1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI)

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI)"

Transcript

1 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: 1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI) Po vodoravni ledeni ploskvi se brez trenja giblje klada z maso 7 kg s konstantno hitrostjo 5 m/s. Majhen izstrelek z maso 0. kg prileti v v vodoravni smeri s hitrostjo 100 m/s in se zapiči v klado. Pred zadetkom sta vektorja hitrosti klade in izstrelka oklepala pravi kot. a) Kolikšna je po zadetku hitrost klade z izstrelkom v sebi? AÇ v 3. = 4.4 m/s BÇ v 3. = 9.68 m/s CÇ v 3. = 8.51 m/s DÇ v 3. = 5.59 m/s b) Pod kolikšnim kotom glede na prvotno smer gibanja klade se po zadetku giblje klada z izstrelkom v sebi? AÇ β. = 10.1 o BÇ β. = 9.7 o CÇ β. = 40.4 o DÇ β. = 3.56 o. Avtomobil vozi s konstantno hitrostjo po vodoravni cesti, v nekem trenutku pa začne zavirati s konstantnim pojemkom. Prvih 100 m po začetku zaviranja prevozi v 7 s, naslednjih 100 m pa v 10 s. S kolikšno hitrostjo je vozil pred začetkom zaviranja? AÇ v 0. = m/s BÇ v 0. = m/s CÇ v 0. = 6.48 m/s DÇ v 0. = m/s 3. Škripec ima obliko homogenega valja z maso kg in polmerom 0.15 m. Vrtljiv je okoli svoje vodoravne geometrijske osi. Na zelo lahko neraztegljivo vrvico privežemo utež z maso 7 kg, drugi konec vrvice pa navijemo okoli škripca. Utež spustimo, da začne padati, valj pa se začne vrteti, ko se vrvica odvija. Pri tem vrvica na škripcu ne spodrsava. Zaradi trenja v ležajih na škripec med vrtenjem ves čas deluje konstanten zaviralni navor 3 Nm. a) S kolikšnim pospeškom pada utež? AÇ a. = m/s BÇ a. = m/s CÇ a. = 0.73 m/s DÇ a. =.007 m/s b) Kolikšna je sila napenja vrvico na kateri visi utež? AÇ F. = 6.5 N BÇ F. = N CÇ F. = 6.08 N DÇ F. = N 4. Točkasto telo, ki je v začetku mirovalo, se začne gibati pospešeno, tako, da se njegova hitrost v odvisnosti od časa t spreminja po enačbi v(t) = v 0 (1 exp( t/τ)), kjer je v 0 = 7 m/s in τ = 5 s. a) Kolikšen je pospešek telesa 5. s po začetku pospeševanja? AÇ a. = m/s BÇ a. = 0.77 m/s CÇ a. = 0.9 m/s DÇ a. = m/s b) Kolikšno pot opravi telo v prvih 1.1 s po začetku pospeševanja? AÇ s. = m BÇ s. = 1.3 m CÇ s. = m DÇ s. = 1.14 m 5. Če pri navpičnem metu začetno hitrost telesa podvojimo, bo največja višina, ki jo telo doseže AÇ krat večja BÇ 4 krat večja CÇ 8 krat večja DÇ večja za faktor 6. Če je r velika polos elipse, po kateri kroži planet, Sonce pa je v njenem gorišču, T pa je obhodni čas planeta, potem 3. Kepplerjev zakon pravi, da je za vse planete našega osončja enako razmerje AÇ r3 T 3 BÇ r3 T CÇ r T DÇ r T 3 7. Če bi se nekemu planetu polmer povečal za krat, masa planeta pa bi se povečala za 8 krat, bi se težni pospešek na površini planeta AÇ povečal za 8 krat BÇ povečal za 4 krat CÇ povečal za krat DÇ se ne bi spremenil g 0 = 9.81 m/s, G = Nm /kg Copyright 010 havoc ver..1 podpis: 0/0/399

2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: 1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (VSS) Če bi se nekemu planetu polmer povečal za krat, masa planeta pa bi se povečala za 8 krat, bi se težni pospešek na površini planeta AÇ povečal za 4 krat BÇ povečal za 8 krat CÇ se ne bi spremenil DÇ povečal za krat. Avtomobil vozi s konstantno hitrostjo po vodoravni cesti, v nekem trenutku pa začne zavirati s konstantnim pojemkom. Prvo četrtino zavorne poti prevozi v s. Koliko časa porabi avto za celotno zavorno pot, to je od začetka zaviranja do zaustavitve? AÇ t. = 14.9 s BÇ t. = 9.5 s CÇ t. = 1.39 s DÇ t. = s 3. Če je r velika polos elipse, po kateri kroži planet, Sonce pa je v njenem gorišču, T pa je obhodni čas planeta, potem 3. Kepplerjev zakon pravi, da je za vse planete našega osončja enako razmerje AÇ r T 3 BÇ r3 T CÇ r3 T 3 DÇ r T 4. Klanec je nagnjen za 16 o poševno navzgor glede na vodoravnico. Z nekega mesta na klancu vržemo kamen z začetno hitrostjo 18 m/s pod kotom 53 o poševno navzgor glede na vodoravnico v smeri proti vrhu klanca. a) Kako daleč od mesta meta kamen zadene strmino? Klanec je dovolj dolg, da kamen ne doseže vrha klanca. AÇ s. = 5.89 m BÇ s. = m CÇ s. = m DÇ s. = m b) S kolikšno hitrostjo kamen zadene strmino? AÇ v. = 4.7 m/s BÇ v. = m/s CÇ v. = m/s DÇ v. = m/s 5. Če pri navpičnem metu začetno hitrost telesa podvojimo, bo največja višina, ki jo telo doseže AÇ krat večja BÇ 8 krat večja CÇ večja za faktor DÇ 4 krat večja 6. Prebivalci nekega planeta, ki ima polmer 9000 km in težni pospešek na površini 15 m/s, vtirijo v orbito okoli svojega planeta umetni satelit, ki kroži okoli planeta s hitrostjo 7 km/s. a) Na kolikšni višini kroži ta satelit okoli planeta? Višina je razdalja od površine planeta do satelita. AÇ h. = km BÇ h = km CÇ h. = km DÇ h. = km b) Koliko časa potrebuje satelit za 1 obhod okoli planeta? AÇ t 0. = s BÇ t 0. = s CÇ t 0. = s DÇ t 0. = s 7. Homogena, ravna tanka palica je dolga 0.8 m in ima maso 1.6 kg. Na enem od njenih krajišč je pritrjena majhna utež z maso 0.6 kg. Palica je vrtljiva okoli navpične osi, ki gre skozi drugo krajišče palice in je pravokotna na palico. Palica v začetku miruje, potem pa jo začnemo vrteti okoli osi s konstantnim navorom 0. Nm. a) Koliko časa potrebuje palica za prvih 5 obratov? AÇ t. = s BÇ t. = 7.47 s CÇ t. = s DÇ t. = s b) S kolikšno hitrostjo se takrat palica vrti? AÇ ω. = 4.16 s 1 BÇ ω. = s 1 CÇ ω. = 3.46 s 1 DÇ ω. = s 1 g 0 = 9.81 m/s, G = Nm /kg Copyright 010 havoc ver..1 podpis: 0/0/499

3 Če bi se nekemu planetu polmer povečal za krat, masa pa bi se povečala za 8 krat bi se težni pospešek na površini povečal za krat GM G(8 M ) 8GM GM g = 0 g 0. R R = 4R = R = ( ) Po vodoravni ledeni ploskvi se brez trenja giblje klada z maso 7 kg s konstantno hitrostjo 5 m/s. Majhen izstrelek z maso 0. kg prileti v vodoravni smeri s hitrostjo 100 m/ in se zapiči v klado. Pred zadetkom sta vektorja klade in hitrosti oklepala pravi kot. M = 7 kg, v 1 = 5 m/s m = 0. kg, v = 100 m/s v prvotni smeri klade: Mv = ( M + m) v cosϕ o tan 9.74, v prvotni smeri izstrelka: mv = ( M + m) v sinϕ 3 Ko delimo drugo enačbo s prvo, dobimo: mv 0 ϕ = = ϕ = Mv 35 ko enačbi kvadriramo in seštejemo, dobimo: v M v1 + m v = = = 5.59 m/s. M + m 7.

