu! NOVO - kvalitetno iz lekarne Testirano v EU - na prvem mestu v Austriji

17 MEDICINSKO ZRCALO PRAZnina v pomnjenju dr. Aleπ Kogoj, dr. med., Enota za gerontopsihiatrijo, PsihiatriËna klinika Ljubljana Pogosto za koga slišimo ali povemo, da je sklerotičen. S tem izrazom pogovorno radi poimenujemo vsakdanjo pozabljivost, ki doleti vsakogar med nami, še posebej v časih, ko moramo misliti na nešteto stvari naenkrat. Povsem nekaj drugega pa je, ko gre za pravo demenco, za splošno propadanje vseh duševnih sposobnosti. Alzheimerjeva bolezen, pri kateri živčne celice v možganih degenerirajo, je najpogostejši vzrok demence, poleg možganskih kapi, bolezni z Lewyjevimi telesci in več kot dvesto drugih različnih bolezni. Demenco bi lahko primerjali s pljučnico, ki jo povzročijo številni različni mikrobi, vsak od njih pa povzroči vnetje, ki poslabša funkcijo pljuč. Kaj je demenca in kako jo prepoznamo Demenca prizadene spominske in druge umske sposobnosti, kar v pogovoru nekateri opisujejo kot sklerozo. Začetne spremembe se večinoma začnejo neopazno in trajajo mesece ali leta. Bolezenski znaki redkeje nastopijo hitro (npr. po možganski kapi ali hudi poškodbi). Težave s spominom se navadno pojavijo zgodaj. Bolniki pozabljajo dogodke zadnjih dni, tednov ali mesecev, vsaj v začetnem stadiju demence pa se še lahko spomnijo dogodkov izpred več let ali celo iz mladosti. Podobno tudi ne vedo svoje starosti, čeprav še znajo povedati točen datum rojstva. Sami se pogosto ne pritožujejo zaradi težav s spominom ali pa jih celo zanikajo, svojci pa si težave lahko razlagajo s pomanjkanjem interesa in starostjo. Sicer težave s spominom pogosteje navajajo depresivni bolniki kot pa bolniki z demenco. Prej ali slej se pojavijo tudi težave z izražanjem. Navadno se sprva težko spomnijo imen posameznih predmetov (spodnja slika predstavlja primer, v katerem je bolnik naštel glavnik, britev, očala in kolonjsko vodo), pozneje postajajo čedalje bolj redkobesedni in ponavljajo samo še posamezne fraze, besede ali zloge (primer na sliki). Končno pogovora ali napisanega besedila ne razumejo več, še vedno pa lahko dojemajo neverbalno komunikacijo, mimiko in razpoloženje. Zaradi težav z orientacijo se hitro zgubijo, zlasti v nepoznanem okolju, kar lahko povzroči tudi izrazito tesnobnost. Z napredovanjem bolezni se izgubijo tudi v domačem kraju, celo v stanovanju se ne znajdejo več. Pogosto se pojavijo obtožbe za kraje za stvari, ki so jih založili in pozabili. Za kraje po navadi obtožujejo najbližje svojce. Lahko pa se počutijo tudi ogrožene, imajo privide ali prisluhe, kar jih praviloma vznemirja. V poznem stadiju bolezni ne prepoznajo več bližnjih sorodnikov, jih zamenjujejo z drugimi osebami, celo z že pokojnimi starši. S slabljenjem kritičnosti popuščajo naučene socialne zavore in se izraziteje pokažejo spremembe vedenja, interesov in osebnosti, kot so izguba volje do dela ali drugih dejavnosti, ki so bile do tedaj za bolnika zanimive. Lahko se pokaže pretirana zavzetost s posameznimi idejami ali dejanji, razdražljivost, spremenjen odnos do bližnjih, nenavadna sumničavost, pretirana natančnost ali površnost, nenavadna šegavost ali pogostejše neustrezne pripombe. Čustvovanje postane labilno, hitro se zjočejo ali razjezijo, vendar pa se tudi hitro umirijo. Čeprav se še lahko samostojno gibljejo in imajo dovolj moči, se niso sposobni obleči in poskrbeti za obroke hrane in so zato povsem odvisni od pomoči drugih. Tavanje nekaterih bolnikov je zelo obremenjujoče, ker je treba zagotoviti stalen nadzor. To je še zlasti naporno v nočnih urah, saj so pogosto nespeči. Nekateri ure in ure ponavljajo posamezne gibe, ki posnemajo na primer brisanje prahu ali pometanje. Zaradi oslabelega teka lahko izrazito shujšajo, niso več sposobni zadržati blata ali vode. Nazadnje ostanejo vezani na posteljo, občutljivejši za vnetja in druge telesne bolezni, zaradi katerih umrejo. Alzheimerjeva bolezen Alzheimerjeva bolezen je vzrok 50 do 65 odstotkom vseh demenc, pri ljudeh, starejših od 65 let, pa kar za 75 odstotkov demenc. Bolezen traja od 3 do 20 let, navadno pa 8 do 10 let. Imenuje se po nemškem nevrologu Aloisu Alzheimerju, ki je živel v letih 1864 do Pri 51-letni bolnici Augusti je omenjeni zdravnik opazil spominske motnje, motnje govora, poimenovanja in razumevanja, sumničavost in težave z orientacijo v stanovanju. Ko je pred sto leti, po štirih letih in pol bolezni Augusta umrla, je pod mikroskopom opazil nenavadne spremembe v njenih možganih, za katere je menil, da so povezane z boleznijo. Opažene spremembe, ki jih imenujemo senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje, so domnevno vzrok za moteno delovanje in odmiranje živčnih celic v možganih. Alzheimerjeva bolezen se navadno zaëne s spominskimi motnjami. tevilne raziskave so pokazale, da je pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo zmanjπana koliëina kemiënih snovi, t. i. nevrotransmiterjev, ki omogoëajo prenos signalov med æivënimi celicami. Zlasti znaëilno je zmanjπanje koliëine acetilholina, ki ga poskuπamo nadomestiti z zdravili. Od tedaj so znanstveniki dodobra spoznali, kaj se dogaja med napredovanjem bolezni. Kljub temu jim še ni uspelo izdelati zdravila, ki bi bolezen ozdravilo. To pa ne pomeni, da bolnikom ni mogoče pomagati. Ugotovili so, da so nevrofibrilarne pentlje bolezensko spremenjeni deli živčnih celic. Senilne lehe pa ležijo zunaj živčnih celic in so sestavljene iz amiloidnega proteina beta. To je beljakovina, ki nastane po nepravilnem razpadu amiloidnega prekurzorskega proteina, ki je sicer nujno potreben za normalen razvoj možganov. Zaradi do zdaj še večinoma nepoznanih vzro- 32 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 33

18 MEDICINSKO ZRCALO kov se začne amiloidni prekurzorski protein cepiti v delčke, ki se med seboj zelo radi združujejo in oblikujejo amiloidni protein beta. Ta pa skupaj z nevrofibrilarnimi pentljami moti delovanje živčnih celic in končno povzroči njihovo odmiranje. Ker je to povezano z zmanjšanjem količine acetilholina v možganih, so razvili zdravila, ki povečajo količino tega prenašalca signalov med živčnimi celicami. Zdravljenje Zadnjih osem let so tudi v Sloveniji na voljo zdravila, ki jih s skupnim imenom označujemo inhibitorji acetilholinesteraze. Med temi je bil prvi dostopen donepezil, sledila sta mu še galantamin in rivastigmin. Skupna lastnost tej skupini zdravil je, da povečajo količino acetilholina v možganih, ki je med drugim potreben za primerno delovanje spomina. Zdravilo, ki deluje drugače kot prej omenjena zdravila in se uporablja za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni v srednjem in poznem stadiju, pa je memantin. Sedanja zdravila sicer ne morejo zaustaviti nastajanja bolezenskih sprememb (senilnih leh in nevrofibrilarnih pentelj), lahko pa v povprečju za obdobje približno enega leta zadržijo upadanje spominskih in ostalih umskih sposobnosti. Brez zdravil bi bilo v tem času ob pravilno postavljeni diagnozi poslabšanje sposobnosti neizogibno. Učinkovitost zdravil za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni so dokazale številne klinične študije, bolniki z demenco in njihovi svojci pa poročajo o izboljšanju pri treh od štirih bolnikov. Zdravljenje naj bi začeli čim prej, pri bolnikih z blago ali vsaj zmerno obliko Alzheimerjeve demence. Pri bolnikih, pri katerih je bolezen že napredovala do poznega stadija, se omenjenih zdravil ne predpisuje, saj učinkovitost ni bila dokazana. V poznem stadiju bolezni je smiselno prekiniti zdravljenje. Ob zgodaj postavljeni diagnozi naj bi torej zdravljenje Alzheimerjeve bolezni predvidoma trajalo več let. Pri zdravljenju vedno težimo k največjemu možnemu odmerku zdravil, ker je s tem povezana učinkovitost. Najpogostejši neželeni učinki so slabost, siljenje na bruhanje in driske. Po navadi so prehodni in minejo v nekaj dneh. Redkeje se pojavljajo utrujenost ali vznemirjenost ter pomanjkanje teka. Poleg tega za lajšanje spremljajočih zapletov, ki so pri demenci pogosti, uporabljamo številna druga zdravila, kot so antidepresivi (kadar demenco spremlja depresivno razpoloženje), antipsihotiki (za lajšanje vznemirjenosti, ki je posledica prividov, prisluhov, drugih halucinacij ali blodenj) in druga zdravila. Kadar motenj spanja ni mogoče drugače obvladovati, je smiselno uporabiti uspavala in nekatere antidepresive ali antipsihotike. Trenutno potekajo številne raziskave, katerih cilj je razviti zdravilo, ki bi uspešno zaustavilo napredovanje Alzheimerjeve bolezni. Upamo, da bodo znanstveniki pri tem uspešni in da bodo zdravila čim prej na voljo bolnikom. 34 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 35

19 MEDICINSKO ZRCALO OTROCI IN MLADOSTNIKI Bolezen ne omejuje ustvarjalnosti Janez pringer, mag. farm., spec Slika se spočne v slikarjevi glavi in rodi s pomočjo njegove roke. Kot plod ustvarjalne spretnosti nas pritegne tako z lastno kot s slikarjevo naravo. Umetniški dar nas popelje v duševni svet, lahko pa nam pomaga razkriti tudi naravo duševnih bolezni. Izsledke takšne raziskave je pred leti (natančneje 30. junija 2001) objavila zdravniška revija Lancet. Ameriški portretist W. Utermohlen je pri šestdesetih letih zbolel za Alzheimerjevo boleznijo, težjo obliko starostne slaboumnosti. Predstavljenih je šest avtoportretov. Mojemu malčku piska v prsih! Uroπ Krivec, dr. med., PediatriËna klinika, KliniËni center Ljubljana Prvega je naslikal še zdrav poteze s čopičem so natančne, slika pa barvita, čustveno izrazita in izvirna. Naslednje je slikal bolan in odražajo miselno nazadovanje v zadnjih petih letih, z vedno slabšo zaznavo in orientacijo v prostoru. Na drugi sliki so poteze s čopičem debelejše in na platnu je več neposlikane površine. Na tretjem avtoportretu so okorne obrazne poteze slabo umeščene v celoten obraz. Na četrtem so težave še značilnejše in se stopnjujejo z izgubo občutka za razmerje. Opešana sestavljalna zmožnost je očitna, obrazne poteze so bodisi zamazane ali pa čudno razdružene. Slikar je bil nezadovoljen s svojo nezmožnostjo, da bi obvladal prostor, zato je sliko deloma zradiral. Peti avtoportret je risba s svinčnikom; na njej so prepoznavne le temeljne obrazne sestavine, delo pa spominja na Picassovo Jokajočo ženo. Šesti avtoportret je brez perspektive in globine, abstraktna slika pa se odlikuje po obliki in barvi. Dementna leta so slikarju odvzela realistični slog, ustvarjalna prožnost pa mu je omogočila svoj dar izraziti na abstrakten način, ki ne postavlja omejitev v uporabi barv, oblik, razmerij in zornega kota. To je pomembno sporočilo tudi za bolnike, ki so za slikanje manj nadarjeni:»kakovost življenja je mogoče nadaljevati v svetu z drugačnimi pravili.«w. Utermohlen: est avtoportretov. Vir: Lancet Jesenski meseci so pred vrati in z njimi tudi pogostejša prehladna obolenja. Marsikateri malček bo imel svečko v nosku do naslednje pomladi, vendar ob tem ne bo resneje bolan. Pri nekaterih otrocih pa bo nedolžen prehlad prerasel v resno bolezen. 36 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 37