4 Avtomobil vozi s konstantno hitrostjo po vodoravni cesti, v nekem trenutku pa začne zavirati s konstantnim pojemkom. Prvih 100 m po začetku zaviranja prevozi v 7 s, naslednjih 100 m pa v 10 s. S kolikšno hitrostjo je vozil pred začetkom zaviranja? s = 100 m t1 = 7 s t = 10 s prvi način reševanja je bolj formalističen. Zapišemo enačbe za oba dela poti ter zvezo med začetno hitrostjo in hitrostjo ob začetku drugega dela poti at1 s = vt 11, at s = vt, v = v1 at1 vstavimo tretjo enačbo v drugo: at ( vt 1 s) s = ( v1 at1) t, izrazimo pospešek a = in ga vstavimo v prvo enačbo: t( t + t1) t1 ( vt 1 s) s = vt 11, od tod pa izrazimo v1: t( t + t1) s( t + tt 1 t1 ) 100( ) v1 = = =16.05 m/s tt t + t 70i17 ( ) 1 1 Drugi možni način reševanja pa je bolj intuitiven. Povprečna hitrost vožnje na prvem delu poti je s s v = = 14.8 m/s, na drugem delu poti pa v = = 10 m/s. 1 t1 t Obe povprečni hitrosti avto doseže na sredini ustrezajočih časovnih intervalov, torej t1 t prvo hitrost po = 3.5 s po začetku zaviranja, drugo pa po t 1 + = 1 s po začetku zaviranja. Pospešek (absolutna vrednost!) avtomobila je torej: s s v1 v t1 t s( t t1) a = = = = m/s, t t1 t t1 t tt 1 ( t1 t) začetna hitrost avtomobila pa je potem v at s t s t ( t1) ( ) ( ) s t tt t = v1 + = + = = t1 tt 1 t1+ t tt 1 ( t1+ t) m/s

5 Škripec ima obliko homogenega valja z maso kg in polmerom 0.15 m. Vrtljiv je okoli svoje vodoravne geometrijske osi. Na zelo lahko neraztegljivo vrvico privežemo utež z maso 7 kg, drugi konec vrvice pa navijemo okoli škripca. Utež spustimo, da začne padati, valj pa se začne vrteti, ko se vrvica odvija. Pri tem vrvica na škripcu ne spodrsava. Zaradi trenja v ležajih na škripec med vrtenjem ves čas deluje konstanten zaviralni navor 3 Nm. S kolikšnim pospeškom pada utež in kolikšna sila napenja vrvico? m = kg m 1 0 = 7 kg r = 0.15 m M = 3 Nm Newtonov zakon za utež: mg F= ma. Newtonov zakon za škripec: M = Jα, Od tod izrazimo silo in pospešek mr 1 a Fr M 0 = r m( m1gr+ M0) 7 ( ) F = = = 6.08 N r m + m ( 1 ) ( mgr M ) ( m ) ( ) ( ) ( ) a = = = 6.08 m/s r m Točkasto telo, ki je v začetku mirovalo, se začne gibati pospešeno, tako, da se njegova hitrost v odvisnosti od časa spreminja po enačbi v(t) = v 0 (1-exp(-t/t)), kjer je v 0 = 7 m/s in t = 5 s. Kolikšen je pospešek telesa t 1 = 5. s po začetku pospeševanja? Kolikšno pot opravi telo v prvih t = 1.1 s po začetku pospeševanja? dv v0 t v0 t a= = exp, a( t1 ) = exp = exp = 0.49 m/s. dt τ τ τ τ 5 5 Reševanje z nedoločenim integralom: t t s = vdt = v0 dt v0 exp dt = v0t + v0τ exp + K. τ τ Integracijsko konstanto K določimo iz začetnega pogoja st ( = 0) = 0, od koder dobimo K= v0τ, torej t 1.1 st ( ) = v0 t + τ exp 1 = exp 1 = m. τ 5

6 Reševanje z določenim integralom: t t t t t 0 0 exp 0 0 exp 1. τ τ s = vdt = v dt v dt = v t + v τ Če pri navpičnem metu začetno hitrost telesa podvojimo, bo največja višina, ki jo telo doseže 4 krat večja: ( v ) v 0 0 4v0 h1 =, h = = = 4 h 1. g g g 3. Kepplerjev zakon pravi, da je za vse planete našega osončja enako razmerje Avtomobil vozi s konstantno hitrostjo po vodoravni cesti, v nekem trenutku pa začne zavirati s konstantnim pojemkom. Prvo četrtino zavorne poti prevozi v s. Koliko časa porabi za celotno zavorno pot? t = s 1 s at1 = vt 01, 4 at s = v0t, v = at. 0 at Iz druge in tretje enačbe dobimo s = in to vstavimo v prvo enačbo: at at1 = at1 t. 8 t 8tt + 4t = 0, t = t 4 ± 1, t = = 14.9 s , 1 ( ) ( ) Prebivalci nekega planeta, ki ima polmer 9000 km in težni pospešek na površini 15 m/s vtirijo v orbito okoli svojega planeta umetni satelit, ki kroži okoli planeta s hitrostjo 7 km/s. Na kolikšni višini kroži ta satelit okoli planeta in koliko časa potrebuje satelit za 1 obhod okoli planeta? R = 9000 km, g0 = 15 m/s, v = 7 km/s, Sila teže in sistemska (centrifugalna) sila morata biti uravnovešeni, kar pomeni, da mora biti težni pospešek na višini h enak radialnemu: R v gr g0 =, h= R = 9000 = km. R+ h R+ h v 7 ( ) ( ) π R+ h π gr 0 π t0 = = = = 57 s. 3 v v v 7 r T 3

7 Klanec je nagnjen za 16 o poševno navzgor glede na vodoravnico. Z nekega mesta na klancu vržemo kamen z začetno hitrostjo 18 m/s pod kotom 53 o poševno navzgor glede na vodoravnico v smeri proti vrhu klanca. Kako daleč od mesta meta in s kolikšno hitrostjo kamen zadene klanec? v 0 = 18 m/s, o α = 16, o ϕ = 53, gt y x= v0cos ϕt, y = v0tsin ϕ, tanα = x gt vtsinϕ v 0 0 tan α =, t = ( sinϕ tanαcos ϕ), vt 0 cosϕ g x v y 0 ( ) ( ) s = = cosϕ sinϕ tanαcosϕ = cos53 sin 53 tan16cos53 = 5.89 m, cosα g cosα 9.81cos16 v v cos ϕ, v v sinϕ gt = v sinϕ v sinϕ tanα cosϕ = v tanα cosϕ sin ϕ, x = = ( ) ( ) ( ) ( ) x y 0 ϕ α ϕ ϕ v= v + v = v cos + tan cos sin = 18 cos 53 + tan16 cos 53 sin 53 = m/s. Homogena, ravna tanka palica je dolga 0.8 m in ima maso 1.6 kg. Na enem od njenih krajišč je pritrjena majhna utež z maso 0.6 kg. Palica je vrtljiva okoli navpične osi, ki gre skozi drugo krajišče palice in je pravokotna na palico. Palica v začetku miruje, potem pa jo začnemo vrteti okoli osi s konstantnim navorom 0. Nm. Koliko časa potrebuje za prvih 5 obratov in s kolikšno kotno hitrostjo se takrat vrti? l = 0.8 m, m1 = 1.6 kg, m = 0.6 kg, ϕ = 5 π = 10 π rad, M = 0. Nm, M M 3M M = Jα, α = = =, J ml 1 l ( m1+ 3m3) + ml 3 αt ϕ l ( m1+ 3m3) 0.8 ( ) ϕ =, t = = ϕ = 0π = s, α 3M 0.6 ϕ3m 60π 0. ω = αt = αϕ = = = 4.16 rad/s. l m + 3m ( ) ( ) 1 3