20 OTROCI IN MLADOSTNIKI Akutni bronhiolitis Akutni bronhiolitis je bolezen otrok do drugega leta starosti. Težave so odraz virusnega vnetja malih dihalnih poti bronhiolov (najožjih sapnic v dihalnem vejevju pljuč). Otroci navadno zbolijo s prehladnimi znaki in blago povišano telesno temperaturo. Kmalu za tem se pojavijo znaki povečanega dihalnega napora. Otroci začno dihati hitreje, nenavadno sunkovito,»s trebuščkom«. Ob tem malčku v prsih piska. Oteženo dihanje po navadi traja dva do tri dni. Bolezen najpogosteje mine v enem tednu, vendar lahko otroci za tem še nekaj tednov dražeče kašljajo. Bolezen lahko poteka tudi težje. Otroku kljub izrazitemu dihalnemu naporu ne uspe vzdrževati normalne zasičenosti krvi s kisikom. Takrat je nujno bolnišnično zdravljenje. Respiratorni sincicijski virus Akutni bronhiolitis povzročijo številni virusi. Vsako zimo bolezen epidemično povzroča respiratorni sincicijski virus RSV. V hladnejših mesecih leta je RSV med ljudmi zelo razširjen. Pri odraslih navadno povzroča le prehlad, pri otrocih pa prizadene tudi spodnja dihala. Prenaša se kapljično, z izločki dihal, pogosto prek rok. Prebolela okužba ne prepreči ponovne bolezni, zbolimo lahko tudi večkrat v isti sezoni. Prisotnost virusa potrdimo z odvzemom brisa nosu. Kako lahko otroku pomagamo sami? Čiščenje nosu. Dojenčki dihajo skozi nos, zato jim zapora te poti z izločki povzroči resne težave. Poleg težkega dihanja dojenček ne more jesti, zato je čiščenje nosu zelo pomembno. V vsako nosnico kanemo tri ali več kapljic mlačne fiziološke raztopine in jo skupaj z izločki za tem izsesamo z otroško nosno črpalko. Postopek lahko ponovimo večkrat zapored, dokler nos ni prehoden. Hranjenje. Malčka spodbujajmo k večjemu vnosu tekočine. Dojenje je za otroka lahko naporno, zato ga hranite pogosteje z manjšimi obroki. Kadar otrok med kašljem izrazito bruha, ga večkrat podojite. Vlaženje zraka. Suh zrak v ogrevanih prostorih je dražeč za dihala. V prostoru, kjer dojenček spi, lahko uporabite vlažilec (pozor: napravo je treba pravilno in redno čistiti!). Primerno vlažnost najuspešneje dosežemo z nižjo temperaturo zraka v spalnici. Blaženje kašlja. Pogosto uživanje toplih napitkov (mleko, čaj, sadni sok) prepreči izsušenost dihal in s tem tudi suh, držeč kašelj. Nobeno zdravilo za zmanjševanje kašlja ni klinično učinkovito, njihovo uporabo odsvetujemo. Zdravila. Nekaterim otrokom dihanje olajša bronhodilatator (npr. ventolin). Otrok mora zdravilo prejemati prek podaljška, ki je primeren za njegovo starost. Telesno temperaturo nižamo le, ko je višja od 38,5 ºC. Dajemo paracetamol v obliki sirupa ali svečke. Ne izpostavljajte otroka cigaretnemu dimu! Cigaretni dim izrazito draži obolela otroška dihala. Sami prenehajte kaditi, v otrokovi bližini naj nihče ne kadi. Kdaj moramo k zdravniku? Brez odlašanja moramo k zdravniku, ko postane otrokov dihalni napor izrazit. Preštejte frekvenco dihanja (število vdihov v eni minuti), ko otrok mirno spi in nima povišane telesne temperature. Frekvenca dihanja med 50 in 60 na minuto je zaskrbljujoča v vseh starostnih skupinah. Pri zelo majhnih otrocih, posebno nedonošenih, lahko postane dihanje izrazito neredno. K zdravniku moramo tudi, kadar zaradi težkega dihanja otroku ne uspe zaužiti dovolj tekočine. Zapleti Večina otrok bolezen preboli brez resnih težav. Kar pri četrtini bolnikov pa se ob prebolevanju akutnega bronhiolitisa pojavi vnetje srednjega ušesa. Bolezen lahko spremlja virusna, redkeje in pozneje tudi bakterijska pljučnica. Redko je zaradi dihalne odpovedi potrebno zdravljenje v enoti intenzivne terapije. Nekateri otroci so bolj ogroæeni Težjo obliko bolezni lahko pričakujemo pri otrocih, ki so mlajši od šest tednov, pri nedonošenčkih, otrocih z boleznimi srca in motnjami imunosti. Ali bo imel otrok pozneje astmo? Neizpodbitnih dokazov, da bronhiolitis v zgodnjem otroštvu pozneje v življenju privede do astme, ni. Približno tretjini malčkov do tretjega leta starosti lahko piska v prsih ob prebolevanju prehladnega obolenja, vendar ima astmo pozneje približno desetina vseh otrok. Možno pa je, da dojenčki, pri katerih se bo pozneje v otroštvu izkazalo, da imajo astmo, težje zbolijo. Kako lahko obvarujemo svojega malëka? S težko obliko akutnega bronhiolitisa najpogosteje zbolijo dojenčki iz družin, v katerih starejše sestrice in bratci obiskujejo vrtec. Vsem staršem svetujemo, naj v takem primeru resno razmislijo o drugačnem načinu varstva starejših sorojencev vsaj med novembrom in marcem oziroma vsaj v najzgodnejšem življenjskem obdobju novega družinskega člana. V času epidemije RSV in posebno prednovoletne nakupovalne mrzlice starše opozarjamo, naj dojenčkov ne vozijo s seboj v nakupovalne centre. Če imate ali boste imeli v zimskih mesecih dojenčka v družini, odločno zavrnite obiske predšolskih otrok ali prehlajenih odraslih. Prenehajte kaditi. Otroka ne izpostavljajte cigaretnemu dimu doma ali v avtomobilu, v navzočnosti vašega otroka naj nihče ne kadi. 38 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 39

21 OTROCI IN MLADOSTNIKI materine PR SI Mojca Dolhar, patronaæna medicinska sestra, ZD Kranj Patronažne medicinske sestre imamo kot zdravstvene delavke prvi stik z novorojenčkom in otročnico po prihodu iz porodnišnice. Mame so seznanjene s tem, da je materino mleko najboljša hrana za dojenčke, vendar pa se kljub temu pogosto zgodi, da ob prvem ali naslednjem obisku na domu naletimo na težave, ki pri marsikateri mamici povzročijo stisko. Deset nasvetov za uspeπno dojenje: 1. Pomembnost takojπnjega dojenja Zelo pomembno je, da otroka že v prvih minutah po rojstvu pristavimo k prsim, saj se s sesanjem v prvih urah po rojstvu vzpodbudi delovanje mlečnih žlez. V prvih dneh po otrokovem rojstvu materine dojke vsebujejo kolostrum ali mlezivo. To mleko je gosto in rumenkastega videza. Čeprav teče le po kapljicah, je bogato z zaščitnimi snovmi, ki varujejo novorojenca pred boleznimi. Poleg tega ima to mleko tudi blag odvajalni učinek. 2. Poskrbite, da vam bo udobno Za udobje doječe matere je treba poskrbeti že pred začetkom dojenja. Matere lahko dojijo sede ali leže. Če se odločijo za dojenje v sedečem položaju, naj si roko, na kateri sloni otrok, podprejo z blazino. Okolje naj bo mirno. 3. DojenËkov poloæaj Otroka je treba čim bolj približati k prsim. Najbolje je, da ga položimo v naročje in mu z roko podpremo glavico in ramena. Treba je paziti na njegova ušesa, da jih ne privihamo, saj zna biti to za malčka neprijetno. 4. Kako pravilno pristaviti dojko Pomembno je, da otrok ne zagrabi le bradavice, ampak celoten kolobar. Sesanje bradavice je bolj boleče. V kolobarju so mlečni vodi, skozi katere ob pritisku otrokovih ustnic in jezika mezi mleko. Brez pritiska na mešičke v kolobarju mleko ne teče. Če ima mati vdrte bradavice, si lahko pomaga tudi z nastavkom, pozorni pa moramo biti na ustrezno higieno nastavkov. 5. Zadosten poëitek matere Porod je za organizem hud stres. Mamice so po porodu pogosto zelo občutljive in utrujene, tare jih mnogo skrbi. Poleg tega se v prvih dneh in lahko tudi pozneje dogaja, da novorojenček nima utečenega ritma spanja in hranjenja. Če otrok podnevi spi, mamice pogosto opravljajo razna gospodinjska opravila in ne počivajo dovolj. Tako jih»nočno delo«ob otroku še dodatno utruja. Posledica tega je začarani krog kronična utrujenost, razdražljivost. Materam svetujemo, naj počivajo takrat, ko počiva otrok. V prvih dneh po porodu si je smiselno priskrbeti pomoč (moža, mame, pomočnice). 40 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 41

22 OTROCI IN MLADOSTNIKI 6. PoveËan vnos tekoëin Pitje večjih količin tekočin je pogoj za uspešno dojenje. Doječa mati naj bi spila približno tri litre tekočine dnevno. Priporoča se pitje vode, otroškega čaja, malinovca, čaja za dojenje (ne več kakor dve skodelici na dan). Pri pitju mleka moramo biti previdni. Ne priporočamo vnosa več kakor 0,5 litra dnevno. Sestava beljakovin v kravjem mleku je namreč drugačna od sestave v materinem mleku; alergija na kravje mleko se lahko razvije že pri novorojenčku. Poleg tega je znano, da se kolike pri otroku omilijo ravno z zmanjšanim vnosom mleka in mlečnih beljakovin pri materi. Hrana mora biti sveže pripravljena, določena živila je treba opustiti zaradi možnih kolik in alergij pri otroku. V prvih mesecih odsvetujemo pikantno hrano, svinjsko meso, agrume in pretirano kislo ali sladko hrano. Navodila o živilih, ki jih je smiselno opustiti v času dojenja, dobi otročnica navadno že v porodnišnici. Vsekakor je škodljivo uživanje alkoholnih pijač, tudi piva. Alkohol lahko povzroči opoj in sprostitev, vendar ga ob dojenju zaužije tudi otrok. 8. Pogostost dojenja: 8 12-krat v 24 urah Dojenje navadno traja 20 minut. Otrok izprazni dojko že v prvih minutah, pozneje pa s sesanjem še dodatno vzpodbuja prsne žleze. Ob začetku dojenja je mleko zelo vodeno. Otrok se z njim odžeja. Proti koncu dojenja pa je mleko vse bolj mastno, kalorično, z njim se otrok nasiti in posladka. Zato materam svetujemo, naj otrok sprva pije iz obeh dojk; na dojki, kjer se podoj konča, je treba ob naslednjem hranjenju začeti. Ko se laktacija dobro vzpostavi (kar lahko traja tudi več tednov), lahko mati otroka nahrani le iz ene dojke. 9. Otrokova zahteva je otrokova potreba. Po navadi se zgodi, da otroček med dojenjem zaspi; takrat ga nežno pobožamo po kotičkih ustec ali po stopalu. To ga navadno predrami, da lahko dokonča hranjenje. Če ga ne moremo prebuditi, ga odstranimo z dojke. Ob tem je potrebna previdnost, kajti otrok na dojki ustvari vakuum. Mati naj z mezincem previdno odstrani bradavico iz ust, tako da pritisk popusti. Če bradavico s silo vlečemo iz otrokovih ust, jo lahko poškodujemo. 10. Podiranje kupëka Ko mati otroka podoji, sledi podiranje kupčka. S tem poskušamo odstraniti zrak, ki ga je otrok pogoltnil med dojenjem. Kaj lahko stori oëka? Podnevi in ponoči lahko prinese dojenčka materi, ko se želita dojiti. Po dojenju podre kupček in previje otroka. Skopa dojenčka. Pusti, da mu otroček zaspi na prsih. Z otrokom se igra in mu poje. Z njim gre na sprehod. Poskrbi za dojenčkovo mamico. In še in še Za vzpodbudo - V določenih starostih otroka (3-6 tednov, pri treh mesecih) pride pri otroku do»poskoka v rasti«. To pomeni, da je količina mleka v materinih prsih prav taka, kakor je bila dan prej, otrok pa potrebuje več mleka. Ne obupajte! AVENT ISIS. Nežen, preprost in naraven način izčrpavanja vašega mleka. Otroka pogosteje pristavite k prsim, ne ozirajte se na čas zadnjega hranjenja. Včasih se bo otrok želel dojiti tudi na 10 minut! - Vprašajte patronažno medicinsko sestro, ali imajo v službi tehtnico. Če imate občutek, da otrok ne dobi dovolj mleka, naj ga patronažna sestra stehta. Otrok naj bi se po priporočilih redil od 20 do 28 gramov na dan, zaužil naj bi torej od 150 do 180 ml mleka na kg telesne teže na dan. - Ko se laktacija dodobra vzpostavi, so dojke mehkejše. To ne pomeni, da je mleka v prsih premalo. - Od rojstva naprej se količina in kakovost mleka v materinih prsih spreminjata. Vedno je sestavljeno tako, da ustreza otrokovi starosti in potrebam. KLINIČNO DOKAZANO Enako učinkovita kot bolnišnična električna in baterijska prsna črpalka AVENT ISIS prsna črpalka je oblikovana tako, da posnema sesanje dojenčka. S pomočjo prsne črpalke AVENT ISIS si boste mleko lahko iztisnili naravnost v stekleničko AVENT ali v VIA posodice za shranjevanje v hladilniku ali zamrzovalniku. Na ta način bo vaš dojenček prav tako užival prednosti vašega mleka. 7. Pravilno prehranjevanje otroënice Zaradi tvorbe mleka v dojkah potrebuje doječa mati več kalorij kakor sicer (približno Med nosečnostjo, ob rojstvu in naprej kcal več na dan). Distributer: 42 NA A LEKARNA Ariel, d.o.o., Šmartinska 152/10, Ljubljana, tel.:01/ , NA A LEKARNA 43

23 OTROCI IN MLADOSTNIKI KOÆA RAZKRIVA Občutljiva koža zahteva odličen izbor mag. Karmen Voda, univ. dipl. kem., direktorica za strokovno-znanstveno komunikacijo, Laboratoriji Vichy Redna in pravilna vsakodnevna čistilno-negovalna rutina kože je nujno potrebna za ohranjanje njenega normalnega delovanja, kar se navzven odraža kot sijoča in mladostna koža. Hkrati pa je vsaka koža drugačna ter zahteva oseben in ne posplošen pristop k negi. Pri občutljivi koži je to še posebej pomembno! Najpogostejπe teæave pri dojenju 1. Zastojna dojka Dojka je trda, boleča. V sami dojki mati zatipa zatrdline vozličke. Lahko se pojavi tudi rdečina. Takrat je najbolje, da si dojko zmasirate pod toplo vodo v smeri proti bradavici. Tudi vozličke je treba zmasirati, da se jih ne tipa več. V lekarni lahko povprašate za ustrezno kremo za masažo dojke. 2. Mastitis Ko se poleg prej omenjenih znakov pojavi še povišana telesna temperatura, govorimo o mastitisu. Tudi tu je nega bolne dojke podobna kakor v prej omenjenem primeru. Pogosto je treba obiskati izbranega zdravnika ali ginekologa, da predpiše ustrezno zdravilo proti vročini in antibiotik. 3. Ragade razpokane bradavice Ragade se pogosto pojavijo v prvih dneh dojenja, ko bradavice še niso dovolj utrjene. V takih primerih je dojenje zelo boleče. Zelo pomembna je pravilna nega bolne bradavice. Pred začetkom dojenja je smiselno iz dojke iztisniti nekaj kapljic mleka, s čimer se zmanjša bolečina ob pristavljanju otroka k prsim. Če so ragade precejšnje, svetujemo uporabo nastavka. Bradavico pa lahko utrjujemo z mazili (po navodilu zdravnika) ali pa si jo mati namaže s svojim mlekom, v katerem so zaščitne snovi. Če ima otrok v ustih sor, se ta lahko prenese na materino bradavico, zato jo s kremo proti glivicam mažemo vsaj trikrat na dan. 4. Pomanjkanje mleka Kljub trudu in naporom, da bi se laktacija dobro vzpostavila, se lahko zgodi, da mati nima dovolj mleka. Včasih je treba otroka dohranjevati s prilagojenimi vrstami mleka. Takrat naj ob hranjenju po steklenički mati vzdržuje z otrokom stik z očmi. Svetujemo, da se pred začetkom dohranjevanja posvetujete s patronažno službo in pediatrom, še posebej če menite, da ima vaš dojenček težave (povečano polivanje, kolike, zaprtje, alergija na kravje mleko, prepogosto zbujanje ponoči). Pravilno izbiro ob prehodu na hranjenje z najustreznejšo mlečno formulo vam bo znal svetovati tudi farmacevt v vaši lekarni. Kaj πe svetujemo? Hodite na sprehode, bodite srečne mamice. Zadovoljne mamice imajo vesele otroke, zato izkoristite vsak trenutek, ko ste skupaj! 44 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 45

24 KOÆA RAZKRIVA Koža je velik čutilni in zaznavni organ. Med drugim jo sestavljajo tudi različne receptorske celice na njeni površini, ki so z živčnimi končiči povezane z notranjostjo. Nekateri od teh živčnih končičev so neposredno povezani s površino kože. Ugotovitve raziskav so pokazale, da ima več kot polovica žensk (50 60 %) in ena tretjina moških občutljivo kožo. Občutljiva koža se zelo hitro odzove na zunanje (npr. mraz, veter, sonce, trda voda, onesnaževala, kozmetični izdelki) in notranje dejavnike (npr. stres, čustva, diete). Posledice so lahko občutek žarenja, zbadanja, srbenja, draženja in rdečina na koži. Taka koža je navadno svetlejše barve, je tanjša in bolj nagnjena k hitrejšim in vidnejšim reakcijam na okoljske dejavnike kot drugi tipi kože. Njena občutljivost ni povezana s tipom kože in se lahko pojavi tako pri suhi kot tudi pri normalni ali mastni koži. Prav tako ni povezana z deli telesa lahko je občutljiva tako na obrazu kot po telesu. Raziskava, ki so jo izvedli L Orealovi laboratoriji pod vodstvom dr. de Lacharrièreja in je temeljila na vprašalniku, poslanem 5000 ženskam, je odkrila tri kategorije občutljive kože: - 49,6 % žensk je opisalo svojo kožo kot občutljivo, - 31,7 % žensk je opisalo svojo kožo kot reaktivno, - 18,7 % žensk je opisalo svojo kožo kot tako, ki se odzove na okoljske dejavnike in kozmetične izdelke. Občutljivost kože se močno poveča ob spremembah zaščitne pregrade kože. Porušenje ravnovesja v zaščitni pregradi zaradi zunanjih ali notranjih dejavnikov lahko vodi do večje prepustnosti zgornjih plasti povrhnjice za snovi od zunaj, kar povzroča občutljivostne reakcije kože. V ekstremnih primerih se koža odzove na vsako spremembo oz. zunanji dejavnik, npr. pri vsakem nanosu negovalnega izdelka ali ob vsakem stiku s trdo vodo. Kozmetični izdelki za čiščenje in umivanje občutljive kože naj ne vsebujejo mila, temveč naj bodo zasnovani s sintetičnimi detergenti, ki kožo nežno čistijo in se dobro penijo, hkrati pa omogočajo nastavitev koži naravnega kislega ph 5,5, ki varuje njen zaščitni plašč in vzdržuje ravnovesje naravne kožne mikroflore. Izdelki za čiščenje obraza naj vsebujejo nežne, neionske surfaktante, katerih naloga je zmanjšanje površinske napetosti med delcem nečistoče in površino kože, da se nečistoče lažje odstrani brez drgnjenja. Izdelki morajo vsebovati čim manjše število sestavin, ki so dokazano hipoalergene. Ne smejo vsebovati barvil, konzervansov in alkohola ter morajo biti preizkušeni na občutljivi koži pod dermatološkim nadzorom. O pravilni izbiri kozmetičnih izdelkov za nego občutljive kože se posvetujte s svojim farmacevtom v lekarni, ki vam bo znal pravilno svetovati. *Samoocenjevanje v okviru kliniœnega preizkuøanja na 38 osebah. **Priporoœena maloprodajna cena. Obœutljiva koæa potrebuje okrepljeno zaøœito. physio 5.5 Zaščitno vlažilno mleko s kompleksom Phytantrine Ohranja ravnovesje naravne koæne mikroflore in krepi njen zaøœitni plaøœ. Vlaæi in pomirja 24 ur. Zmanjšanje rdečine* in občutka zbadanja: 71 %. 400 ml: SIT** 14,3 ** ph 5,5 HIPOALERGEN IZDELEK BREZ ALKOHOLA BREZ BARVIL ZA VSO DRUŽINO UČINKOVITOST PREIZKUŠENA POD DERMATOLOŠKIM NADZOROM S TERMALNO VODO VICHY PRAKTIČNA DRUŽINSKA EMBALAŽA Posvetujte se s svojim farmacevtom. ObËutljivo koæo negujemo izkljuëno s kozmetiënimi sredstvi, ki so zasnovana posebej za ta tip koæe. Uporabljamo neæna Ëistilna sredstva s sintetiënimi detergenti, ki ne izsuπujejo koæe, z nego pa ji dovajamo dovolj vode in po V I C H Y. Z D R A V J E J E O S N O V N O. Z A Œ N I T E P R I S V O J I K O Æ I. potrebi tudi lipidov, da okrepimo zaπëitno pregrado, ji povrnemo ravnovesje in omogoëimo normalno delovanje. L'OREAL Slovenija, d.o.o., P.P. 280, 1000 Ljubljana 46 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 47

25 POZITIVKA Zdravje ni igra na srečo! Janez pringer, mag. farm., spec. Naključje spremlja življenje, kot neljubo tveganje mu preti, kot vabljiva priložnost pa se mu dobrika vseskozi od rojstva do smrti. Kar koli naredimo, sprejmemo, odklonimo, se trudimo ali le nemočni spremljamo, je povezano z njim. Ne da se odpraviti, mogoče pa je zavreti ali spodbuditi nastanek tako grozljive škode kot prijetne koristi. Preteče tveganje nas skrbi in poželjiva priložnost vznemiri sorazmerno s svojo uresničljivostjo in velikostjo naključne posledice. Pomembno je tudi, kako smo zanju ranljivi in o njiju prepričani. Denimo, malo potnikov ne leti z letalom, ker se vsak stotisoči do milijonti let ponesreči, vendar pa se jih kar nekaj premisli, če se je nesreča zgodila pred kratkim. Pri vožnji z osebnim avtom smo ravnodušnejši, ker posledice prizadenejo manj ljudi. Če ne bi bili, bi se promet zaradi številnih nezgod streznil že včerajšnji dan. A je zaradi prelahkih misli za nameček vedno drznejši. Podobno ljudje stavimo na srečo. Pripravljeni smo se postaviti na rep dolge vrste in potrpežljivo počakati na vplačilo za vstop v mamljivi svet, četudi so možnosti za sicer velik dobitek majhne. Na splošno velja, da nas ne skrbi, če tveganje uresniči svojo grožnjo življenju in zdravju redkeje kot v sto tisoč primerih. Obstajati mora mnogo večja verjetnost neljubega dogodka, da smo se ga s spremembo svojega vedenja pripravljeni tudi obvarovati. Takrat je pomembno, da smo prepričani o svoji sposobnosti spremeniti življenjski slog. Zelo pomaga, da imamo motiv, ki nas potegne naprej. 48 NA A LEKARNA Ob zasvojenosti s koristjo, ki je postala sama sebi namen, je uspeh pičel, ker nas zasuče v začaran krog neusahljivih potreb. Naše razvade nastanejo, se vzdržujejo in krepijo v socialnem okolju, kjer živimo, delamo ali preživljamo prosti čas, zato se navezanost nanje le tu lahko tudi razveže. Drugi so naša usoda, naključje pa je posledica dejstva, da velja tudi obratno. Tudi mi smo usoda drugih. Odporni nismo niti proti širšim družbenim ukrepom, ki nam lahko olajšajo ali otežijo izbiro za boljše počutje ter bolj zdravo in daljše življenje. Ne glede na to, ali je tveganje odkrito ali prikrito, velikansko ali neznatno, pride iznenada ali se prikrade potihoma, ga sprejmemo vede ali nevede, ga omalovažujemo ali precenimo, lahko nanj vplivamo ali ne, se moramo prej ali slej sami spoprijeti z njim. Pri igrah na srečo sicer obstajajo redki zmagovalci, a od igralca, ki mu je bila sreča mila, ni pričakovati, da bi komu odstopil dobitek. Preprečevalnih ukrepov za zdravo in dolgo življenje je malo, a so najuspešnejši in najcenejši: zdravo se prehranjujmo, dovolj bodimo telesno dejavni, ne kadimo, imejmo mero za alkohol in obvladujmo stres. Pretežko? Naj nam bo izziv:»odločitev za zdravje ni najlažja izbira!«

26 POZITIVKA Stresnost stresa Katja Katarina Zakrajπek, univ. dipl. psih. Raznovrstna literatura je danes polna privlačnih naslovov, ki so povezani s premagovanjem stresa: Zdrava prehrana in rekreacija preprečujeta stres!, Uniči tri povzročitelje stresa!, Umiri svoja čustva!. Prisotnost takšnih člankov v literaturi, ki je sicer namenjena zabavi in preživljanju prostega časa, je samo dokaz več, da je stres v življenju današnjega človeka prevečkrat prisoten. Kaj je sploh stres in kako je povezan s Ëustvi? Stres je vedno odgovor na neko situacijo, ki ogroža za posameznika pomembno vrednoto. Posledično doživljamo neprijetna čustva. Kako zelo nam bo ob nečem neprijetno, je odvisno od našega sistema vrednot. Isti dogodek lahko nekomu predstavlja stresor, drugi je do njega neopredeljen, tretji pa se nanj odzove s prijetnimi čustvi. Vzemimo za primer danes tako priljubljen nogomet. Zmaga Francije in zato poraz Brazilije v polfinalu je za navijače Brazilije predstavljala stres, navijači galskih petelinov pa so ob tem doživljali prijetna čustva. Tisti, ki na nogomet ne dajo veliko, so ob tem ostali hladni in se niso odzvali čustveno. In zakaj si ljudje tako različno razlagamo enake dogodke? Glavne razlike izhajajo iz našega pogleda na svet in pomembnosti, ki jo pripisujemo nastalemu dogodku. Pomembno vprašanje je tudi, ali smo na stresno situacijo pripravljeni ali ne. Negotovost je namreč prav tako lahko močan izvor stresa in šok še poveča verjetnost doživljanja neprijetnih čustev. PovzroËitelji stresa Kot kadrovska psihologinja se s kandidati na pogovorih pogosto pogovarjam o njihovih odzivih na stres in o okoliščinah, ki najpogosteje povzročajo stres. Slovenci izpostavljajo različne vzroke, na delovnem mestu pa kot pomembne dejavnike zaznavam predvsem: pretirano preobremenjenost, nesoglasja s sodelavci ali nadrejenimi, lastno neuspešnost ali neuspešnost podjetja in večje spremembe v organizaciji dela. Ljudje se Ëustveno odzovemo na dogodke, ki nam nekaj pomenijo, zelo pomembno pa je tudi to, kako si pojasnimo okoliπëine. Spominjam se dogodka s fakultete, ko smo pripravljali rojstnodnevno preseneëenje za eno od kolegic. Prav na njen rojstni dan, po nekaj dneh priprav na preseneëenje, smo doæiveli nepriëakovan odziv praznujoëe zaradi naπih dogovarjanj in skupnih sreëanj se je poëutila zapostavljeno in je planila v jok... pa Ëeprav se je naπ svet v tistih dneh dejansko vrtel samo okoli njenega praznovanja. Stresno reakcijo na dogodek, ki naj bi sicer sproæil pozitivna Ëustva, je povzroëilo dejstvo, da si je naπe dejavnosti napaëno razlagala. NA A LEKARNA 51

27 POZITIVKA Zanimivo je, kako različno se ljudje odzivamo na iste dogodke in okoliščine. Tako lahko nekdo napredovanje zaznava kot izjemno pozitivno priložnost, drugemu pa lahko to povzroča visoko stopnjo nezadovoljstva in negotovosti. Naš odziv je odvisen od naših notranjih prepričanj in od vrednostnega sistema, zato težko govorimo o stresnih okoliščinah, ki so skupne vsem. Ali tudi prijetni dogodki predstavljajo stres? Pogosto tudi v prijetnih situacijah doživljamo stres. Običajno gre za situacije, v katerih se pojavljajo mešana čustva, tako prijetna kot neprijetna. Značilno je občutenje mladih mamic ob rojstvu otroka. Ko starša dobita otroka, to zanju (najpogosteje) predstavlja srečen dogodek, ki v njiju vzbuja prijetna čustva. Starša večinoma govorita o sreči in radosti. Po drugi strani pa samo rojstvo in navajanje na novo vlogo v življenju doživljata tudi kot stresor. Zakaj? Konec koncev morata starša sprejeti novo identiteto in se odpovedati dejavnostim, ki so jima v preteklosti lahko veliko pomenile. Dogodek, kot je rojstvo otroka, za seboj pripelje več sprememb. Poleg prijetnih stvari, ki izhajajo iz»novega poklica«, morata starša sprejeti tudi odgovornost, kar jima lahko povzroča zaskrbljenost:»ali bom dobra mati?«,»ali se bom morala odpovedati tistim stvarem, ki so mi do sedaj veliko pomenile?«,»ali kot oče sedaj ne bom mogel več s prijatelji na pivo?«,»ali bova zmogla pravilno vzgojiti otroka?«. Zaradi vseh tihih vprašanj in skrbi je zato tudi tako lep in prijeten dogodek lahko za starša zelo stresen in včasih vodi mamico celo v poporodno depresijo. Kako se sooëamo s stresom? Nasvetov za soočanje s stresom je ogromno, pa vendar se vsak od nas proti pretiranemu stresu bori po svoje. Žal večinoma samo poslušamo nasvete, kako naj odpravimo posledice stresa, premalo pa se osredotočamo na to, kako preprečiti, da bi določena situacija na nas delovala stresno ali kako se obvarovati stresnih okoliščin. Priporočila, kot so: Veliko se gibajte!, Pijte veliko vode!, Zdravo se prehranjujte!, so priporočila zdravega življenjskega sloga in nam dejansko prinašajo trenutno pomiritev in izboljšanje razpoloženja, izvor stresa pa kljub temu največkrat ostaja. Če se na primer že tri tedne obremenjujete zaradi nesoglasja s sodelavcem, vam bo tek prav gotovo prinesel trenutno pomiritev in olajšanje. Toda po vrnitvi s teka boste ponovno v istem položaju z nerazrešeno težavo in najverjetneje z neprijetnimi čustvi. Zato je zelo pomembno, da se posvetimo razreševanju osnovne težave, ne le blažitvi posledic. Ljudje se med seboj seveda razlikujemo v načinu reševanja težav. Nekateri že v osnovi težijo k dejavnemu spopadanju z zapletom, drugi se umaknejo ob vsaki neprijetnosti. Govorimo o osebnem stilu soočanja s stresom (mnogi govorijo o borbi s stresom). Pomembno je, da v vsaki situaciji premislimo vse možnosti in da se znamo odločiti, kateri izhod je v dani situaciji najbolj smiseln in racionalen. Vsi omenjeni nasveti, kot so tek, ukvarjanje z jogo, relaksacijskimi tehnikami in podobno, pa nam pridejo zelo prav po rešitvi težave, ki je povzročila stres. V telesu se namreč zaradi stresne situacije izloča adrenalin, ki ostane v nas tudi po rešitvi težave. Pri tem nam pomaga predvsem fizična dejavnost. Različne raziskave kažejo, da je podpora bližnjih v času stresa in krize ena glavnih posameznikovih opor. Ponavadi tisti, ki se o svojih težavah pogovarjajo tudi z drugimi, stres doživljajo kot manj obremenjujoč in niso tako črnogledi. Zelo pomemben je tudi optimizem, pozitivnost in humor. To je najpomembnejše predvsem v situacijah, na katere nimamo vpliva in iz njih ne moremo pobegniti. Namesto da Z vpraπanjem oziroma stresno situacijo se lahko sooëamo na veë naëinov. Najustrezneje je, da premislimo, kako bi jo sami lahko spremenili oziroma preusmerili tok dogodkov nam v prid.»e smo se sprli s sodelavcem, ker je ukazovalen in neprilagodljiv, se skuπajmo z njim odkrito pogovoriti, povejmo mu, kako njegovo vedenje vpliva na nas in poskuπajmo doseëi, da se ne bo veë neprimerno vedel.»e tak naëin ne prinese uspeha, lahko skuπamo spremeniti sebe in svoj notranji pogled. V zgornjem primeru je verjetno najbolje, da se z nesramnostmi in agresivnostjo sodelavca enostavno ne obremenjujemo veë, odnos spremenimo do te mere, da se zavestno odloëimo, to je sodelavëeva in ne moja teæava, zadevi pa zato ne pripisujmo nobenega pomena veë.»e se z njegovim vedenjem ne æelimo sprijazniti, hkrati pa ga ne moremo spremeniti, lahko seveda zapustimo oziroma zamenjamo delovno mesto. Prav ob vsakem æivljenjskem dogodku, ki nam povzroëa stres, se lahko odloëamo med podobnimi moænostmi. nanje gledamo mračno in z nezadovoljstvom, jih vzamemo kot izhodišče za nastajanje novih šal. In tako začnejo med ljudstvom krožiti šale o političnih vrhovih, o njihovih odločitvah, o neprijetnosti tašč... Naš način soočanja s stresom je zelo pomemben za našo uspešnost. Kdor se s stresom spoprijema ustrezno in zna razumsko oceniti pravilnost svojih reakcij, bo bolj verjetno, lahkotneje in uspešneje dosegal svoje cilje. Najpomembneje pa je, da znamo v življenju najti neko ustrezno mero optimizma, ki nam bo dala energijo v najbolj črnih trenutkih. Imam morda depresijo? Označite trditve, ki ponazarjajo vaše počutje in občutke. - žalosten sem, izgubil sem voljo do stvari, ki so mi nekoč dajale občutek zadovoljstva - pogosto sem utrujen in nemotiviran, ne morem se osredotočiti in zbrati - sem negotov in nesamozavesten - počutim se krivega in ničvrednega - vse se mi zdi brezupno, bojim se prihodnosti - premišljujem o samomoru - poskusil sem narediti samomor - moje spalne navade so se spremenile: ne morem spati, spim preveč, zjutraj se bojim vstati - prehranjevalne navade in telesna teža so se mi spremenile Če ste na več kot pet gornjih trditev odgovorili pritrdilno in dalj kot dva tedna občutite otožnost in žalost, lahko sumite na depresijo. Če želite prejeti knjižico vprašanj in odgovorov na temo depresije, se obrnite na podjetje Medis, tel.: (Anja Bervar). 52 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 53 NA A LEKARNA 53