8 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk:. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI) Kako globoko pod vodo se vrednost tlaka podvoji glede na vrednost na površini? AÇ 10 m BÇ 5 m CÇ 0 m DÇ 1 m. Utež z maso m = 13 kg lahko brez trenja drsi po vodoravni podlagi in je z dvema idealnima vijačnima vzmetema vpeta med steni kot kaže skica. a) Kolikšen je nihajni čas takšnega sinusnega nihala, če sta koeficienta vzmeti k 1 = 50 N/m in k = 40 N/m? AÇ t 0. = 7.16 s BÇ t 0. = 1.6 s CÇ t 0. =.39 s DÇ t 0. = 4.81 s b) Skupna prožnostna energija obeh vzmeti je najmanjša, ko je utež AÇ najbližje levi steni BÇ najbližje desni steni CÇ v ravnovesni legi DÇ kjerkoli (W pr = konst.) 3. Balon je napolnjen s helijem, ki ga obravnavamo kot idealni enoatomni plin s temperaturo 35 C. a) Kolikšna je efektivna hitrost (koren iz povprečja kvadrata hitrosti) helijevih atomov v balonu? Atomska masa helija je 4 kg/kmol. AÇ v. = 1.79 km/s BÇ v. = 1.39 km/s CÇ v. = 319 m/s DÇ v. = 7.7 m/s b) Kolikšna je rezultanta sile teže in vzgona na balon, če ima balon prostornino 1.8 dm 3 in je v njem tlak Pa? Gostota zraka je 1. kg/m 3, maso praznega balona pa lahko zanemarimo. AÇ F. = N BÇ F. = N CÇ F. = N DÇ F. = N 4. Za adiabatne spremembe velja AÇ W n = 0 BÇ A = 0 CÇ T = 0 DÇ Q = 0 5. Letalo odda kratkotrajen zvočni signal s frekvenco 90 Hz enakomerno na vse strani. Signal odda v trenutku, ko je od poslušalca na tleh oddaljeno d = 1. km. Letalo leti na višini h = 800 m s hitrostjo v = 50 m/s kot kaže skica. Absorpcijo zvoka v zraku zanemarimo. a) Jakost zvoka signala 50 m od letala je 0. W/m. Kolikšna je jakost zvoka signala pri poslušalcu? AÇ j. = 347 µw/m BÇ j. = 8.33 mw/m CÇ j = 00 mw/m DÇ j. = 115 W/m b) Kakšno frekvenco zvočnega signala sliši poslušalec? Hitrost zvoka v zraku je c = 340 m/s. AÇ ν. = 187 Hz BÇ ν. = 131 Hz CÇ ν. = 64 Hz DÇ ν. = 449 Hz c) S kakšno končno hitrostjo pada padalec z maso 80 kg in s polkrogelnim padalom z radijem 4 m, ki skoči iz letala? Predpostavite kvadratni zakon upora. Za votlo polkroglo je koeficient upora 1.4, gostota zraka pa je 1. kg/m 3. AÇ v k. = 3.1 m/s BÇ v k. = 4.31 m/s CÇ v k. = 7.76 m/s DÇ v k. = 1.94 m/s 6. Bernoullijeve enačbe ne moremo uporabiti za tekočine z AÇ veliko viskoznostjo BÇ majhno viskoznostjo CÇ majhno gostoto DÇ majhno stisljivostjo Konstante: g 0 = 9.81 m/s, k B = J/K, N A = /kmol, R = 8314 J/(kmol K) { Berkopec Copyright 011 havoc= Penič ver.. podpis: 0/0/179 Fošnarič

9 Rešitve preizkus znanja:. kolokvij predmet: Fizika 1 (UNI) datum preizkusa: fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko univerza: Univerza v Ljubljani A 4C 4C 3B 3A 0D A C B 1A

10 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk:. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (VSŠ) Kako globoko pod vodo se vrednost tlaka podvoji glede na vrednost na površini? AÇ 5 m BÇ 0 m CÇ 10 m DÇ 1 m. Za adiabatne spremembe velja AÇ W n = 0 BÇ A = 0 CÇ T = 0 DÇ Q = 0 3. Bernoullijeve enačbe ne moremo uporabiti za tekočine z AÇ veliko viskoznostjo BÇ majhno viskoznostjo CÇ majhno gostoto DÇ majhno stisljivostjo 4. Utež z maso m = 13 kg lahko brez trenja drsi po vodoravni podlagi in je z dvema idealnima vijačnima vzmetema vpeta med steni kot kaže skica. a) Kolikšen je nihajni čas takšnega sinusnega nihala, če sta koeficienta vzmeti k 1 = 50 N/m in k = 40 N/m? AÇ t 0. = 1.6 s BÇ t 0. = 4.81 s CÇ t 0. =.39 s DÇ t 0. = 7.16 s b) Skupna prožnostna energija obeh vzmeti je najmanjša, ko je utež AÇ najbližje levi steni BÇ kjerkoli (W pr = konst.) CÇ v ravnovesni legi DÇ najbližje desni steni 5. Balon je napolnjen s helijem, ki ga obravnavamo kot idealni enoatomni plin z atomsko maso 4 kg/kmol. Balon ima prostornino.4 dm 3, plin v njem pa je pri temperaturi 5 C in tlaku Pa. a) Kolikšna je rezultanta sile teže in vzgona na balon? Gostota zraka je 1. kg/m 3, maso praznega balona pa lahko zanemarimo. AÇ F. = N BÇ F. = N CÇ F. = N DÇ F. = N b) Koliko helijevih atomov je v takšnem balonu? AÇ N. = BÇ N. = CÇ N. = DÇ N. = Letalo odda kratkotrajen zvočni signal s frekvenco 560 Hz enakomerno na vse strani, ko leti s hitrostjo v = 50 m/s proti poslušalcu, ki miruje. a) Kakšno frekvenco zvočnega signala sliši poslušalec? Hitrost zvoka v zraku je c = 340 m/s. AÇ ν. = 33 Hz BÇ ν. =.1 khz CÇ ν. = 148 Hz DÇ ν. = 97 Hz b) S kakšno končno hitrostjo pada padalec z maso 80 kg in s polkrogelnim padalom z radijem 4 m, ki skoči iz letala? Predpostavite kvadratni zakon upora. Za votlo polkroglo je koeficient upora 1.4, gostota zraka pa je 1. kg/m 3. AÇ v k. = 7.76 m/s BÇ v k. = 4.31 m/s CÇ v k. = 3.1 m/s DÇ v k. = 1.94 m/s 7. Elektromotor začne s konstantno močjo 5 W vrteti kolo z vztrajnostnim momentom 3 kg m. S kakšno kotno hitrostjo se vrti kolo 3 s po začetku vrtenja, če je izkoristek 60%? AÇ ω. = 5.5 rad/s BÇ ω. = 8.8 rad/s CÇ ω. = 1.7 rad/s DÇ ω. = 1 rad/s Konstante: g 0 = 9.81 m/s, k B = J/K, N A = /kmol, R = 8314 J/(kmol K) { Berkopec Copyright 011 havoc= Penič ver.. podpis: 0/0/179 Fošnarič