28 KLEPETAMO Z BERNARDO Foto: Æiga Koritnik Bernarda Æarn klepetulja Sredi mirnega jesenskega popoldneva se je zatresla moja mobi maπinca in na drugi strani se je oglasil znanec, obëutno razburjen, a kljub temu ljubeznivo proseë, Ëe bi mu lahko zrihtala telefonsko πtevilko tega in tega televizijca. Ker se mi je zdelo, da njegove πtevilke, glede na to, da je mizar, verjetno ne bo potreboval za to, da bi televizijskega kolega povabil h kakπnemu poslovnemu sodelovanju, npr. povezovanju prireditve ali k Ëemu podobnemu, sem ga previdno povpraπala, zakaj bi jo potreboval. In iz njega je kot vulkan izbruhnila meπanica negativno nastrojenih Ëustev, strastnih in trdih besed, da mu gre ta tip tako zelo in hudo na jetra, æivce ipd., da je..., oh in sploh... (namesto mojih treh pikic on seveda ni uporabljal komplimentov ali superlativov:-) in da bi mu to moral nujno povedati. In to takoj ali vsaj Ëim prej! Telefonske πtevilke seveda nisem imela. Me je pa ob tem znova preplavil val premiπljevanj in samoizpraπevanj, saj mimo vzporejanja zgodb v takπnih trenutkih paë ne gre. Koliko ljudi bi meni æelelo kaj sporoëiti? Ali res naπ nastop na ekranu daje ljudem pravico, da o nas govorijo, piπejo ali nas kako drugaëe obveπëajo o svojem mnenju? In ne nazadnje, ali ti oz. Nekaj kritiënih takπni ljudje morda kdaj pomislijo, da nihëe ni narejen po meri vseh in da je to dobro, saj bi bil ta naπ svet sicer sila dolgoëasen, brez barv in sokov? A nimam namena niti æelje, da bi jadikovala o boleëinah, ki jih takπne sovraæno nastrojene kritike lahko povzroëijo tistim, katerih delo je nenehno na oëeh javnosti, saj se zelo dobro zavedam, da vsak poklic s seboj nosi davek in da so mnogi davki πe hujπi in teæji od estradniπkih. Verjamem namreë, da ljudje drug drugemu postavljamo ogledala in v teh odsevih pogosto ugledamo delëke sebe svojih æelja, iskanj in hrepenenj, tistega, kar smo, in tudi tistega, kar nismo, a bi si æeleli biti. Ne vem, Ëigava je, mi je pa vπeë misel, ki pravi, da ne bi nikoli smeli obsojati nekoga, dokler nismo prehodili vsaj milje v njegovih Ëevljih, ali, πe lepπe, povedano z besedami Roberta Louisa Stevensona: V najslabπih od nas je toliko dobrega in v najboljπih od nas toliko slabega, da se od nas vseh spodobi, da drug drugega ne opravljamo. O kritikih in kritikah sem poklepetala z dvema slovenskima estradnikoma in moje razmiπljanje sta presvetlita s svojo moπko energijo in ga razπirila tudi na druga kritiπko-kritiëna polja. Anæej Deæan, pevec Velikokrat sliπim, da se ljudje pritoæujejo, kako malokrat smo Slovenci drug do drugega okrutno in surovo iskreni, kako se raje ves Ëas nekaj pretvarjamo in zakrivamo v nepotrebne maske prijaznosti. Ko si enkrat medijski Ëlovek, s tem zagotovljeno nimaπ nikoli veë nikakrπnih teæav. Ljudje dobijo obëutek, da te poznajo, da lahko brez meja vstopajo v naπe svetove in z nami delijo tudi svoja mnenja o tem, kakπni smo, kakπni smo videti in izraæajo kritike o naπih dejanjih. To resniëno ni prav. Meni se precej pogosto dogaja, da sliπim dobro in slabo, zato sem vajen obeh perspektiv. Pa vendar nima v osnovi nihëe pravice obsojati ali kakor koli vrednotiti mojih dejanj in mojega æivljenja. Izpostavljenost se za nas konëa, ko stopimo z odra, za veëino obëinstva pa se takrat πele zaëne. To je hudo zmotno prepriëanje. Sam prav zato veliko bolj pazim, kako izraæam kritiko in se dræim naëela: Ëe nimaπ povedati kaj dobrega, bodi raje tiho. Tisto pravo, brutalno kritiko izrazim πele takrat, ko so mi ljudje zelo zelo blizu in se mi zdi æe iz ljubezni in naklonjenosti prav, da sem z njimi odkrit. Nimam pa, na drugi strani, teæav z izraæanjem pozitivne kritike do tistih, ki svoje delo opravljajo dobro. Brez zavisti, nevoπëljivosti in skritih namenov. Kritika boli, gotovo, vendar veliko bolj boli, Ëe je ne sliπiπ iz ust tistih, ki bi jo morali znati izreëi. Jaz povem odkrito, vëasih πe preveë, vendar mislim to iskreno in zares. Okolico, ki se meπa v moje æivljenje, pa kar izkljuëim. Vidim, kako se jim premikajo ustnice, vendar si vglavi vrtim najlepπo melodijo in z mislimi odtavam nekam stran, v francosko kavarno, nekam pod zelena drevesa. A kaj, ko ta utopija traja tako malo Ëasa in sem kmalu nazaj v realnosti. Ki je kruta. Andrej Hofer, radijski in televizijski voditelj Ob visokem porastu tiskanih in elektronskih medijev (rumenih in nerumenih) me vse pogosteje zmoti neargumentirana kritika samooklicanih kritikov, ki medija ne poznajo, ki πe nikoli niso napisali scenarija za TV-oddajo, kaj πele stali pred kamero. Moti me predvsem, ker taki ljudje osebni vidik prodajajo mnoæicam; te mu verjamejo in marsikdo poreëe Pisalo je v Ëasopisu Pri svojem delu rad prisluhnem vsaki kritiki, πe posebej, Ëe je dobronamerna in konstruktivna. Vsi delamo napake in uëimo se vse æivljenje (tudi nastopa v javnosti in za javnost) taka je moja filozofija.»e le utegnem, pogledam tudi delo kolegic in kolegov naπe in drugih televizij. Sem kritiëen opazovalec. Bojim se, da sta vedenje in zborna izreka pred televizijskim avditorijem precej zastala. Nastopa lahko æe skoraj vsak, po sistemu igrajmo se radio oziroma televizijo. koda, ker dræava ne premore institucije, ki bi lahko postavila konkretna merila, standarde in omejitve za tiste, ki bi radi ali pa æe nagovarjajo ljudstvo v radijskem ali televizijskem mediju. 54 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 55

29 PORTRET FARMACEVTA Če ne napreduješ, nazaduješ. Bojan Madjar, mag. farm. Lekarna Puconci Fotografija: Æiga Koritnik 56 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 57

30 V GIBANJU Ultimate frizbi, šport vaše in naše mladosti Damijan Marin Pridi! Gremo metat frizbi! Kaj? Ja, daj no! Kaj tega še nikoli nisi počel? Ne! No, pridi, je popolnoma varno, zabavno, pa še noro dober šport je boš videl! Tako sem začel igrati ultimate frizbi nekje v okolici New Yorka. Gregor, nori Avstrijec, je kriv, drage bralke in bralci, da imamo zdaj tudi v Sloveniji to športno panogo.:) To je šport, ki me že zjutraj dvigne s postelje in čakam in cepetam kot kdo, ki ga zelo tišči pred zasedenim straniščem, vse dopoldne pa še del popoldneva, da končno pridem na dve urici sprostitve. Tooooo! Ura je 18.00, vadba se je začela. Vsi smo zbrani: punce, fantje, trener in tudi vsi rekviziti so tukaj! Steklenice, polne vode, da ne dehidriramo, in že se ogrevamo. Tako je, prav ste prebrali. To je ekipni šport, pri katerem se enakovredno kosajo tako dekleta kakor fantje in skupaj sestavljajo ekipo. Seveda lahko igrate ločeno, samo fantje in samo dekleta, ampak pri tem zagotovo ne boste tako uživali. In kaj je pri tem športu še tako posebnega? Ni sodnikov! To je igra, ki temelji na časti in poštenosti. Če si kaj napravil narobe, to tudi priznaš! Potek igre in pravila: Ultimate Frisbee, v nadaljevanju frizbi, je ena od športnih panog, ki jih izvajamo z diskom letečim krožnikom. Obstajajo še Disk Golf, Guts, Double disc court... V igri sodelujeta dve ekipi. Igra se na igrišču 110 x 37 m, pri čemer je na vsaki strani končna cona, velika 23 x 37 m. Cilj igre je ujeti frizbi v tej končni coni, s čimer dosežemo točko. Na začetku igre žreb določi, katera skupina bo prva v napadu in katera v obrambi. Igra se začne tako, da ekipi stojita vsaka na črti svoje končne cone. Ekipa, ki bo v obrambi, vrže disk ekipi, ki bo v napadu. Ko je disk enkrat v zraku, se lahko vsi igralci poljubno premikajo po igrišču. To je igra brez kontakta, zato tudi ni dovoljeno fizično oviranje nasprotnega igralca. Napadalna ekipa pobere frizbi s tal in igra se začne. Oseba z diskom ne sme teči, ampak lahko samo»pivotira«na eni nogi (stoji z eno nogo na mestu in se lahko obrača okoli nje). Obrambni igralec lahko pokriva samo prostor okoli igralca z diskom, ne sme pa fizično vzeti diska iz napadalčevih rok ali se napadalca kako drugače fizično dotakniti. Preostali igralci lahko poljubno tečejo po igrišču in se odkrivajo, da bi dobili frizbi, obramba pa skuša to preprečiti. Če frizbi pade ekipi v napadu na tla, ga vržejo v avt ali pa ga zbije obrambni igralec in vlogi ekip se zamenjata. Če frizbi ujamete v končni coni, ste dosegli točko za svojo ekipo. Igra se znova začne kakor na začetku, ekipa, ki je dosegla točko, pa je v obrambi. Tako kakor pri vsaki aktivnosti moramo tudi pri frizbiju na začetku dobro ogreti vse mišične skupine, s čimer preprečimo nastanek poškodb. Tekmovanja so sestavni del πporta in tudi tukaj jih je kar nekaj od svetovnih, evropskih in dræavnih prvenstev pa vse do zabavnih vikend turnirjev, organiziranih za uæivanje, druæenje in spoznavanje razliënih ljudi in kultur. Vsa tekmovanja pa imajo eno skupno lastnost: na vseh tekmovanjih smo vsi igralci ena velika druæina, ki æivi za πport in druæenje. Ko stojimo na igriπëu drug proti drugemu, seveda æelimo doseëi samo eno stvar: premagati nasprotnika. Toda takoj ko je tekme konec, smo spet skupaj na klepetu ali kosilu... in uæivamo! Turnir v ultimate frizbiju si lahko ogledate v æivo v soboto, 9., in v nedeljo, 10. decembra v telovadnici osnovne πole Antona Martina Slomπka na Vrhniki. Drage bralke in bralci, svojega partnerja ali partnerko lahko zdaj povabite na skupne uæitke v tem πportu. Na istem igriπëu, v isti ekipi, ob isti uri skupaj in kar je tudi pomembno, vse leto v zimskem Ëasu smo v telovadnici. Uæivajte z nami tudi vi! Vse informacije dobite na spletu: ali pa na gsm: Damijan. 58 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 59