11 Rešitve preizkus znanja:. kolokvij predmet: Fizika 1 (VS) datum preizkusa: fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko univerza: Univerza v Ljubljani C 0D 1A 3C 3C 4A 4A B B 6A

12 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 1 (UNI) Letalo odda kratkotrajen zvočni signal s frekvenco 460 Hz enakomerno na vse strani. Signal odda v trenutku, ko je od poslušalca na tleh oddaljeno d = 1.15 km. Letalo leti na višini h = 800 m s hitrostjo v = 50 m/s kot kaže skica. Absorpcijo zvoka v zraku zanemarimo. a) Jakost zvoka signala 50 m od letala je 0. W/m. Kolikšna je jakost zvoka signala pri poslušalcu? AÇ j. = 106 W/m BÇ j. = 378 µw/m CÇ j = 00 mw/m DÇ j. = 8.7 mw/m b) Kakšno frekvenco zvočnega signala sliši poslušalec? Hitrost zvoka v zraku je c = 340 m/s. AÇ ν. = 975 Hz BÇ ν. = 17 Hz CÇ ν. = 703 Hz DÇ ν. = 301 Hz c) S kakšno končno hitrostjo pada padalec z maso 80 kg in s polkrogelnim padalom z radijem 4 m, ki skoči iz letala? Predpostavite kvadratni zakon upora. Za votlo polkroglo je koeficient upora 1.4, gostota zraka pa je 1. kg/m 3. AÇ v k. = 4.31 m/s BÇ v k. = 7.76 m/s CÇ v k. = 3.1 m/s DÇ v k. = 1.94 m/s. Utež z maso m = 5 kg lahko brez trenja drsi po vodoravni podlagi in je z dvema idealnima vijačnima vzmetema vpeta med steni kot kaže skica. a) Kolikšen je nihajni čas takšnega sinusnega nihala, če sta koeficienta vzmeti k 1 = 50 N/m in k = 40 N/m? AÇ t 0. = 4.44 s BÇ t 0. = 993 ms CÇ t 0. =.98 s DÇ t 0. = 1.48 s b) Skupna prožnostna energija obeh vzmeti je najmanjša, ko je utež AÇ najbližje levi steni BÇ v ravnovesni legi CÇ najbližje desni steni DÇ kjerkoli (W pr = konst.) 3. Balon je napolnjen s helijem, ki ga obravnavamo kot idealni enoatomni plin s temperaturo 10 C. Kolikšna je efektivna hitrost (koren iz povprečja kvadrata hitrosti) helijevih atomov v balonu? Atomska masa helija je 4 kg/kmol. AÇ v. = 1.71 km/s BÇ v. = 6.6 m/s CÇ v. = 1.33 km/s DÇ v. = 306 m/s 4. Avtomobil vozi s konstantno hitrostjo 165 km/h. a) S kakšno frekvenco se vrtijo kolesa avtomobila, če imajo radij 1 cm in pri kotaljenju po cesti ne zdrsujejo? AÇ ν. = 34.7 Hz BÇ ν. = 90.3 Hz CÇ ν. = 8.1 Hz DÇ ν. = 16.7 Hz b) Nato avto v času 1 s zavre na hitrost 0 km/h. Koliko poti prevozi avtomobil v tem času, če je pojemek ves čas zaviranja enak? AÇ s. = 308 m BÇ s. = 80 m CÇ s. = 70.9 m DÇ s. = 530 m c) Največ koliko energije bi avto lahko med tem zaviranjem spravil nazaj v akumulator v idealnih razmerah, torej če bi lahko vso disipacijo energije zanemarili? Avto ima maso 1400 kg. AÇ W. = 1.45 MJ BÇ W. = 1.84 MJ CÇ W. =.49 MJ DÇ W. = 9 kj 5. Če je koeficient lepenja med klado in podlago 0.4, je mejni kot, kjer klada na klancu zdrsne AÇ α. = 9.18 BÇ α. = 16. CÇ α. = 13.5 DÇ α. = 76.1 Konstante: g 0 = 9.81 m/s, k B = J/K, N A = /kmol, R = 8314 J/(kmol K) { Berkopec Copyright 011 havoc= Penič ver.. podpis: 0/0/179 Fošnarič

13 Rešitve preizkus znanja: Izpit predmet: Fizika 1 (UNI) datum preizkusa: fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko univerza: Univerza v Ljubljani B 3A 3A D B 0C 1A 1A 1A 4C

14 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 1 (VSŠ) Balon je napolnjen s helijem, ki ga obravnavamo kot idealni plin. Balon ima prostornino 1.4 dm 3, plin v njem pa je pri temperaturi 30 C in tlaku Pa. Koliko helijevih atomov je v takšnem balonu? AÇ N. = BÇ N. = CÇ N. = DÇ N. = Letalo odda kratkotrajen zvočni signal s frekvenco 490 Hz enakomerno na vse strani, ko leti s hitrostjo v = 50 m/s proti poslušalcu, ki miruje. a) Kakšno frekvenco zvočnega signala sliši poslušalec? Hitrost zvoka v zraku je c = 340 m/s. AÇ ν. = 8 Hz BÇ ν. = 130 Hz CÇ ν. = 850 Hz DÇ ν. = 1.85 khz b) S kakšno končno hitrostjo pada padalec z maso 80 kg in s polkrogelnim padalom z radijem 4 m, ki skoči iz letala? Predpostavite kvadratni zakon upora. Za votlo polkroglo je koeficient upora 1.4, gostota zraka pa je 1. kg/m 3. AÇ v k. = 4.31 m/s BÇ v k. = 7.76 m/s CÇ v k. = 1.94 m/s DÇ v k. = 3.1 m/s 3. Elektromotor začne s konstantno močjo 5 W vrteti kolo z vztrajnostnim momentom 3 kg m. S kakšno kotno hitrostjo se vrti kolo 7 s po začetku vrtenja, če je izkoristek 60%? AÇ ω. = 1 rad/s BÇ ω. = 8.4 rad/s CÇ ω. = 18 rad/s DÇ ω. = 13 rad/s 4. Avtomobil vozi s konstantno hitrostjo 150 km/h. a) S kakšno frekvenco se vrtijo kolesa avtomobila, če imajo radij 1 cm in pri kotaljenju po cesti ne zdrsujejo? AÇ ν. = 5.6 Hz BÇ ν. = 7.6 Hz CÇ ν. = 31.6 Hz DÇ ν. = 8.1 Hz b) Nato avto v času 8 s zavre na hitrost 0 km/h. Koliko poti prevozi avtomobil v tem času, če je pojemek ves čas zaviranja enak? AÇ s. = 13. m BÇ s. = 536 m CÇ s. = 317 m DÇ s. = 661 m c) Največ koliko energije bi avto lahko med tem zaviranjem spravil nazaj v akumulator v idealnih razmerah, torej če bi lahko vso disipacijo energije zanemarili? Avto ima maso 1800 kg. AÇ W. = 30.7 kj BÇ W. = 1.53 MJ CÇ W. = 353 kj DÇ W. =.64 MJ 5. Utež z maso m = 13 kg lahko brez trenja drsi po vodoravni podlagi in je z dvema idealnima vijačnima vzmetema vpeta med steni kot kaže skica. a) Kolikšen je nihajni čas takšnega sinusnega nihala, če sta koeficienta vzmeti k 1 = 50 N/m in k = 40 N/m? AÇ t 0. = 4.81 s BÇ t 0. = 1.6 s CÇ t 0. =.39 s DÇ t 0. = 7.16 s b) Skupna prožnostna energija obeh vzmeti je najmanjša, ko je utež AÇ kjerkoli (W pr = konst.) BÇ v ravnovesni legi CÇ najbližje desni steni DÇ najbližje levi steni 6. Če je koeficient lepenja med klado in podlago 0.14, je mejni kot, kjer klada na klancu zdrsne AÇ α. = 8 BÇ α. = 5.4 CÇ α. = 9.56 DÇ α. = 7.97 Konstante: g 0 = 9.81 m/s, k B = J/K, N A = /kmol, R = 8314 J/(kmol K) { Berkopec Copyright 011 havoc= Penič ver.. podpis: 0/0/179 Fošnarič