31 ZA MIZO Pomen prehrane in vitamina D za bolnike z osteoporozo Doc. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. internist endokrinolog, KO za endokrinologijo, diabetes in metabolne bolezni, KC Ljubljana Mednarodna zveza društev za osteoporozo vsako leto izbere temo, ki je povezana z zdravjem ali zdravljenjem kosti. Leto 2006 je leto prehrane in njenega vpliva na okostje. Tej temi smo še posebno pozornost namenili 20. oktobra, na svetovni dan osteoporoze, in zato tudi v tej številki revije Naša lekarna. Sestavek vsebuje dejstva in nasvete o zdravi prehrani s poudarkom na njenih učinkih na kosti. Raznolika mešana prehrana vsebuje sestavine, ki se vgrajujejo v različne organe, tudi v kosti. To je pomembno v obdobju otroštva in mladosti, ko organizem raste, in prav tako v odraslem obdobju, ko se organi tudi kosti obnavljajo. Gradbeni elementi kosti so beljakovine in rudninske snovi, med katerimi je daleč najpomembnejši kalcij. V zdravi mešani prehrani je dovolj beljakovin, mineralov in vitaminov, razen kalcija in vitamina D. Če nismo ravno izrecni ljubitelji mleka in mlečnih izdelkov, nam kalcija v naši vsakdanji hrani zagotovo primanjkuje. Da je skrb za kosti v razvitem svetu splošno razširjena, dokazujejo najnovejše smernice za prehrano, ki jih sicer vsakih pet let izdata ministrstvo za zdravje in ministrstvo za poljedelstvo Združenih držav Amerike. Izšle so lani (2005) in priporočajo tri skodele posnetega ali polposnetega mleka na dan ter obilo sadja in zelenjave večkrat na dan. Taka prehrana je idealna za rast in obnovo kosti. Kosti so pomemben organ, saj dajejo telesu oporo in omogočajo gibanje. Kosti se vse življenje pregrajujejo: na površini mikroskopskih kostnih letvic ves čas nastajajo majhne vdolbinice, ki jih nato celice graditeljice izpolnijo z novo kostnino. Tako se kosti obnavljajo in ohranjajo vitalnost. V prvih treh desetletjih življenja tvorba kosti znatno presega razgradnjo. Kakšno maksimalno kostno maso bo človek dosegel v tem obdobju, je v 60 do 80 odstotkih odvisno od genov, ki jih je podedoval od svojih prednikov. S pravilno prehrano in redno telesno dejavnostjo v prvih 25 letih življenja lahko vplivamo na maksimalno kostno maso v 20 do 40 odstotkih. Sestavine hrane, pomembne za obnovo kosti S hrano pridejo v telo snovi, ki jih potrebujemo za tvorbo, rast in obnovo kosti. Zato je pomembno, da jemo živila, ki vsebujejo dovolj kalcija, kalija, magnezija, vitaminov C in K ter ravno dovolj beljakovin. Nujno potreben je tudi vitamin D, ki pa ga s hrano ne moremo dobiti dovolj. Večina ga pri človeku nastane v koži pod vplivom sončne svetlobe. 60 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 61

32 ZA MIZO Kalcij Kalcij je najpomembnejša rudninska snov, ki se vgrajuje v kosti in jim daje trdnost. Če ga ni dovolj, postanejo kosti mehke in lomljive. Večina (99 %) telesnega kalcija je v kosteh, en odstotek pa ima pomembno vlogo pri delovanju mišic, živcev, srca in pri različnih kemičnih procesih. Koncentracija kalcija v serumu je stalna, za kar skrbijo številni regulatorni mehanizmi. Če ga ne zaužijemo dovolj, se kalcij za te izjemno pomembne življenjske procese in vzdrževanje normalne serumske koncentracije izplavlja iz kosti, te pa se redčijo. Odločilen vpliv na obnovo kosti in zdravljenje osteoporoze ima kalcij v zrelih letih in starosti (pri ženskah po 50. letu, pri moških malo pozneje), ko se začne kostna masa manjšati. Če v tem obdobju ne uživamo dovolj kalcija, bo izgubljanje kostne mase pospešeno, osteoporoza pa se bo razvila prej. V starosti po 70. letu lahko s kalcijem in vitaminom D zmanjšamo tveganje za zlom kolka. Največji učinek ima kalcij pri tistih, ki so doslej v hrani uživali premalo kalcija. V starosti je resorpcija kalcija iz črevesja v kri slabša, zato moramo zaužiti več kalcija, da ga dobimo dovolj v telo. Dnevne potrebe po kalciju v različnih starostnih obdobjih so predstavljene v preglednici. Najboljši vir kalcija je mleko. Posneto mleko in izdelki iz njega imajo enako količino kalcija kot polnomastno mleko. Pri izbiri sirov priporočamo manj slane. Z mlekom in mlečnimi izdelki zadostimo 75 do 80 % potreb po kalciju, s preostalimi živili pa ga dobimo povprečno 250 mg. Druga živila, na primer zelena listnata zelenjava, prav tako vsebujejo precej kalcija, ki pa ga telo lahko izkoristi v bistveno manjšem obsegu. Zato naj bi bili mleko in mlečni izdelki na jedilniku vsak dan. Pomembno je, da so izdelki posneti ali delno posneti (nemastni, lahki); tako ne zaužijemo prevelikega deleža maščob. To je pomembno v starosti, otroci pa lahko uživajo polnomastno mleko, da dobijo več vitaminov, ki se topijo v maščobah. Z enim litrom mleka ali jogurta dobimo 1200 mg kalcija. Velikih potreb po kalciju, posebno v starosti, pa vedno ne moremo zadostiti s hrano. Pomagajo nam pripravki kalcija v tabletah. Ugotovili so, da iz črevesja v kri najlažje prehajajo kalcijeve soli organskih kislin (predvsem citrat), manj pa kalcijev karbonat, posebno pri ljudeh, ki imajo premalo želodčne kisline. Pomagamo si lahko tako, da zaužijemo tableto (ali jo raztopimo) s pomarančnim sokom ali pa skupaj z drugo hrano. Izjema so tiste oblike z mikroniziranim kalcijevim karbonatom, iz katerih se kalcij resorbira enako dobro kot iz citrata. Iz črevesja se lahko naenkrat resorbira le do 500 mg čistega kalcija. Če jemljemo večje odmerke, jih moramo razdeliti. Na trgu so številni kalcijevi pripravki, zato moramo preveriti, koliko čistega kalcija vsebujejo. Tableta z enim gramom kalcijevega karbonata, na primer, vsebuje 400 mg kalcija. Kalcijeve pripravke navadno jemljemo zvečer ali pozno popoldan, če pa nam povzročajo težave (bolečine), jih vzamemo med jedjo. Bolnikom z ledvičnimi kamni kalcijeve pripravke odsvetujemo. Nekateri zmotno mislijo, da se kalcij, ki ga zaužijemo, odlaga v žilno steno in povzroča aterosklerozo. Če smo zaužili preveč kalcija, se celotna zaužita količina ne bo resorbirala iz črevesja v kri, ampak ga bomo izločili z blatom. Odvečni kalcij se iz krvi izloči tudi skozi ledvice s sečem. Odlaganje kalcija v žilno steno ni povezano z uživanjem kalcija, ampak z dejavniki, ki okvarjajo žile, denimo zvečana vrednost maščob (holesterola in trigliceridov) v krvi, zvišan krvni tlak in sladkorna bolezen. V že okvarjene predele žilne stene se lahko odlaga kalcij, ki je v krvi na voljo ves čas, ne glede na to, koliko ga zaužijemo. Vitamin D Osnovna vloga vitamina D je uravnavanje presnove kalcija in fosfatov. V zadnjem času so odkrili, da vitamin D tudi pomembno vpliva na razvoj, delovanje in ohranjanje mišičnih vlaken in na imunski sistem, tako da preprečuje razvoj avtoimunih bolezni in veča odpornost proti okužbam, uravnava arterijski tlak ter zmanjšuje pojavnost in rast nekaterih vrst raka. Vitamin D je torej ključnega pomena za ohranjanje zdravja v širokem pomenu besede. Kalcij torej lahko prehaja iz črevesja v kri in kosti le s pomočjo vitamina D. Vitamin D nastaja v koži, če jo izpostavimo sončnim žarkom ali drugemu viru ultravijolične svetlobe. Pri sončenju celega telesa brez zaščitnega faktorja na opoldanskem poletnem soncu se v 10 do 15 minutah v koži tvori do enot vitamina D 3. Dovolj je torej, če soncu izpostavimo roke in obraz nekajkrat na teden po 15 minut. Pri nas je sonce dovolj močno le od aprila do septembra. Priporoča se kratko sončenje med 10. in 16. uro brez zaščitnega faktorja, ki bi preprečil prehod ultravijoličnih žarkov do kože in nastanek vitamina D. V koži starejšega človeka se tvori veliko manj vitamina D kot pri mladih. Nekateri starejši ljudje gredo le redkokdaj na sonce. Zato večini starejših ljudi vitamina D primanjkuje, v zadnjih letih pa so ugotovili, da vitamina D primanjkuje tudi velikemu delu mlajših oseb. Vitamin D, ki nastaja v koži, se v jetrih in ledvicah pretvori v aktivno obliko, ki ji rečemo 62 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 63

33 ZA MIZO hormon D. Dokazali so, da zmanjšuje pogostost padcev v starosti, kar pripisujejo njegovemu ugodnemu delovanju na mišice. Vitamin D je tudi v nekaterih živilih: v morskih ribah, mleku, jajčnem rumenjaku in jetrih, vendar ga s hrano dobimo le približno 100 enot, kar je veliko premalo. Evropske smernice priporočajo vnos 400 enot vitamina D na dan, slovenske pa od 400 do 800 enot. V novejšem času se zaradi ugotovljenega velikega pomanjkanja vitamina D tako v splošni populaciji kakor med bolniki z osteoporozo priporoča višji dnevni vnos vitamina D, in sicer od 800 do 1000 enot (20 do 25 mikrogramov). Ugotavljajo, da vitamina D primanjkuje veliko ljudem, predvsem tistim, ki niso dovolj na soncu. Zaradi tega ga je treba dodajati v obliki zdravil. Po navadi priporočamo navadni vitamin D (holekalciferol), le bolnikom z okrnjenim delovanjem ledvic dajemo aktivno obliko vitamina D. Vitamin D je tudi v različnih multivitaminskih pripravkih, navadno v odmerku 400 enot, obstaja pa tudi v kombinaciji z učinkovitim zdravilom za zdravljenje osteoporoze alendronatom (fosavance), kjer skupaj enkrat tedensko zaužijemo naenkrat zdravilo in količino vitamina D za ves teden. Predoziranja navadnega vitamina D se ni treba bati, ker ga dosežemo šele, če dlje časa uživamo več deset tisoč enot na dan. rastlinska olja) potrebujemo za nastanek kostnih beljakovin. Magnezij (v zeleni listnati zelenjavi, jedrcih, žitih, ribah in morskih sadežih) je nepogrešljiv pri aktivaciji vitamina D ter pri sproščanju in delovanju nekaterih hormonov in drugih dejavnikov, ki sodelujejo pri tvorbi nove kosti. kodljive sestavine v prehrani Če nekatera živila uživamo v prevelikih količinah, povečajo izločanje kalcija s sečem. Beljakovinska živila tvorijo v telesu kisline in povečajo izločanje kalcija v seču. Skuta in siri vsebujejo veliko beljakovin in soli (NaCl), zato je mleko boljši vir kalcija. Izgubo kalcija s sečem povečujeta tudi kofein (pri čezmernem pitju kave) in natrij (sol) v hrani. Za začinjanje lahko uporabimo kuhinjska zelišča. Zaradi nastajanja netopnih kalcijevih oksalatov ovirajo resorpcijo kalcija tudi živila, ki vsebujejo veliko oksalne kisline. Teh živil (rabarbara, špinača, kakav, čokolada) ni pametno uživati skupaj z živili, bogatimi s kalcijem. V tem sestavku moramo še poudariti, da kajenje in čezmerno uživanje alkohola škodita kostem in zmanjšujeta učinkovitost zdravil za osteoporozo. gibanje. Čim intenzivnejše je, večji so učinki. Dobra telesna pripravljenost, ohranjena gibčnost in koordinacija preprečujejo padce in zlome. Priporočljive dejavnosti so ciklična gibanja v pokončnem položaju: tek, hoja, planinarjenje, aerobika. Zelo učinkovite so vse vrste poskokov, ki jih priporočajo še posebej v mladosti za spodbujanje optimalne izgradnje kostne mase. Aktivnosti je treba prilagoditi starosti in telesnim sposobnostim. Tudi po zlomu naj bo aktivnost prilagojena in naj se začne čim prej. Sklepna misel Jejmo zdravo in pri tem mislimo na svoje kosti. Prehrana, bogata s kalcijem (z mlekom in mlečnimi izdelki), sadjem in zelenjavo, redna telesna dejavnost ter izogibanje tobaku in alkoholu so osnovna skrb za zdrave kosti. Zdrava prehrana je najpomembnejša v dobi otroštva in odraščanja, ko kosti pospešeno rastejo. Pravilna prehrana pomeni primarno preprečevanje osteoporoze. Pri bolnikih z osteoporozo je ustrezna prehrana, ki vsebuje dovolj kalcija, magnezija, kalija in vitaminov, osnovni ukrep, v zdravljenje pa seveda dodamo vitamin D, kalcijeve pripravke in zdravilo za osteoporozo. Samo s hrano osteoporoze ne moremo zdraviti, lahko pa časovno oddaljimo njen nastanek. Splošne smernice za zdravo prehrano pa se tudi ujemajo s smernicami za prehrano v skrbi za zdrave kosti. Nuπka Rojc, Ëlanica Celjskega druπtva bolnikov z osteoporozo Z nastopom menopavze leta 1994 so se tudi pri meni pojavile znaëilne spremembe. Prvi, ki je hotel Telesna dejavnost te spremembe ublaæiti s hormoni, je bil moj Ob ustrezni prehrani ima odločilen vpliv na ginekolog. Ker zdravljenje z nadomestno Kalij, magnezij, vitamina C in K nastajanje in obnavljanje kosti tudi njihova raba hormonsko terapijo ni bilo uspeπno, me je Tudi druge sestavine v hrani vplivajo na napotil na denzitometrijo. V Termah ZreËe so tvorbo in zdravo obnovo kosti. Hrana, bogata s tako æe leta 1997 ugotovili, da imam postmenopavzalno osteoporozo. Zaradi kroniënega kalijem (sadje, zelenjava), zmanjšuje izločanje kalcija s sečem in ustvarja alkalno okolje, npr. erozivnega gastritisa zdravil nisem mogla dolgo en krompir ali ena velika banana zadržita v telesu 60 mg kalcija. Vitamin C (ki ga vsebujejo jemati. Jemala sem le kalcij in redno telovadila. Teæave so se zares zaëele, ko sem si leta 2003 pri padcu na ledu zlomila zapestje. Po πtirih agrumi, paradižnik, zelje, paprika) je potreben mesecih zdravljenja sem si pri povsem nedolænem pri tvorbi beljakovinskega dela kosti. Tudi vita- padcu zlomila πe gleæenj. Morali so me min K (največ ga imajo listnata zelenjava, jetra, operirati. Resno sem se zamislila nad svojim stanjem in se zaëela zdraviti z zdravilom, ki sem Dnevne potrebe po kalciju (mg na dan) ga lahko jemala samo enkrat tedensko. Na sreëo 1 10 let sem ga dobro prenaπala. Zraven sem jemala πe dnevne dodatke kalcija in vitamina D. Naslednja let denzitometrija je pokazala rahlo izboljπanje. Ko let 1000 je priπlo na trg novo zdravilo Fosavance, mi ga je > let, moπki 1000 zdravnik predpisal, ker z njim dobim tudi dovolj vitamina D. Redno obiskujem telovadbo v naπem > 65 let, moπki 1500 druπtvu za osteoporozo, kjer se imamo prav lepo noseënost in dojenje in se vedno znova navduπujemo nad vajami, ki 64 so NA A prilagojene LEKARNA bolnikom z osteoporozo. > 51 let, æenske 1500 NA A LEKARNA 65

34 ZA MIZO Po zajtrku se dan pozna Andreja irca»ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh., KC Ljubljana Med najpogostejše nezdrave prehranjevalne»razvade«štejemo opuščanje posameznih obrokov, predvsem zajtrka. Na drugem mestu je z opuščanjem zajtrka povezano neredno prehranjevanje in koncentriranje obrokov v popoldanskem in poznem večernem času. Zajtrk mora biti kot prvi dnevni obrok tudi najobilnejši. Zakaj je tako pomembno zajtrkovati in kako si lahko pripravimo okusen in zdrav zajtrk, opisujemo v nadaljevanju. Rešitev iz začaranega kroga»prenajedanja«(predvsem z ogljikovimi hidrati) je dokaj preprosta, le nekaj motivacije in spodbude potrebujemo. Spremeniti moramo način življenja, vanj vključiti redno telesno vadbo ter svoje slabe prehranjevalne navade spremeniti v zdravo prehranjevanje. Da bo na poti do zastavljenega cilja lažje, bo treba začeti redno zajtrkovati, pri izboru živil pa dati prednost predvsem zelenjavi, sadju in beljakovinskim živilom. Glavna škrobna živila bo treba nekoliko omejiti, poleg tega pa bomo v prehrano vključevali le tista, ki so bogata s prehransko vlaknino in imajo nizek glikemični indeks. Priporočilo, da moramo pojesti tri do štiri obroke dnevno, se zdi marsikomu preveč preprosto, da bi ga bilo sploh treba omenjati. A vendar je izjemno pomembno. Tako opuščanje obrokov na eni strani kot pretiravanje z vmesnimi prigrizki na drugi strani sta najpogostejša vzroka naraščanja telesne teže. Zajtrk Pregovor, da se po jutru dan pozna, poznamo vsi. Lahko bi nadaljevali, da se jutro pozna po zajtrku. Ali redno zajtrkujete? Če ne, vam svetujemo, da začnete. Zakaj? Zadnji obrok prejšnji dan je večerja, ki je navadno tri ure pred spanjem. Ponoči naše telo in možgani porabijo vse energijske zaloge in zjutraj jih moramo za dober začetek dneva obnoviti. Raziskave so pokazale, da so bili študentje, ki so redno zajtrkovali, uspešnejši pri reševanju nalog in so lažje sledili razlagi kot študentje, ki so zajtrk preskočili. Učitelji opozarjajo, da so otroci, ki ne zajtrkujejo, v prvih šolskih urah do šolske malice mnogo bolj nemirni in motijo pouk. Nekateri zatrjujejo, da zjutraj preprosto niso lačni. Če zjutraj niste lačni, to pomeni le eno: zvečer ste pojedli preveč. Zajtrk je prvi dnevni obrok, ki naj bo najobilnejši. Predstavlja naj četrtino ali tretjino dnevnih energijskih potreb. Začne naj se s 66 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 67

35 ZA MIZO svežim sadjem ali kozarcem sveže stisnjenega soka. Vendar pazite: 1 dcl soka pomeni en svež sadež. Sestavni del vsakega zajtrka naj bodo škrobna živila, bogata s prehransko vlaknino (polnozrnat kruh, kaše, žitni kosmiči brez dodanega sladkorja). K zajtrku sodijo tudi posneto mleko, manj mastna skuta ali manj masten jogurt in seveda nekaj maščobe v obliki kakovostne mehke margarine, nesladkana marmelada in med ter suho sadje. Občasno lahko namesto skute in kosmičev zaužijemo jajce ali jajčno omleto, pusto šunko ali sir. Skodelica ovsenih kosmičev z mlekom in nekaj rozinami, zraven pa svež sadež ali kozarec sveže stisnjenega pomarančnega soka ima 300 kcal. Hkrati takšen zajtrk naše telo oskrbi z vitamini B, C, A in D ter kalcijem in železom. Res je, da vsi ovsenih kosmičev z mlekom ne maramo, zato lahko brez slabe vesti za zajtrk pojemo polnozrnat kos kruha s šunko ali kuhanim pršutom ter rezino sveže paprike ali paradižnika. Zelo pogost izgovor, zakaj ne zajtrkujemo, je, da se nam zjutraj vedno mudi, češ da nam zjutraj vsaka minutka več v postelji pomeni celo bogastvo in mnogo več kot zajtrk. S takšnim odgovorom nam radi postrežejo predvsem naši šolarji in najstniki. Za tak izgovor imamo preprosto rešitev: če se jim tako zelo mudi v šolo, jim v roko potisnimo zgoraj omejeni sendvič, ki ga lahko pojedo kar po poti do šole ali avtobusa. Takšen kompromis je še vedno boljši, kot da odhajajo zjutraj iz hiše brez zajtrka. Prigrizek = malica Malica je premostitveni prigrizek med zajtrkom in kosilom ali med kosilom in večerjo. Zato naj bo energijsko najrevnejši. Predlagamo sadež ali jogurt, če vam tekne, tudi nekaj mandeljnov ali orehov. Če si ne morete privoščiti kosila, naj bo malica obilnejši obrok, sestavljena podobno kot zajtrk. Naj bo o prigrizku med glavnimi obroki dovolj, več o njih pa v eni od prihodnjih številk revije Naša lekarna, seveda v rubriki Za mizo. Recepti za uravnoteæen zajtrk Skutni namaz s tuno sestavine za 1 osebo 50 g nemastne skute (10 % mleëne maπëobe) 1 ælica kisle smetane 30 g tune v naravnem soku sol, bazilika, origano, poper Skuto pretlaëimo z vilicami, vanjo umeπamo kislo smetano in zmleto tuno. Osolimo, dodamo sveæ peterπilj, baziliko in ostale zaëimbe. Namaz namaæemo na polnozrnat kruh. BorovniËeva skuta sestavine za 1 osebo 80 g nemastne skute (10 % mleëne maπëobe) 50 g zrelih borovnic Skuto in borovnice pretlaëimo z vilicami in dobro zmeπamo. Po okusu dodamo v majhni koliëini mleka stopljeno æliëko rjavega trsnega sladkorja. Praæeni polnovredni kosmiëi sestavine za 1 osebo 5 ælic meπanih kosmiëev 1 æliëka margarine 1 æliëka medu 250 ml posnetega mleka Toplo ali hladno mleko vlijemo v skodelico. V ponvi segrejemo margarino in na njej opraæimo kosmiëe; na koncu dodamo med (med naj karamelizira). Tako pripravljene hrustljave kosmiëe stresemo v mleko. Mleko lahko zamenjamo z jogurtom, med kosmiëe pa lahko nareæemo tudi sadje. JabolËni polnozrnati riæ sestavine za 2 osebi 100 ml polnozrnatega riæa 200 ml posnetega mleka 1 Ëajna æliëka rjavega sladkorja 2 sveæi jabolki Riæ skuhamo na mleku. Kuhanemu dodamo sladkor in na koπëke narezani jabolki. Po okusu lahko na vrh potresemo tudi æliëko zmletih orehov ali leπnikov. Koroπki ajdovi æganci sestavine za 2 osebi 200 g ajdove moke 600 ml slanega kropa 20 g repiënega olja V kozici praæimo moko brez maπëobe. Med praæenjem moko nenehno meπamo. Ko se kapljica vode, ki jo dodamo moki, spremeni v paro, zaënemo dodajati slan krop in med tem ves Ëas meπamo. Vode prilijemo toliko, da se zaënejo delati drobni æganci. Ægance zabelimo s toplim repiënim oljem, pokrijemo in pustimo stati pribliæno pol ure. Za zajtrk jih ponudimo s toplim posnetim mlekom. MleËni usukani moënik sestavine za 4 osebe 120 g polnovredne moke 25 g pπeniënih otrobov 1 jajce 1 do 1,2 l posnetega mleka rjavi sladkor po okusu 1 ælica sesekljanih leπnikov Moko presejemo v skledo in primeπamo pπeniëne otrobe. V skodelico ubijemo jajce in ga razævrkljamo. Moko osolimo, prilivamo stepeno jajce in neprestano meπamo, da dobimo usukanëke. UsukanËke oblikujemo πe z rokami. Mleko zavremo; med meπanjem zakuhamo usukanëke in jih na πibkem ognju kuhamo od 15 do 20 minut. Kuhan moënik postreæemo v juπnem kroæniku ali skodelici. Po æelji sladkamo s sladilom in potresemo z leπniki. Moki smo dodali pπeniëne otrobe, da jed vsebuje tudi nekaj dietnih vlaknin, ki upoëasnijo presnovo in s tem tudi prehiter dvig glukoze v krvi. Dragi bralci, verjamemo, da imate pogosto teæave s pripravo zajtrka, ki naj bo dober, hranilen in pripravljen na hitro, hkrati pa ne enoliëen. Pomagajmo si med seboj! Poπljite nam ideje, kaj priporoëate za zajtrk oz. kaj vi jeste za zajtrk. Vsak mesec bo urednica rubirike, dietetiëarka, nekaj jedilnikov vrednostno ocenila. V uredniπtvu pa bomo izærebali nagrajenca, ki bo povabljen na zajtrk za dve osebi v Kavarno Veronika, Glavni trg 6 v Kamniku. 68 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 69

36 ZA MIZO Čokoladni odmerek za sladkornega bolnika Peter Kapπ, dr. med., spec. interne medicine Čokolada vsebuje okoli 400 različnih sestavin, ki jih človeško telo potrebuje pri vsakdanji presnovi. Vsebuje veliko zaščitnih snovi, antioksidantov, pomembnih mineralov (železo, baker, cink, magnezij, kalcij, kalij, krom ), vitaminov, flavonoidov, ki preprečujejo tvorbo krvnih strdkov, deluje kot sredstvo proti depresiji, ker vsebuje opiju podobne snovi, endorfine, ki izboljšujejo počutje in delujejo pomirjevalno. V čokoladi najdemo tudi aminokislino triptofan, iz katerega nastaja v možganih serotonin, pomemben prenašalec dražljajev med živčnimi celicami (nevrotransmiterji). Ta sladica vsebuje tudi metilksantine (kofein, teobromin), ki vplivajo na budnost. Čokolada ne zvišuje ravni krvnih maščob. Zato med sladicami zaseda prvo mesto, saj je»hrana za bogove«. Nadomestki sladkorja (v raznih dietetičnih hranilih, sladkarijah in pijačah) sicer nimajo veliko kalorij, vendar jih telo prepozna kot sladkor in odziv je povečanje izločanja hormona insulina. Čokolada je energetska snov, ki ima srednje visok glikemični indeks (GI = 49). Žal najdemo v čokoladi tudi nekaj enostavnega sladkorja, ki povzroča bolniku s sladkorno boleznijo nevšečnosti in zaplete. Zato diabetikom odsvetujemo uživanje čokolade, zlasti tiste, ki vsebuje veliko sladkorja. Bolnikom s sladkorno boleznijo dovolimo pojesti košček čokolade (temne!) z najmanj 70 % kakavovega masla in z zelo malo ali nič navadnega sladkorja, pa tudi le-te samo pod posebnimi pogoji. Sladkorni bolniki, ki so na insulinu, imajo lahko pri sebi tablico čokolade, zlasti npr. na potovanjih, ko lahko zaradi nepravilne prehrane zaidejo v hipoglikemijo. Takrat je čokolada sredstvo za»prvo pomoč«. Kakavovo maso in maslo uporabljajo za izdelavo čokolade, prah pa za osvežilni napitek, kakav. Kakav v prahu je sicer podoben čokoladi v prahu, vendar čokolada v prahu vsebuje tudi sladkor (!) in dišave. Čeprav vsebuje čokolada veliko koristnih snovi, ki jih diabetik tudi potrebuje, vsebuje vedno tudi sladkor, zato je sladkorni bolniki ne smejo uživati brez nadzora. Celodnevno prehrano sladkornega bolnika razdelimo na 5 obrokov, ki naj bodo enakomerno razdeljeni, da ni presnova naenkrat preveč obremenjena. Zaradi zakonitega delovanja mešanic insulina prek celotnega dneva sladkorni bolnik posameznih obrokov ne sme izpustiti. To pa je tudi bistvena razlika prehrane sladkornega bolnika in zdravega, saj slednji posamezni obrok brez škode kdaj opusti, sladkorni bolnik pa tega ne sme. prodieta Dietne čokolade SCHNEEKOPPE so pripravljene iz najboljše čokolade, mleka in okusnih polnil. Skrbna izbira surovin, natančna izdelava in dolgoletne izkušnje zagotavljajo visokokakovosten užitek in hkrati upoštevajo dietne zahteve. Kot sladilo je uporabljena samo fruktoza. 70 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 71 Zastopnik za Slovenijo: Merit International d.o.o., Letaliπka 3c, 1000 Ljubljana. Izdelke iz linije za diabetike lahko dobite v vseh bolje zaloæenih prodajalnah po Sloveniji.