15 Rešitve preizkus znanja: Izpit predmet: Fizika 1 (VS) datum preizkusa: fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko univerza: Univerza v Ljubljani A D A 4B 0C 0D 0B 3C 3B 5D

16 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 1 (UNI) Entropija izoliranega termodinamskega sistema AÇ je vedno pozitivna konst. BÇ se lahko le manjša CÇ se lahko le veča DÇ je vedno enaka nič. Dva metra dolga ravna homogena palica z maso pol kilograma je vrtljiva okoli vodoravne osi. Os je pravokotna na palico in za 19 cm oddaljena od težišča palice. Pri vrtenju deluje na palico zaradi trenja v osi konstanten navor N m. Najmanj kolikšna mora biti kotna hitrost palice v ravnovesni legi, da bo palica dosegla najvišjo lego? AÇ ω. = 4.49 rad/s BÇ ω. = rad/s CÇ ω. = 13. rad/s DÇ ω. = 9.39 rad/s 3. V jasni noči na nebu opazujemo satelit, ki obkroži Zemljo v 170 minutah. Na kakšni nadmorski višini je satelit? AÇ h. = km BÇ h. = 455 km CÇ h. = km DÇ h. = km 4. Klada z maso 15 kg leži na klancu z nagibom α = 30 in je z lahko vrvico preko škripca povezana z utežjo, ki prosto visi. a) Največ koliko je lahko masa uteži, da klade ne premakne, če je koeficient lepenja med klado in podlago 0.1? AÇ m u. = 1 kg BÇ m u. =.0 kg CÇ m u. = 8.79 kg DÇ m u. = 6.07 kg b) S kakšnim pospeškom se začne gibati sistem, če ima utež maso 7 kg, koeficient trenja med klado in podlago je 0.08, vztrajnostni moment škripca pa je homogen valj z maso 5 kg? AÇ a. = 6.38 m/s BÇ a. = 7.64 m/s CÇ a. = 3.3 m/s DÇ a. = 11.6 m/s 5. Struna na kitari je dolga 0.6 m in ima maso na dolžinsko enoto 4 g/m. S kolikšno silo moramo napeti takšno struno, da bo med nihanjem v osnovnem nihajnem načinu oddajala zvok s frekvenco 10 Hz? AÇ F. = 58.9 N BÇ F. = 8.9 N CÇ F. =.49 N DÇ F. = 138 N 6. Neko telo pri prostem padu doseže hitrost 13 m/s. Kolikšna pa bi bila ta hitrost, če bi bila masa Zemlje pri enakem radiju večja za 40%? AÇ v = 18. m/s BÇ v. = 15.4 m/s CÇ v. = 5.5 m/s DÇ v = 13 m/s 7. Kroglico z gostoto 1600 kg/m 3 do polovice potopimo v med z gostoto 1400 kg/m 3. a) Kolikšen je pospešek kroglice v trenutku, ko jo spustimo?. AÇ a 0 = 5.5 m/s. BÇ a 0 =.65 m/s. CÇ a 0 = 110 mm/s DÇ a 0. = 9.49 m/s b) S kolikšno konstanto hitrostjo bo kroglica tonila v ravnovesju? Predpostavimo, da velja linearni zakon upora. Radij kroglice je mm, viskoznost medu pa 00 Pa s. AÇ v. = 68 µm/h BÇ v. = 7. mm/h CÇ v. = 54 mm/h DÇ v. = 31.4 mm/h 8. Pri temperaturi absolutne ničle (0 K) bi bil tlak idealnega plina AÇ neskončen BÇ enak nič CÇ negativen DÇ 1 bar Konstante: g 0. = 9.81 m/s (težni pospešek na površini Zemlje), R 6400 km (radij Zemlje) { Berkopec Copyright 011 havoc= Penič ver.. podpis: 0/0/159 Fošnarič

17 Rešitve preizkus znanja: Izpit predmet: Fizika 1 (UNI) datum preizkusa: fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko univerza: Univerza v Ljubljani C 1D 5D 7C 7C 6B 4B 3A 3D 0B

18 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 1 (VSŠ) Pri temperaturi absolutne ničle (0 K) bi bil tlak idealnega plina AÇ neskončen BÇ negativen CÇ enak nič DÇ 1 bar. Neko telo pri prostem padu doseže hitrost 11 m/s. Kolikšna pa bi bila ta hitrost, če bi bila masa Zemlje pri enakem radiju večja za 40%? AÇ v. = 1.6 m/s BÇ v = 15.4 m/s CÇ v = 11 m/s DÇ v. = 13 m/s 3. Struna na kitari je dolga 0.6 m in ima maso na dolžinsko enoto 4 g/m. S kolikšno silo moramo napeti takšno struno, da bo med nihanjem v osnovnem nihajnem načinu oddajala zvok s frekvenco 160 Hz? AÇ F. = 46 N BÇ F. = 105 N CÇ F. = 147 N DÇ F. = 4.4 N 4. V jasni noči na nebu opazujemo satelit, ki obkroži Zemljo v 170 minutah. Na kakšni nadmorski višini je satelit? AÇ h. = km BÇ h. = km CÇ h. = km DÇ h. = km 5. Klada z maso m 1 =9 kg leži na ravni podlagi in je z lahko vrvico preko škripca povezana z utežjo, ki prosto visi. m 1 m a) Največ koliko je lahko masa uteži, da klade ne premakne, če je koeficient lepenja med klado in podlago 0.1? AÇ m = 3.4 kg BÇ m = 0.9 kg CÇ m. = 0 kg DÇ m. = 1.3 kg b) S kakšnim pospeškom se začne gibati sistem, če ima utež maso 5 kg, koeficient trenja med klado in podlago je 0.08, vztrajnostni moment škripca pa zanemarimo? AÇ a. = 13.5 m/s BÇ a. = 40 mm/s CÇ a. = 9.46 m/s DÇ a. = 7.01 m/s c) S kakšnim pospeškom pa se začne gibati tak sistem, če upoštevamo tudi vztrajnostni moment škripca, ki je homogen valj z maso 45 kg? AÇ a. = 4. m/s BÇ a. = 5.48 m/s CÇ a. = 9.7 m/s DÇ a. = 1.01 m/s 6. Entropija izoliranega termodinamskega sistema AÇ se lahko le veča BÇ se lahko le manjša CÇ je vedno pozitivna konst. DÇ je vedno enaka nič 7. Kroglico z gostoto 1600 kg/m 3 v celoti potopimo v med z gostoto 1400 kg/m 3. a) Kolikšen je pospešek kroglice v trenutku, ko jo spustimo in začne toniti?. AÇ a 0 = 589 mm/s. BÇ a 0 = 1.3 m/s. CÇ a 0 = 993 mm/s DÇ a 0. = 4.5 mm/s b) S kolikšno konstanto hitrostjo pa bo kroglica tonila v ravnovesju? Predpostavimo, da velja linearni zakon upora. Radij kroglice je mm, viskoznost medu pa 00 Pa s. AÇ v. = 31.4 mm/h BÇ v. = 7. mm/h CÇ v. = 68 µm/h DÇ v. = 81.6 mm/h Konstante: g 0. = 9.81 m/s (težni pospešek na površini Zemlje), R 6400 km (radij Zemlje) { Berkopec Copyright 011 havoc= Penič ver.. podpis: 0/0/159 Fošnarič