37 BRALCI PI EJO NAGRADNA IGRA SUDOKU Spoπtovani! Z velikim veseljem in zadovoljstvom sem prebrala 3. πtevilko revije Naπa lekarna. V lekarni sem jo πe pravoëasno ujela. Vsi jo z zanimanjem v celoti preberemo. Moja soseda in jaz zagotovo. Le tako naprej! Vsi prispevki so zelo zanimivo opisani in predstavljeni tako, da jih lahko razumemo tudi mi, povpreëni poznavalci medicine in farmacije. Hvaleæni smo Vam, da z revijo poskrbite za nas, tudi s tem, da je revija na voljo brezplaëno. S sosedo sva v zrelih letih, zato Vam bova πe dodatno hvaleæni za predstavitev æenskih teæav v Ëasu menopavze, teæav s krënimi æilami oz. oæiljem nog (otekanje, rdeëa koæa noge v spodnjem predelu od kolen navzdol, madeæi v tem predelu). Rada bi tudi pohvalila uvodnik glavne urednice, ga. Martine Brank,»Ne veë veëno nezadovoljni«, s katerim je zadela problematiko danaπnjega Ëasa, stalno pomanjkanje Ëasa in neprestano hitenje. Ob tej priloænosti Ëestitam tudi vsem sodelujoëim strokovnjakom, farmacevtom ter seveda vsem v slovenskih lekarnah za njihov praznik - Dan slovenskih lekarn, 26. september. e veliko poslovnih in seveda osebnih uspehov Vam iz srca æeli Vaπa zvesta bralka z druæino. Sonja Novak iz Maribora Pozdravljeni, radi bi Vam sporoëili, da je Vaπa revija naletela na zelo dober odziv pri bolnikih in pri farmacevtih, Ëesar smo zelo veseli. Zelo pohvalni so Ëlanki, ki so napisani razumljivo vsem, tudi nestrokovni javnosti, preglednost revije je odliëna, prav tako pa so zelo dobro izbrane tudi teme. Revija Naπa lekarna je pomemben prispevek k sodelovanju in pribliæevanju farmacevta bolniku in upamo da bo tako tudi ostalo. Uspeπno delo πe naprej Vam æelijo sodelavci iz lekarna Mlaka Spoπtovani! Dovolite, da vas pohvalim v imenu cele naπe druæine, saj revijo Naπa lekarna radi vzamemo v roke. Celo najmlajπa, πtiriletna hëerkica, ki si ob slikici na strani 79 v oktobrski πtevilki, izmiπlja zgodbice in se pogovarja z dojenëkom. Predlagam, da uvedete posebno rubriko za starπe, v kateri bomo dobili kakπen dragocen nasvet za zdravje cele druæine, pa tudi informacije o novostih, ki nam jih kot strokovnjaki priporoëate. e naprej vam æelim veliko uspeha in se veselim druæenja z vami v reviji Naπa lekarna. Lep pozdrav, Nadka iz Ljubljane Nekateri izærebanci nagradne igre Sudoku po nagrado pridejo tudi osebno. Z osebnim obiskom v uredniπtvu nas je razveselil g. Klemen Cerar iz Kresnic, ki je prejel modno majico in Ekoimun, nagradi za pravilno reπitev kriæanke iz tretje πtevilke. Spoπtovani! V lekarni sem vzela vaπ Ëasopis in ga prebrala v celoti. Zelo pohvalno, zelo je zanimiv, saj vedno ponudi kaj novega. Pred leti sem bila tudi sama bolniëarka, med drugim sem sluæbovala v bolniπnici Golnik in ambulanti Iskra Kranj. Sedaj sem v pokoju, πe vedno pa me zanima podroëje zdravstva. Lep pozdrav, Iva Polajnar iz Kranja Spoπtovani! Zahvaljujem se Vam za lepe æelje,ki ste nam jih zaæeleli ob dnevu slovenskih lekarn. Revija je v naπi lekarni zelo zaæelena in pohvaljena. e veliko uspehov pri nadaljnjem delu Vam æelimo iz Lekarne Mesto, kofja Loka. Janka PrimoæiË TavËar Pozdravljeni, zaljubljen sem v Ëokolado, zato sem ob Ëlanku o njej zelo uæival in komaj Ëakam nadaljevanja. Upam, da jih bo Ëim veë za mojo Ëokoladno zakladnico. Super revija, ta NL. Lep pozdrav, Sandi LjubiË iz Ljubljane Spoπtovani! Vse pohvale vaπi reviji, ker je fenomenalna! ToËno to je manjkalo na naπem træiπëu; strokovno in poljudno hkrati. Pri nas trenutno gradimo hiπo in imamo dojenëka. SooËamo se s stalnim pomanjkanjem Ëasa, toda vaπe revije preberem od zaëetka do konca (tega je deleæen samo πe Planinski vestnik, knjigo o negi dojenëka sem pa zaradi branja Naπe lekarne dala na stran). Res super! Pohvala ob tej priliki tudi farmacevtom, ki znajo predstaviti svojo stroko (in so lahko zgled nam ostalim) in πe posebej pohvala za dan slovenskih lekarn ter krasno zamiπljeno in izvedeno odmevno akcijo o pravilni in varni uporabi zdravil! Le tako naprej! Lep pozdrav, Marta kerbina Pripravila Martina Brank 3 E 1 A U R F R U T A B E L A A A R E F L A A A R B A A A U R U A F A B A T 2 R A B F E 5 Geslo: R 4 Navodila: Vstavite Ërke F R U T A B E L A v prazna polja tako, da bodo v vsakem kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem stolpcu vse naπtete Ërke.»rke iz oπtevilëenih polj 1, 2, 3, 4 in 5 prepiπite, da dobite geslo. Geslo poπljite na dopisnici ali po e- poπti do 17. novembra na naslov: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmiπëu 30, 1000 Ljubljana urednistvo@nasa-lekarna.si Ærebanje nagrad bo 20. novembra v prostorih podjetja Entrapharm. Nagrajenci bodo prejeli Ëokoladno nagrado in modno majico, ki ju podarja podjetje Fructal iz AjdovπËine. Reπitev Sudoku uganke iz Ëetrte πtevilke je NOVA MLEKA. V uredniπtvo je prispelo 279 pravilnih reπitev. Izærebanci nagradne igre so: Stanislav Ogrinc iz»rnuë, Silva MesariË iz Lovrenca na Dravskem polju in Dragana RusiË iz Krπkega. Nagrajenci se bodo sladkali s slaπëicami iz Ëokoladne hiπe Rustika.»estitamo! Vaπo poπto priëakujemo na naslovu: Entrapharm, d.o.o., Naπa lekarna, Pot k sejmiπëu 30, 1000 Ljubljana ali po elektronski poπti urednistvo@nasa-lekarna.si - naslovi avtorjev so shranjeni v uredniπtvu revije. 72 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 73 Naraven vir energije

38 NACIONALNA AKCIJA REVIJE NA A LEKARNA Za DAH, ne Zadah! pripravlja: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Tobak od rituala do kovnice denarja mag. Tomaæ»akπ, dr. med., spec. sploπne medicine, Medicinska fakulteta, Ljubljana Številne akcije za ozaveščanje populacije o škodljivosti kajenja v zadnjem obdobju kažejo pozitivne premike pri življenjskih navadah ljudi. Eden teh je tudi spremenjen odnos do kajenja in zavedanje negativnih posledic, ki jih ta razvada, strokovno dokazano, prinaša s seboj. Naslov je resničen. Žal je tako, da je za večino ljudi na zemeljski obli tobak sredstvo, ki povzroča bolezen in prezgodnjo smrt. Majhnemu delu prebivalstva omogoča sredstvo osnovnega preživetja (delavci na poljih tobaka in v tobačnih tovarnah), nekaj posameznikom, vodjem in lastnikom tobačnih podjetij, pa silno bogatenje. To bogatenje gre na račun vseh prej omenjenih. Za vsakega umrlega kadilca je treba čim prej dobiti novega, po možnosti čim mlajšega, ker se ga zlahka zasvoji in bo zaradi te svoje odvisnosti od nikotina redni porabnik in plačnik tobačnih izdelkov, dokler ne bo tudi sam zbolel in umrl. Tobačni botri pa bodo še naprej bogateli. Tobak je svoj pohod po svetu začel, ko ga je v Evropo pripeljal Krištof Kolumb in sta ga začela uporabljati francoski veleposlanik na portugalskem dvoru Jean Nicot in angleški plemič sir Walter Raleigh. Počasi je postalo kajenje moreč pojav v Evropi in drugod po svetu. Zdaj tobačna industrija iz nesreče drugih kuje lepe denarje. Išče nove kadilce v nerazvitem svetu, med ženskami, revnimi in predvsem med mladimi. V začetku raba tobaka ni bila zelo razširjena med prebivalstvom in so ga uporabljali le v manjših,»elitističnih«krogih. Razmere so se povsem spremenile, ko je nastala možnost industrijske proizvodnje cigaret. Prva takšna industrija se je razvila na Kubi leta V naslednjih letih se je proizvodnja cigaret razširila v različnih državah, navada kajenja pa med prebivalstvom zahodnih držav. Velik vpliv na širjenje so imele vojne, še najbolj obe svetovni. V Ljubljani je bila tobačna tovarna odprta leta Še bolj se je prodaja tobačnih izdelkov razmahnila s pojavom velikih tobačnih koncernov, kot so Philip Morris, British American Tobacco, Japan Tobacco International in druge. Te tobačne skupine so poskušale in z agresivnimi reklamami seveda še vedno poskušajo pridobiti vedno nove kadilce, ker za vsakega mrtvega kadilca potrebujejo vsaj enega novega, da gre posel naprej in da imajo vse večje dobičke. Pri vsem tem jim je vseeno, da prodajajo izdelek, ki povzroča odvisnost in seje smrt. Ko so zaradi tožb proti tobačni industriji prišli do arhivov Philipa Morrisa, so iz njih izvedeli za metode, ki jih je tobačna industrija uporabljala za»lovljenje«novih mladih kadilcev. Tako so poleg reklam, za katere so uporabljali celo risane filme (sponzor Kremenčkovih je bil Winston), angažirali učitelje po šolah, da bi jim pomagali iskati potencialne bodoče kadilce. Svoje izdelke poskušajo predstaviti kot nekaj»pozitivnega«, kot del videza»svobodnega, uspešnega sodobnega človeka«. Tako uporabljajo vso paleto klasičnih in sodobnih metod oglaševanja: sponzoriranje športnih dogodkov (avtomobilske in motociklistične dirke), izrabljanje različnih koncertov, priljubljenih predvsem med mladimi, pevskih in športnih idolov mladih, povezovanje z industrijo mode in turistično industrijo ter intenzivno uporabo interneta. Tobačna industrija torej porabi milijarde dolarjev za oglaševanje in promocijo. V ZDA, kjer živi manj kot 5 % svetovnih kadilcev, so v letu 1999 porabili 8,2 milijarde dolarjev za oglaševanje in promocijo tobačnih izdelkov, da bi tiste, ki uporabljajo te izdelke, prikazali kot svobodne in uspešne. Dejstvo pa je, da človek, ki je odvisen od neke snovi, v tem primeru nikotina, ne more biti svoboden in je tudi redko uspešen. 74 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 75

39 NACIONALNA AKCIJA REVIJE NA A LEKARNA Ko torej tobačni industriji uspe zasvojiti človeka, ji bo ta do svoje prezgodnje bolezni in smrti vsak dan plačeval. Od leta 1990 so tobačne družbe izjemno povečale svoje prodajne zmogljivosti v državah v razvoju in vzhodni Evropi. Tam, kamor bogate države izvažajo»smrt in bolezen«, povečujejo svojo lokalno prodajo. Tako je Philip Morris, največja tobačna družba na svetu, v letu 1999 prodal za 47 milijard dolarjev svojih izdelkov. In kdo jim je dal ta denar? Večinoma revni ljudje v nerazvitih državah. Raziskave po svetu kažejo, da se za tobak porabi velik del družinskih prihodkov, včasih več kot za izobraževanje ali zdravstveno oskrbo. Tako gre v Egiptu 10 odstotkov družinskih prihodkov pri slabo plačanih prebivalcih za tobačne izdelke. V Vietnamu so ugotovili, da kadilci porabijo 3,6-krat več denarja za tobak kot za izobraževanje, 2,5-krat več kot za obleko in 1,9- krat več kot za zdravstveno oskrbo. Študentje v Nigru porabijo za tobak 40 odstotkov svojih prihodkov, ročni delavci pa 25 odstotkov. V literaturi je navedenih še mnogo podobnih primerov. Tako v resnici kadi le malo uspešnih in bogatih, tobak uporabljajo in zanj plačujejo predvsem revni in ob tem postajajo in ostajajo še revnejši. Trpijo tudi delavci na plantažah tobaka, ki po navadi spadajo med najrevnejše sloje prebivalstva neke države in od gromozanskih dobičkov tobačnih družb nimajo nič drugega kot to, da so v začaranem krogu revščine, bolezni in dolgov. Komaj zaslužijo za preživetje, obenem pa so vseskozi izpostavljeni strupom iz okolice, predvsem pesticidom, ki jih morajo dodajati v velikih količinah, da ostanejo tobačni listi»čim kvalitetnejši«. Toda na zemlji, ki je tako prepojena s pesticidi, ne morejo več gojiti drugih kultur, ki jih potrebujejo za prehranjevanje. Pri pobiranju in obdelavi tobačnih listov prihaja do zastrupitev s pesticidi in nikotinom skozi kožo ter do razvoja bolezni pri odraslih in otrocih. Najhuje so izpostavljeni otroci, ki jih v marsikateri od najrevnejših dežel silijo, da morajo delati s tobakom, pobirati tobačne liste, jih skladiščiti pa tudi zvijati v primitivne tobačne izdelke. Otroci iz revnih družin, ki so odvisne od pridelave tobaka, delajo na farmah ali v tovarnah za predelavo tobaka od svojih rosnih let. Zato nimajo osnovnih izobrazbenih možnosti, ki bi jim lahko pomagale, da bi se rešili revščine. V Bangladešu kar 40 odstotkov otrok ni prestopilo praga šole. V Indiji je, čeprav je otroško delo uradno prepovedano, v industriji predelave tobaka med vsemi delavkami deset odstotkov deklic in med delavci pet odstotkov dečkov, mlajših od 14 let. Bralna diagnoza? Vam že odkrito, njej še skrito. Ste jo našli? Vam je všeč? Jo imate radi? Bi jo kako spremenili? Želi vedeti, kako jo sprejemate. Ve, da bo le tako lahko še boljša. Na medmrežnem naslovu vas že nestrpno čaka. Odgovorite ji. Hvaležna vam bo. Vsak mesec bo desetim ocenjevalcem podarila privlačne praktične nagrade. Za vas, Vaša, Naša lekarna. 76 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 77