19 Rešitve preizkus znanja: Izpit predmet: Fizika 1 (VS) datum preizkusa: fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko univerza: Univerza v Ljubljani C 3D 5C 4B 6B 6D 6A 1A B A

20 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 1 (UNI) Avtomobil vozi s konstantno hitrostjo 65 km/h. a) S kakšno frekvenco se vrtijo kolesa avtomobila, če imajo radij 1 cm in pri kotaljenju po cesti ne zdrsujejo? AÇ ν. = 11.1 Hz BÇ ν. = 13.7 Hz CÇ ν. = 3.15 Hz DÇ ν. = 35.6 Hz b) Pred avtomobilom ob cesti stoji študent elektrotehnike in meri hitrost avtomobila z merilcem, ki oddaja ultrazvočne signale s frekvenco 35 MHz. Kolikšna je frekvenca od avtomobila odbitega signala, ki jo zazna merilec? Hitrost zvoka v zraku je 340 m/s. AÇ ν. =.7 MHz BÇ ν. = 31.5 MHz CÇ ν. = 38.9 MHz DÇ ν. = 18.7 MHz c) Nato avto v času 4 s pospeši na hitrost 10 km/h. Koliko poti prevozi avtomobil v tem času, če hitrost eksponentno narašča s časom (v = v 0 e k t )? AÇ s. = 1 m BÇ s. = 138 m CÇ s. = 598 m DÇ s. = 1.03 km d) Kolikšna je povprečna moč motorja v času pospeševanja, če ima avto maso 1600 kg? Izgube zanemarimo. AÇ P. = 45 kw BÇ P. = 6. kw CÇ P. = 33. kw DÇ P. = 1.6 kw. Če se zaradi oblog polmer žile zmanjša za %, se mora, za ohranitev enakega pretoka krvi skozi žilo, tlačna razlika povečati za AÇ % BÇ 0.5% CÇ 8% DÇ 1% 3. Za koliko se poveča končna hitrost padalca, če se njegova masa poveča za 1. %? Predpostavite, da velja kvadratni zakon upora. AÇ v v = % BÇ v v v = 1. % CÇ v. = % DÇ v v =.4 % 4. Pri linearnem zakonu upora v tekočinah je sila upora sorazmerna AÇ s hitrostjo BÇ z gostoto tekočine CÇ z gostoto predmeta DÇ s površinsko napetostjo 5. V jasni noči na nebu opazujemo satelit, ki kroži okoli Zemlje s kotno hitrostjo 1.9 /min. Na kakšni nadmorski višini je satelit? AÇ h. = km BÇ h. = km CÇ h. = km DÇ h. = km 6. Dva metra dolga ravna homogena palica je vrtljiva okoli vodoravne osi, ki je pravokotna na palico in je za 13 cm oddaljena od težišča palice? a) Kolikšen je nihajni čas takšnega nihala za majhne odmike? AÇ t 0. = 65.9 ms BÇ t 0. = 757 ms CÇ t 0. = 3.9 s DÇ t 0. = 1.58 s b) Najmanj kolikšna mora biti kotna hitrost palice v ravnovesni legi, da se bo zavrtela za cel krog? AÇ ω. = 1.83 rad/s BÇ ω. = 3.8 rad/s CÇ ω. = 6.56 rad/s DÇ ω. = rad/s Konstante: g 0. = 9.81 m/s (težni pospešek na Zemlji), R. = 6400 km (radij Zemlje) { Fošnarič Copyright 011 havoc= Penič ver..4b podpis: 0/0/9 Berkopec

21 Rešitve preizkus znanja: Izpit predmet: Fizika 1 (UNI) datum preizkusa: fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko univerza: Univerza v Ljubljani B 0C 0C 0B 5C C 1A 4D 3C 3B

22 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 1 (VSŠ) Homogena palica z dolžino 65 cm je vrtljiva okoli vodoravne osi, ki je pravokotna na palico in gre skozi krajišče palice. a) Kolikšen je nihajni čas takšnega nihala za majhne odmike? AÇ t 0. =.7 s BÇ t 0. = 1.3 s CÇ t 0. = 304 ms DÇ t 0. = 1.07 s b) Najmanj kolikšna mora biti kotna hitrost palice v ravnovesni legi, da se bo zavrtela za cel krog? AÇ ω. = rad/s BÇ ω. = 4.7 rad/s CÇ ω. = 9.5 rad/s DÇ ω. = 4.57 rad/s. Pri linearnem zakonu upora v tekočinah je sila upora sorazmerna AÇ z gostoto tekočine BÇ s hitrostjo CÇ s površinsko napetostjo DÇ z gostoto predmeta 3. Za koliko se poveča končna hitrost padalca, če se njegova masa poveča za 1.4 %? Predpostavite, da velja kvadratni zakon upora.. = 1.4 % AÇ v v = % BÇ v v = % CÇ v v =.8 % DÇ v v 4. V jasni noči na nebu opazujemo satelit, ki kroži okoli Zemlje s kotno hitrostjo 1.6 /min. Na kakšni nadmorski višini je satelit? AÇ h. = km BÇ h. = km CÇ h. = km DÇ h. = km 5. Če se zaradi oblog polmer žile zmanjša za %, se mora, za ohranitev enakega pretoka krvi skozi žilo, tlačna razlika povečati za AÇ 0.5% BÇ % CÇ 8% DÇ 4% 6. Avtomobil vozi s konstantno hitrostjo 60 km/h. a) S kakšno frekvenco se vrtijo kolesa avtomobila, če imajo radij 1 cm in pri kotaljenju po cesti ne zdrsujejo? AÇ ν. = 10. Hz BÇ ν. =.91 Hz CÇ ν. = 1.6 Hz DÇ ν. = 3.8 Hz b) Pred avtomobilom ob cesti stoji študent elektrotehnike in meri hitrost avtomobila z merilcem, ki oddaja ultrazvočne signale s frekvenco 35 MHz. Kolikšna je frekvenca od avtomobila odbitega signala, ki jo zazna merilec? Hitrost zvoka v zraku je 340 m/s. AÇ ν. =.7 MHz BÇ ν. = 31.3 MHz CÇ ν. = 18.5 MHz DÇ ν. = 38.6 MHz c) Nato avto v času 18 s pospeši na hitrost 10 km/h. Koliko poti prevozi avtomobil v tem času, če je pospešek ves čas pospeševanja enak? AÇ s = 9 m BÇ s = 450 m CÇ s. = 104 m DÇ s = 774 m d) Kolikšna je povprečna moč motorja v času pospeševanja, če ima avto maso 1900 kg? Izgube zanemarimo. AÇ P. = 75.6 kw BÇ P. = 55.9 kw CÇ P. = 44 kw DÇ P. = 1.1 kw Konstante: g 0. = 9.81 m/s (težni pospešek na Zemlji), R. = 6400 km (radij Zemlje) { Fošnarič Copyright 011 havoc= Penič ver..4b podpis: 0/0/39 Berkopec

23 Rešitve preizkus znanja: Izpit predmet: Fizika 1 (VS) datum preizkusa: fakulteta: Fakulteta za elektrotehniko univerza: Univerza v Ljubljani B 3C B 1A 4D 5C 0C 0D 0B 0C

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), 5. 12. 2003 1. Dve kladi A in B, ki sta povezani z zelo lahko, neraztegljivo vrvico, vlečemo navzgor po klancu z nagibom 24 o s konstantno silo 170 N tako,

Διαβάστε περισσότερα

2. Vlak vozi s hitrostjo 2 m/s po ovinku z radijem 20 m. V vagonu je na vrvici obešena luč. Kolikšen kot z navpičnico tvori vrvica (slika 1)?

2. Vlak vozi s hitrostjo 2 m/s po ovinku z radijem 20 m. V vagonu je na vrvici obešena luč. Kolikšen kot z navpičnico tvori vrvica (slika 1)? 1. pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike 1 (UNI), 27. 11. 2006 1. Kako visoko nad ekvatorjem bi se nahajala zemeljska geostacionarna orbita, če bi bil dan na Zemlji dvakrat krajši, kot je sedaj? Polmer Zemlje

Διαβάστε περισσότερα

45 o. Prvi pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike I (UNI),

45 o. Prvi pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike I (UNI), Prvi pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike I (UNI), 26. 11. 2004 1. Letalo leti na višini 200 m v vodoravni smeri s hitrostjo 100 m/s. V trenutku, ko je letalo nad opazovalcem na tleh, iz letala izpustimo paket.

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x

Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x Vaje iz fizike 1 Andrej Studen January 4, 2012 13. oktober Odvodi Definicija odvoda: f (x) = df dx = lim f(x + h) f(x) h 0 h Izračunaj odvod funkcij po definiciji: (1) f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x)

Διαβάστε περισσότερα

TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12

TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12 TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12 Program: STROJNIŠTVO UN-B + GING UN-B Štud. leto 2008/09 Datum razpisa: 21.11.2008 Rok za oddajo: 19.12.2008 1. naloga Graf v = v(t) prikazuje spreminjanje hitrosti

Διαβάστε περισσότερα

Pisni izpit iz Mehanike in termodinamike (UNI), 9. februar 07. Izpeljite izraz za kinetično energijo polnega homogenega valja z maso m, ki se brez podrsavanja kotali po klancu navzdol v trenutku, ko ima

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič. VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do

Διαβάστε περισσότερα

DELO IN ENERGIJA, MOČ

DELO IN ENERGIJA, MOČ DELO IN ENERGIJA, MOČ Dvigalo mase 1 t se začne dvigati s pospeškom 2 m/s 2. Izračunaj delo motorja v prvi 5 sekunda in s kolikšno močjo vleče motor dvigalo v tem časovnem intervalu? [ P mx = 100kW ( to

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici. 4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno

Διαβάστε περισσότερα

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6 Vsebina MERJENJE... 1 GIBANJE... 2 ENAKOMERNO... 2 ENAKOMERNO POSPEŠENO... 2 PROSTI PAD... 2 SILE... 2 SILA KOT VEKTOR... 2 RAVNOVESJE... 2 TRENJE IN LEPENJE... 3 DINAMIKA... 3 TLAK... 3 DELO... 3 ENERGIJA...

Διαβάστε περισσότερα

Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001

Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001 Naloge iz fizike I za FMT Aleš Mohorič Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001 1 Meritve 1. Izrazi svojo velikost v metrih, centimetrih, čevljih in inčah. 2. Katera razdalja je daljša, 100

Διαβάστε περισσότερα

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) V./4. Deska, ki je dolga 4 m, je podprta na sredi. Na koncu deske stoji mož s težo 700

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Računske vaje iz fizike

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Računske vaje iz fizike Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Darja Horvat, Rok Petkovšek, Andrej Jeromen, Peter Gregorčič, Tomaž Požar, Vid Agrež Računske vaje iz fizike Ljubljana, 2014 1 Kazalo 1 Uvod 2 Premo gibanje

Διαβάστε περισσότερα

FIZIKA 1 (2013/14) Predavanja. prof. dr. Anton Ramšak soba: 426, Jadranska 19. torek: od do 13 h (VFP)

FIZIKA 1 (2013/14) Predavanja. prof. dr. Anton Ramšak   soba: 426, Jadranska 19. torek: od do 13 h (VFP) Predavanja FIZIKA 1 (2013/14) prof. dr. Anton Ramšak e-mail: anton.ramsak@fmf.uni-lj.si soba: 426, Jadranska 19 torek: od 10 15 do 13 h (VFP) Tekoča snov na predavanjih in obvestila profesorja http://www-f1.ijs.si/

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)

Izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 4 1 4 3 0 0 0 0 0 2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 2 (UI) 26.1.2012 1. Svetloba z valovno dolžino 470 nm pada

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J.

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J. Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J. Kotar Prosim, da kakršnekoli vsebinske ali pravopisne napake sporočite

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (VSŠ)

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (VSŠ) 0 0 0 4 2 5 9 0 0 0 0 0 2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: 1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (VSŠ) 4.4.2013 1. Kolikšen je napetost med poljubno

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K Fizioterapija ESM FIZIKA - VAJE NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K 1.1 Drugi Newtonov zakon podaja enačba F = m a. Pokažite, da je N, enota za silo, sestavljena iz osnovnih enot. 1.2 2.1 Krogla z maso

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana,

1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana, 1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana, 16. 11. 2015 1. Majhen vzorec na dnu epruvete vstavimo v ultracentrifugo in jo enakomerno pospešimo do najvišje hitrosti vrtenja, pri kateri se vzorec

Διαβάστε περισσότερα

Kinematika, statika, dinamika

Kinematika, statika, dinamika Kinematika, statika, dinamika 0. december 016 1 Gibanje v eni dimenziji 1.1 Količine in osnovne enačbe Osnovna naloga kinematike je opis lege (pozicije) telesa x v odvisnosti od časa t s funkcijo x(t).

Διαβάστε περισσότερα

Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje.

Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje. 2. Dinamika 2.1 Sila III. PREDNJE 2. Dinamika (sila) Grška beseda (dynamos) - sila Gibanje teles pod vplivom zunanjih sil 2.1 Sila Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 FIZIKA Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 Tedenske govorilne in konzultacijske ure: Klemen Zidanšek: sreda od 8.00 do 8.45 ure petek od 9.40 do 10.25 ure ali po dogovoru v kabinetu D17 Telefon:

Διαβάστε περισσότερα

Pisni izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)

Pisni izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 0 3 4 0 0 0 0 0 0 5 Pisni izpit iz predmeta Fizika (UNI) 301009 1 V fotocelici je električni tok posledica elektronov, ki jih svetloba izbija iz negativne elektrode (katode) a) Kolikšen električni

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI GIBANJE V ENI DIMENZIJI. a (t) 0 0 a 0

VEKTORJI GIBANJE V ENI DIMENZIJI. a (t) 0 0 a 0 VEKTORJI 1. Mlad jadralec se uči jadrati. Najprej naredi 180 m proti vzhodu, nato se obrne in naredi 80 m v smeri 330º glede na sever. Ponovno spremeni smer in naredi 150 m v smeri jugozahoda, ko se odloči,

Διαβάστε περισσότερα

ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE. Matej Komelj

ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE. Matej Komelj ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE Matej Komelj Ljubljana, oktober 2013 Kazalo 1 Uvod 2 2 Mehanika 3 2.1 Kinematika....................................

Διαβάστε περισσότερα

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike 1 Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 in 2005/06 Avtorji: S. Fratina, A. Gomboc in J. Kotar Verzija: 6. februar 2007 Prosim, da kakršnekoli

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2): ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Merske enote. Računanje z napakami.