40 MESE»NI MOÆNAR Praznik lekarn Petra Æarn V torek, 26. septembra, ko godujeta Sv. Kozma in Damijan, ki so ju zdravniki in farmacevti že davno izbrali za svoja zavetnika, smo se z ekipo revije Naša lekarna ne brez razloga odpravili po Sloveniji, natančneje, na Štajersko. Z veseljem smo se odzvali povabilu nekaterih lekarn, naj pridemo pogledat, kaj so pripravili ob svojem prazniku, nekaterim pa smo se najavili kar sami. Povsod smo bili zelo lepo sprejeti. Ugotavljali smo, kako so se lekarne, ki smo jih obiskali, odločile proslaviti dan slovenskih lekarn, ki je pod okriljem Sekcije farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu v sodelovanju z Lekarniško zbornico Slovenije potekal že drugo leto. Glavna tema letošnjega dne slovenskih lekarn je bila pravilna in varna uporaba zdravil. Pot smo začeli na mariborskem Trgu svobode. Takoj ob prihodu smo opazili zelo obiskano stojnico, na kateri so farmacevti Mariborskih lekarn za mimoidoče pripravili simbolična darila, jim postregli z jabolki in s čajem ter jih ozaveščali o varni uporabi zdravil, interakcijah med zdravili in o razlogih, zakaj je pomembno prihajati po zdravila in druge izdelke za varovanje zdravja v lekarno. Meščani so bili veseli tudi prijaznega pozdrava in nasveta, ki so ga na trgu lahko osebno dobili od direktorja lekarn, g. Milana Pukšiča, ki je dobre volje pristopil k mimoidočim. Po besedah gospoda Matjaža Tuša, mag. farm., je ozaveščenost o pravilni uporabi zdravil v Sloveniji premajhna, zato so se v javnem zavodu Mariborske lekarne odločili, da ob prazniku farmacevtov iz lekarn stopijo na ulice ter se tako približajo ljudem in skušajo povečati zavedanje o pravilni uporabi zdravil. Dan slovenskih lekarn so izkoristili tudi za predstavitev svojih galenskih proizvodov (na stojnici smo opazili različne zdravilne čaje, sirupe, kapljice, kreme, gele, mazila...), ob stojnici pa je bila obiskovalcem na voljo tudi stojalo s četrto številko revije Naša lekarna. Direktor Mariborskih lekarn g. Milan PukπiË je meπëane Maribora prijazno povabil na stojnico, kjer so se lahko okrepëali z odliënim Ëajem in dobili informacije o varni in smotrni uporabi zdravil. Čeprav v svetu medijev ledino šele orjemo, smo bili prijetno presenečeni nad prepoznavnostjo naše revije, saj je več kot polovica vprašanih revijo že poznala, najbolj pa anketirance poleg zanimivih intervjujev in drugih koristnih informacij s področja medicine razveseljuje dejstvo, da je revija brezplačna. Ko smo mimoidoče, ki so se ustavili ob stojnici slovenskih lekarn, povprašali, ali vedo, kateri dan zaznamujemo 26. septembra, so se nekateri le sramežljivo nasmihali, spet drugi so za dan slovenskih lekarn izvedeli v medijih ali na stojnici Mariborskih lekarn. Naključno smo izbrali nekaj obiskovalcev informacijske točke Mariborskih lekarn in jih povprašali, kaj pričakujejo od farmacevtov. Povedali so nam, da pričakujejo predvsem natančna navodila o uporabi zdravil, informacije o morebitnih neželenih učinkih in ne nazadnje prijaznost, s katero pa, kot so nam zagotovili tudi obiskovalci preostalih lekarn, ki smo jih obiskali, njihovi farmacevti ne skoparijo. S prijaznimi mariborskimi farmacevti in obiskovalci bi z veseljem še kramljali in pili čaj proti gripi in prehladu, če nas v Hočah ne bi čakal Sv. Kozma. Po zavetniku zdravnikov, farmacevtov in bolnikov je namreč ime dobila tamkajšnja zasebna lekarna, v kateri so za obiskovalce prav tako pripravili jabolka (ne pozabimo na staro ljudsko modrost, ki pravi, da jabolko na dan odžene zdravnika stran) in jim ob obisku lekarne ponudili knjižico o pravilni in varni uporabi različnih farmacevtskih oblik zdravil ter letak z naslovom Zakaj po zdravila in prehranska dopolnila v lekarno. Po besedah gospe Danice Kokol Pravdič, mag. farm., pogostost vprašanj o varni in pravilni uporabi zdravil iz leta v leto narašča, s tem pa tudi vloga farmacevta. Ob dnevu slovenskih lekarn pa si želi še več sodelovanja med zdravniki ter farmacevti, saj je po njenem mnenju le tako mogoče izpolniti in preseči pričakovanja bolnikov. Direktorica lekarne Slov. Bistrica, Justina Leπnjak,mag. farm., je obiskovalce ob Dnevu slovenskih lekarn seznanjala s pravilno in varno uporabo zdravil. Obisk po štajerskih lekarnah smo nadaljevali v Slovenski Bistrici in se tam ustavili kar dvakrat. V lekarni Bistrica so za obiskovalce organizirali informacijsko točko, kjer je varno in pravilno uporabo zdravil promovirala direktorica lekarne Slovenska Bistrica Justina Lešnjak, mag. farm., za obiskovalce pa so poleg tiskanega gradiva, ki ga je ob dnevu slovenskih lekarn pripravilo Slovensko farmacevtsko društvo, nekateri sponzorji poskrbeli še za simbolična kozmetična darila. Ko smo pozneje obiskali še lekarno Center, sta nam tamkajšnji farmacevtki povedali, da so na dan slovenskih lekarn (predvsem v dopoldanskih urah) opazili močno povečan obisk in da so obiskovalci lekarn večinoma že seznanjeni s poslanstvom 26. septembra, saj so jih z majhnimi presenečenji razvajali že v preteklem letu. Po besedah gospe Danice Kokol PravdiË, mag. farm. (na sliki), pogostost vpraπanj o varni in pravilni uporabi zdravil iz leta v leto naraπëa, s tem pa tudi 78 NA A LEKARNA farmacevtova svetovalna vloga. NA A LEKARNA 79

41 MESE»NI MOÆNAR Ob obisku lekarne v Slov. Bistrici smo bili prijetno preseneëeni nad obiskovalci, saj jih je veë kot polovica vedela, da 26. septembra obeleæujemo Dan slovenskih lekarn. VeËina jih je za praznik farmacevtov izvedela iz lokalnega Ëasopisa. Veseli zaradi dejstva, da revija Naša lekarna tudi v Slovenski Bistrici vselej poide še pred izdajo naslednje številke, smo pot nadaljevali v Celje. Lekarna Planet iz enega tamkajšnjih trgovskih centrov ima visoko frekvenco obiska, tako da je bilo časa za pogovor žal premalo. Po besedah prijaznih farmacevtk je bilo ob dnevu slovenskih lekarn pestro že dopoldne, izvedeli pa smo, da so tudi v Celju»praznik farmacevtov«ljudje sprejeli z navdušenjem. Eden od obiskovalcev naj bi, verjetno bolj v šali kot zares, celo predlagal, da naj imajo 26. septembra farmacevti dela prost dan. Veste, tudi zaradi prijaznih farmacevtk se rad ustavim v lekarni Planet Tale vaπa revija je res zanimiva. Bom v naslednji πtevilki na naslovnici? Ali bi se z zgoraj omenjenim gospodom strinjali tudi drugi obiskovalci lekarn, ne vemo, vemo pa, da je bil dan slovenskih lekarn zanimiv tudi v Kosezah v Ljubljani, kjer smo končali obisk po lekarnah. Kot nam je povedala gospa Janja Mervič, mag. farm., obiskovalci z dnevom, posvečenim farmacevtom oz. lekarnam, večinoma še niso dovolj seznanjeni, bo pa razpoznavnost 26. septembra po njenem mnenju iz leta v leto večja. Tudi tam smo dobili potrdilo, da revijo Naša lekarna obiskovalci radi vzamejo s stojala in tudi zaposleni v lekarni vsakič komaj čakajo, da izide nova številka, saj je navadno polna zanimivih informacij. Tudi zato vsak mesec doma svoj izvod skrbno preberejo in shranijo. Za konec naj vas spomnimo še na stavek, ki ste ga gotovo že opazili na plakatih, če ste ob dnevu slovenskih lekarn obiskali katero od njih.»zdravilo je učinkovito in varno le, če ga pravilno uporabljamo. S farmacevtom v lekarni se posvetujte o pravilni uporabi svojih zdravil.«do tretjega dne slovenskih lekarn pa vam, če boste zavili v kakšno lekarno, privoščimo mnogo toplih nasmehov farmacevtov, njim pa vaših nasmehov, saj»nič ne stanejo, a vendar čudežno delujejo«in zagotovo nimajo neželenih učinkov. Veliko nasvetov in spodbud za zdrav življenjski slog pa boste lahko tudi naprej redno dobivali v našem mesečniku. V ljubljanskih Kosezah smo z naπim fotoaparatom pokukali πe na drugo stran pulta, kjer so imele pridne farmacevtke, kljub njihovemu prazniku obilico dela. Farmacevtski Oktoberfest Matej MirtiË V München so se konec septembra zgrinjale ljudske množice iz cele Evrope in sveta. Večina jih je bila seveda namenjena na znameniti Oktoberfest, ki že več kot stoletje razveseljuje ljubitelje piva, norih zabav in brhkih bavarskih deklet v»dirndelnih«. Reviji zelo neprimerno bi bilo, če bi opisovali vse podrobnosti omenjenega dogodka, zato se raje posvetimo farmacevtskemu dogodku leta, sejmu Expoharm, ki časovno vsako leto sovpada z Oktoberfestom. Expopharm je največji in najpomembnejši evropski farmacevtski sejem. Vsako leto se dogaja v mesecu septembru, izmenično v Münchnu in Kölnu. Sočasno s sejemsko razstavo potekajo tudi nemški farmacevtski dnevi, dnevi kjer se vrstijo predavanja o novostih in zanimivostih tekočega leta. Na sejemskemu delu se predstavljajo vsi pomembnejši evropski proizvajalci OTC zdravil (zdravil brez recepta), prehranskih dodatkov, laboratorijske opreme, prehrane, higiene, kozmetike pa tudi opreme za lekarne, vključno s policami in informacijsko opremo. Tako kot na vseh sejmih se tudi tu vsi zelo trudijo, da bi se kar najodmevneje predstavili, našli nove kupce ali pa vsaj pritegnili pozornost. Prospekti, letaki, vzorci, degustacije vitaminskih napitkov, masaže vedno nasmejanih azijcev s kremami, katerih vonja se ne znebiš tudi po tretjem tuširanju. Res je, ponudba je zelo široka, izbira ogromna, podobnih pripravkov pa tudi zelo veliko. Če opažanja primerjam s slovensko ponudbo, lahko vsem bralcem revije Naša lekarna sporočim, da imamo tudi pri nas zelo pestro izbiro OTC zdravil in ostalih proizvodov za zdravljenje in vzdrževanje zdravja in lepote. Posebnost, ki pa je resnično pritegnila mojo pozornost, so bile razstavljene robotorizirane lekarne. Naprave, ki so podobne avtomatom za pijačo in hrano, lahko olajšajo delo farmacevtov in zmanjšajo možnost napak, predvsem v času dežurstev, saj farmacevt dobi želeni proizvod po avtomatskem odčitku recepta preko posebnega sistema direktno na pult. Tako lahko farmacevt več časa posveti svetovanju bolniku, saj vemo, da je osebna komunikacija v lekarni še kako pomembna, kakor je bila tudi na Expopharmu in spremljajočem Oktoberfestu. Pa na zdravje. L'OREAL Slovenija, d.o.o., P.P. 280, 1000 Ljubljana DERCOS AMINEXIL SP94 Zmanjøajte izpadanje las! Ob nakupu nege Dercos Aminexil SP94 vam podarimo dodatnih 50 % nege. +50 % veœ nege 12 ampul + 6 ampul brezplačno Posvetujte se s svojim farmacevtom. V I C H Y. Z D R A V J E J E O S N O V N O. Z A Œ N I T E P R I S V O J I K O Æ I. NA A LEKARNA 81

42 MAKROSKOP PomaranËni sok je odliëen za prepreëevanje ledviënih kamnov (HealthDay) Raziskava ameriπkih znanstvenikov je pokazala, da je pomaranëni sok boljπi celo od limonade in sokov iz drugih agrumov. Æe dolgo je znano, da kalijev citrat, ki je v sokovih agrumov, prepreëuje nastanek ledviënih kamnov. Zdaj pa so ugotovili, da so pomembne tudi druge sestavine soka. V raziskavi je sodelovalo trinajst prostovoljcev, med katerimi so nekateri æe imeli teæave s kamni. Izsledki dokazujejo, da je pomaranëni sok poviπal raven citrata v urinu ter zmanjπal kristalizacijo seëne kisline in kalcijevega oksalata, ki sta najpogostejπi sestavini ledviënih kamnov. Limonada ravni citrata ni poviπala. Raziskovalci so ugotovili, da v pomaranëi in grenivki citrat spremlja kalijev ion, v limoni pa vodikov ion, ki v nasprotju s kalijevim ionom prepreëuje ugodne uëinke visoke vsebnosti citrata. Nov izvod mesečnika Naša lekarna poiščite v svoji najljubši lekarni, kjer je na voljo na ličnem stojalu! Mobilni telefoni morda nevarni za otroke (STA) Avstrijski zdravniki opozarjajo pred nevarnostjo mobilnih telefonov za otroke in pozivajo, naj se z nalepko oznaëi raven sevanja. Ko so se na trgu pojavila mamila, so bile raziskave javne. Pri mobilnih telefonih pa πe vedno ni znano, kako nova tehnologija vpliva na ljudi, opozarja zdravnik Erik Huber na spletni strani avstrijskega zdravniπkega zdruæenja. Dejal je, da bi morali otroke zaπëititi pred sevanjem mobilnih telefonov. Celjske lekarne so v Poslovno stanovanjskem objektu Lava odprle novo lekarno za potrebe mestne Ëetrti Lava ter krajevne skupnosti Ostroæno, kjer æivi ljudi. Po lekarni Otok, ki so jo preselili iz Ulice V. Prekomorske brigade v poslovno stanovanjski objekt na Ljubljanski 18 A in lekarni Hudinja, ki je naπla nove prostore v Planetu Tuπ, je v zadnjih letih to æe tretja prilagoditev lekarniπke dejavnosti potrebam krajanov. Prostori lekarne so v pritliëju, tako da je omogoëena dostava in dostop za invalide. Opremo iz prejπnje lekarne so dopolnili in obnovili. Celjske lekarne so vanjo vloæile 10 milijonov tolarjev. Vodja lekarne je Majda SveËak Jovan, mag.farm., lekarna pa je odprta od ponedeljka do petka od 8.30 do ure. V NL4 je pri Ëlanku z naslovom Osnovna Ëlovekova pravica je, da zdravijo njegovo boleëino priπlo do napake pri seznamu protiboleëinskih ambulant v Sloveniji. V protiboleëinski ambulanti Izola smo napaëno navedli funkcijo dr. Martine ZupanËiË. Za napako se avtorici prispevka opraviëujemo.

43 NOVO Mastna koæa: maøenje por, tvorba loja in nastajanje nepravilnosti na povrøini koæe so procesi, ki se zaœnejo æe ponoœi. NORMADERM NUIT Krono-aktivna nočna nega za problematično kožo Odmaøi in zoæi pore. TEHNOLOGIJA PRODIRANJA: PRODRE V OSRČJE POR* Normaderm Nuit deluje s tehnologijo prodiranja v osrčju por ter jih s pomočjo aktivnega kompleksa Zincadone A postopoma odmaši. Površina kože je enakomerna, pore so zožene. Hipoalergen izdelek. S termalno vodo Vichy. Posvetujte se s svojim farmacevtom. V I C H Y. Z D R A V J E J E O S N O V N O. Z A Œ N I T E P R I S V O J I K O Æ I. * Test in vitro delovanja tehnologije prodiranja. L'OREAL Slovenija, d.o.o., P.P. 280, 1000 Ljubljana