Merske enote. Računanje z napakami. Vaje Merske enote. Računanje z napakami. tb 1. Enačba x= Ae sin ( at + α ) je dimenzijsko homogena. V kakšnih merskih enotah so x, a, b in α, če je A dolžina in t čas?. V dimenzijsko homogeni enačbi w

Διαβάστε περισσότερα

DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE

DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE Seinarska naloga iz fizike DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE Maja Kretič VSEBINA SEMINARJA: - Delo sile - Kinetična energija - Potencialna energija - Zakon o ohraniti

Διαβάστε περισσότερα

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2. ENOTE IN MERJENJA Fizika temelji na merjenjih Vsa važnejša fizikalna dognanja in zakoni temeljijo na ustreznem razumevanju in interpretaciji meritev Tudi vsako novo dognanje je treba preveriti z meritvami

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t) Naloge - Živilstvo 2013-2014 Jan Kogoj 18. 4. 2014 1. Plavamo čez 5 m široko reko, ki teče s hitrostjo 2 m/s. Hitrost našega plavanja je 1 m/s. (a) Pod katerim kotom glede na tok reke moramo plavati, da

Διαβάστε περισσότερα

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok. 1 Rešene naloge Naloge iz vaj: Sistem togih teles 1. Tročleni lok s polmerom R sestavljen iz lokov in je obremenjen tako kot kaže skica. Določi sile podpor. Rešitev: Lok razdelimo na dva loka, glej skico.

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki: NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz fizike za študente kemije Ljubljana,

1. kolokvij iz fizike za študente kemije Ljubljana, 1. kolokvij iz fizike za študente kemije Ljubljana, 4. 12. 2008 1. Dve kroglici sta obešeni na enako dolgih vrvicah. Prvo kroglico, ki ima maso 0.4 kg, dvignemo za 9 cm in spustimo, da se zaleti v drugo

Διαβάστε περισσότερα

Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10)

Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10) dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10) kolokviji in izpiti Vsebina Mehanika in elastomehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 3 1. izpit 4 2. izpit 5 3. izpit (2011) 6 4. izpit

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013 VAJE IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE FARMACIJE Matej Komelj Ljubljana, september 2013 Kazalo 1 Uvod 2 2 Kinematika v eni razsežnosti, enakomerno kroženje 3 3 Kinematika v dveh razsežnostih, statika, dinamika 5 4

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

13. poglavje: Energija

13. poglavje: Energija 13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,

Διαβάστε περισσότερα

Nihanje in valovanje, zbirka kolokvijskih nalog

Nihanje in valovanje, zbirka kolokvijskih nalog Barbara Rovšek Nihanje in valovanje, zbirka kolokvijskih nalog z rešitvami 1 Nihanje 11 Kinematika (nedušenega) nihanja 1 Nihalo niha z nihajnim časom 4 s V nekem trenutku je njegov odmik od mirovne lege

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI)

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 2 7 1 5 0 0 0 0 0 9 vpisna št: 1 kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI) 16042010 1 Kvadratni žičnati okvir s stranico 2 cm in upornostjo 007 Ω se enakomerno vrti okoli svoje diagonale tako da naredi

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

SILA VZGONA. ma = F V F g = m v g m g = ρ v V v g ρ V g ma = V g (ρ v ρ), kjer smo upoštevali, da je telo v celoti potopljeno, sicer V <> V v.

SILA VZGONA. ma = F V F g = m v g m g = ρ v V v g ρ V g ma = V g (ρ v ρ), kjer smo upoštevali, da je telo v celoti potopljeno, sicer V <> V v. 8 SILA VZGONA Sila vzgona F V = sili teže izpodrinjene tekočine: a F V = m v g = ρ v V v g, ρ kjer je ρ v gostota okolne (izpodrinjene) tekočine, V v ρ v pa njen volumen. Ko je telo v celoti potopljeno,

Διαβάστε περισσότερα

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N), 3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami. Sile so lahko prilačne ali odbojne, lahko delujejo ob dotiku ali na daljao. Silo merimo po principu, ki prai, da enake sile pozročajo enake učinke.

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( ) TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )

Διαβάστε περισσότερα

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Dinamika togih teles

Dinamika togih teles Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Dinamika togih teles Rešeni kolokviji in izpiti Dr Janko Slavič 5 oktober 01 Zadnja različica se nahaja

Διαβάστε περισσότερα

Če se telo giblje, definiramo še vektorja hitrosti v in pospeška a:

Če se telo giblje, definiramo še vektorja hitrosti v in pospeška a: FIZIKA 1. poglavje: Mehanika - B. Borštnik 1 MEHANIKA(prvi del) Kinematika Obravnavamo gibanje točkastega telesa. Izberemo si pravokotni desni koordinatni sistem (sl. 1), to je takšen, katerega os z kaže

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: 1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni

Διαβάστε περισσότερα

Naloge in seminarji iz Matematične fizike

Naloge in seminarji iz Matematične fizike Naloge in seminarji iz Matematične fizike Odvodi, Ekstremi, Integrali 1. Za koliko % se povečata površina in prostornina krogle, če se radij poveča za 1 %? 2. Za koliko se zmanjša težni pospešek, če se

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

( , 2. kolokvij)

( , 2. kolokvij) A MATEMATIKA (0..20., 2. kolokvij). Zadana je funkcija y = cos 3 () 2e 2. (a) Odredite dy. (b) Koliki je nagib grafa te funkcije za = 0. (a) zadanu implicitno s 3 + 2 y = sin y, (b) zadanu parametarski

Διαβάστε περισσότερα

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000, PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

Answers to practice exercises

Answers to practice exercises Answers to practice exercises Chapter Exercise (Page 5). 9 kg 2. 479 mm. 66 4. 565 5. 225 6. 26 7. 07,70 8. 4 9. 487 0. 70872. $5, Exercise 2 (Page 6). (a) 468 (b) 868 2. (a) 827 (b) 458. (a) 86 kg (b)

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL

POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015 Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015 1 Temperatura zraka 1. Kako velik (v mm) bi bil razdelek za 1 C na živosrebrnem termometru, ki vsebuje

Διαβάστε περισσότερα

NALOGE K PREDMETU DELOVNO OKOLJE -PRAH

NALOGE K PREDMETU DELOVNO OKOLJE -PRAH NALOGE K PREDMETU DELOVNO OKOLJE -PRAH 1. Kakšna je povprečna hitrost molekul CO 2 pri 25 C? 2. Kakšna je povprečna hitrost molekul v zraku pri 25 C, kakšna pri 100 C? M=29 g/mol 3. Pri kateri temperaturi

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

ZVOK UVOD HITROST ZVOKA V SNOVI JAKOST IN GLASNOST ZVOKA DOPPLERJEV POJAV MACHOV STOŽEC UVOD

ZVOK UVOD HITROST ZVOKA V SNOVI JAKOST IN GLASNOST ZVOKA DOPPLERJEV POJAV MACHOV STOŽEC UVOD ZVOK 11.1. UVOD 11.2. HITROST ZVOKA V SNOVI 11.3. JAKOST IN GLASNOST ZVOKA 11.4. DOPPLERJEV POJAV 11.5. MACHOV STOŽEC 11.1. UVOD Zvok je longitudinalno valovanje, ki ga človeško uho zaznava. Skozi prazen

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q

Διαβάστε περισσότερα

Regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike v letu 2004

Regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike v letu 2004 Regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike v letu 004 c Tekmovalna komisija pri DMFA 7. marec 004 Kazalo Skupina I Skupina II 4 Skupina III 6 Skupina I rešitve 8 Skupina II rešitve 11 Skupina III rešitve

Διαβάστε περισσότερα

Statično in kinetično trenje

Statično in kinetično trenje Sila enja Sila enja: povzoči paske na koži, vpliva na speminjanje oblike elesa,... Po dugi sani pa nam omogoči, da hodimo po povšini, vozimo avomobile, plezamo po vveh,... Lasnosi sile enja: Sila enja

Διαβάστε περισσότερα

0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.

0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm. 1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru

Διαβάστε περισσότερα

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE) Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer

Διαβάστε περισσότερα

1.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti!

1.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti! UNI: PISNI IZPIT IZ Atomike in optike, 3. junij, 7.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti!.naloga:

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα