Kinematika, statika, dinamika

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Kinematika, statika, dinamika"

Transcript

1 Kinematika, statika, dinamika 0. december Gibanje v eni dimenziji 1.1 Količine in osnovne enačbe Osnovna naloga kinematike je opis lege (pozicije) telesa x v odvisnosti od časa t s funkcijo x(t). x(t) vsebuje vso informacijo o gibanju telesa. x [m] v(t 1 ) = dx dt (t 1) = 6.75 m/s v = Δx Δt = 1.88 m/s Δt = t -t 1 = 1.5 s Δx = x(t )-x(t 1 ) =.81 m 1 v [m/s] t [s] 6 4 Δx + = 3.75 m Δx = Δx - + Δx + = v Δt =.81 m t [s] - Δx - = m Slika 1: Pot in hitrost pri gibanju v eni dimenziji. Osnovne povezave med lego, hitrostjo in pospeškom so dane v naslednji tabeli: x(t) v(t) a(t) splošno splošno enakomerno pospešeno gibanje x 0 + t 0 v(t)dt x 0 + v 0 t + a 0t dx dt = ẋ v 0 + t 0 a(t)dt v 0 + a 0 t dv dt = v = ẍ a 0 1

2 Povprečno hitrost v na izbranem časovnem intervalu [t 1, t ] dobimo kot razmerje med prepotovano potjo in pretečenim časom, torej v = x t. Da bi dobili trenutno hitrost v(t), moramo izračunati povprečno hitrost, ko je t = dt zelo majhen. Tako dobimo v(t), hitrost ob času t, kot odvod lege x(t) po času: v(t) = dx dt. 1. Naloge 1. Kako daleč je udarila strela, če zaslišimo grom 8 s po tem, ko vidimo blisk? Hitrost zvoka v zraku je c = 340 m/s.. Voznik začne z vožnjo od Kopra proti Ljubljani ob 6:00 zjutraj. Do Postojne vozi s konstantno hitrostjo 10 km/h. Kdaj pride v Postojno? S kakšno konstantno hitrostjo mora voziti na relaciji Postojna - Ljubljana, če bi rad prispel v Ljubljano ob 7:15? Nariši graf x(t) in v(t)! Kakšna je povprečna hitrost na celi poti? Razdalja med Koprom in Ljubljano je 110 km, razdalja med Ljubljano in Postojno je 50 km. 3. Ko vlak spelje s postaje najprej pospešuje s konstantnim pospeškom 0.5 m/s, dokler ne doseže hitrosti 0 m/s. V kolikšni razdalji doseže končno hitrost? Kako dolgo traja vožnja do naslednje, 6 km oddaljene, postaje, če vlak zavira s pojemkom 1 m/s? 4. Kolesar vozi s konstantno hitrostjo po Celovški cesti s hitrostjo 15 km/h. Ugotovi, da mu vsakih 7 minut nasproti pripelje avtobus št. 1, in še, da ga enka prehiti na vsakih 13 minut. Na koliko časa vozi avtobus št. 1? (Predpostavi, da avtobusi v obe smeri vozijo z enako hitrostjo, v enakomernih časovnih razmakih). x 5. Radi bi izmerili višino stolpnice. Za to žrtvujemo staro analogno štoparico, ki jo vklopimo v trenutku, ko jo izpustimo s strehe. Kako visoka je stolpnica, če se je štoparica ustavila pri t = 5 s. S kakšno hitrostjo je padla na tla? 6. Merimo višino stolpnice; tokrat tako, da izpustimo kozarec s strehe in izmerimo čas, ki mine do trenutka, ko zaslišimo, da se je kozarec razbil. Koliko časa bi izmerili, če bi izpustili kozarec iz stolpnice v nalogi 5? Hitrost zvoka je c = 340 m/s. 7. Čolnu, ki pluje proti rečnem toku se ob času t = 0 ugasne motor, zato se zaradi upora njegova hitrost glede na rečni breg spreminja kot v(t) = v 0 + v c e βt, kjer je v 0 = 1 m/s, v c = 4 m/s in β = s 1. Po kolikšni prepotovani razdalji glede na breg se bo začel čoln premikati v smeri toka? t

3 Gibanje v ravnini.1 Osnovne enačbe Trajektorijo telesa opisuje vektor r(t) = (x(t), y(t)). Hitrost in pospešek sta prav tako vektorja: v = r, a = v = r. Za vsako od koordinat veljajo formule za gibanje v eni dimenziji. V primeru, ko je pospešek konstanten, kot npr. pod vplivom zemeljske težnosti, g = (0, g), govorimo o poševnem metu. V vodoravni in navpični smeri tedaj velja naslednja časovna odvisnost lege in hitrosti: x(t) = x 0 + v 0x t, v x (t) = v 0x, y(t) = y 0 + v 0y t gt, v y(t) = v 0y gt, kjer je (x 0, y 0 ) lega ob času t = 0, (v 0x, v 0y ) = (v 0 cos α, v 0 sin α) pa je začetna hitrost.. Naloge - poševni met 1. Na vlaku, ki vozi s konstantno hitrostjo v x = 80 km/h, Janezek od tal odbija teniško žogico. Žogico spušča navpično navzdol z višine 1.5 m, odboji so prožni, kar pomeni, da vektor hitrosti ob odboju obrne smer. Kolikšna je razdalja med posameznimi odboji žogice za opazovalca na železniški postaji?. Pod kolikšnim kotom glede na vodoravnico moramo udariti golf žogico, če naj odleti 130 m daleč? Začetna hitrost žogice je 40 m/s. 3. Skakalec v vodo skače z 10-metrske skakalnice. Odžene se pod kotom 0 glede na vodoravnico z začetno hitrostjo.5 m/s. Kakšno višino doseže? S kakšno hitrostjo in pod kolikšnim kotom prileti v vodo? ϕ(t) ω(t) α(t) splošno splošno enakomerno pospešeno kroženje ϕ 0 + t 0 ω(t)dt ϕ 0 + ω 0 t + α 0t dϕ dt = ϕ ω 0 + t 0 α(t)dt ω 0 + α 0 t dω dt = ω = ϕ α 0 a = ω r + α r v = ω r Tabela 1: Osnovne enačbe pri gibanju po krogu z radijem r. Slika : Količine pri kroženju. 3

4 .3 Naloge - kroženje 1. Kolikšna je obodna hitrost zemlje pri kroženju okrog sonca, če je razdalja od sonca R = km? Kolikšen je centripetalni pospešek?. Vrtiljak se začne vrteti enakomerno pospešeno s kotnim pospeškom α = 0.3 s in doseže končno hitrost po 5 krogih. Kolikšna je končna hitrost? Kakšna je velikost pospeška na začetku in na koncu pospeševanja? 3. Kolesar se vozi v krogu z radijem 15 ms hitrostjo 36 km/h. Kolikšna sta centripetalni pospešek in skupna sila, ki deluje na pnevmatike, če je masa kolesarja in kolesa 80 kg? 3 Statika in dinamika 3.1 Newtonovi zakoni 1. Vsako telo miruje ali se premika enakomerno, če nanj ne deluje nobena zunanja sila.. Pospešek telesa je sorazmeren s silo, ki deluje na telo. F = m a. 3. Če telo 1 deluje na telo s silo F, potem deluje telo na telo 1 z nasprotno silo, F. 3. Naloge - statika, dinamika 1. Študent z maso 70 kg sedi na stolu. Sila podlage na obe nogi ima vertikalno komponento 00 N. Kolikšno silo mora nositi sedalo?. Kolikšna je vsota vseh sil, ki delujejo na smučarja, ki se s konstantno hitrostjo 70 km/h smuča po strmini z naklonom 30? S kolikšnim pospeškom bi se premikal, če bi lahko zanemarili trenje in zračni upor? 3. Zaboj z maso 30 kg leži na ravni podlagi. S kolikšno silo v vodoravni smeri ga moramo potegniti, da se začne premikati? S kakšnim pospeškom se premika? Koeficient lepenja je 0.4, koeficient trenja Smučar je namazal smuči, tako da je koeficient lepenja med snegom in smučmi 0.1. Vsaj kolikšen mora biti naklonski kot proge, da se lahko odsmuča v dolino? 5. Na klancu z naklonom 60 leži klada z maso 1 kg, ki je preko škripca in lahke vrvice povezana z drugo, prosto visečo utežjo, kot kaže skica. Koeficient lepenja med prvo klado in podlago je 0.. Kolikšna je lahko najmanjša oz. največja masa viseče klade, da bosta kladi mirovali? 6. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.4, naloga 1. Svetilka mase 15 kg. Levo kot 60, desno Na saneh sedi otrok z maso 5 kg, sani imajo maso 8 kg. Oče vleče sani pod kotom 30 glede na vodoravnico. Kolikšen je pospešek sani, če vleče s silo 150 N in je koeficient trenja med sanmi in snegom 0.1? 4

5 4 Energijski zakon 1. Kolikšna je hitrost smučarja pri odskoku, če se brez trenja spusti po skakalnici. Glej skico. 6m 3m. Z vsaj kolikšno povprečno močjo mora poganjati pedala kolesar, ki se vzpenja iz Kranjske Gore na Vršič, če za to porabi 50 min? Kranjska Gora ima nadmorsko višino 806 m, Vršič 1611 m. Masa kolesarja je 60 kg, kolesa 1 kg. 3. Šofer avtobusa ima ob vetrobranskem steklu obešeno plišasto igračo na 0.5 m dolgi vrvici. Za kakšen kot glede na navpičnico se odkloni igrača, ko avtobus pospešuje z m/s? Kaj se zgodi, ko avtobus neha pospeševati? S kolikšno hitrostjo igrača udari v vetrobransko steklo? 4. Voziček z maso kg pritisnemo s silo 80 N ob vzmet, ki je pritrjena ob steni. Za koliko se je skrčila vzmet in kakšna bo končna hitrost vozička, ko ga izpustimo? k = 400 N/m. 5. Elastiko dolžine 5 cm na frači napnemo na dvakratno dolžino. Koliko dela smo pri tem opravili, če je elastični koeficient 150 N/m? S kakšno hitrostjo bo odletel iz frače kamenček z maso 30 g? 6. Kako globoko pod most pade skakalka z bungee vrvico dolžine 0 m in elastičnim koeficientom 40 N/m? Kakšna je največja hitrost, ki jo doseže med letom? Masa skakalke je 65 kg. 7. Na saneh sedi otrok (skupna masa s sanmi je 3 kg), oče vleče sani pod kotom 30 glede na vodoravnico. S kolikšno močjo vleče oče, če je k t = 0.1 in hitrost m/s. Kako dolgo razdaljo bodo še prepotovale sani, ko oče preneha z vleko? 5 Zakon o ohranitvi gibalne količine, težišče 1. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.7, naloga 1. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.7, naloga Žogica z maso 30 g s hitrostjo 1 m/s prožno trči v mirujočo žogico s trikrat večjo maso. Izračunaj hitrost težje žogice po trku. Kam se po trku premika lažja žogica? Trk je centralen (to pomeni, da vse hitrosti v začetnem in končnem stanju ležijo na premici). Žogici iz prejšnje naloge postavimo postavimo eno na drugo, tako, da je težja žogica spodaj. Nato ju izpustimo, da padeta z višine 1 m. Do kolikšne višine se odbije lažja žogica? 5. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.7, naloga 4 5

6 6. Kolikšen mora biti volumski pretok vode v gasilski cevi s premerom 5 cm, če želimo s curkom prestaviti skalo mase 50 kg, ki leži na ravni podlagi. Koeficient lepenja med skalo in podlago je 0.4. Predpostavi, da se curek ob skali ustavi. 7. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.6, naloga 3 6 Vrtilna količina, navor 1. Na gugalnici celotne dolžine 3 m se gugata otroka z masama 5 kg in 30 kg. Lažji sedi na skrajnem levem koncu gugalnice. Kolikšna je razdalja med njima, če je gugalnica uravnotežena?. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga 1 (vlečenje kolesa čez stopnico) 3. Kolikšna je največja dovoljena masa, ki lahko sedi na vrhu A -lestve, ki stoji na ledu? Vrvica, ki povezuje oba kraka na višini 1.5 m se pretrga pri sili, večji od 1500 N. Celotna višina lestve je.5 m, razdalja med nogami lestve je.0 m. 4. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga (smučka ob steni) 5. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga 5 (vrtiljak) 6. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga 6 (mlinska kamna) 7. Po klancu s celotno višino m zakotalimo poln in prazen valj. Kakšno je razmerje njunih končnih hitrosti, ko se oba zakotalita do vznožja? 8. Kakšen je minimalen koeficient lepenja med podlago in kroglico, da se slednja brez spodrsavanja kotali po klancu z naklonom 5? 9. (Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.8, naloga 4) Iz znanega rezultata za vztrajnostni moment plošče (mr /) določi vztrajnostni moment za vrtenje stožca okrog simetrijske osi. Podani so masa m, polmer r in višina h stožča. Integriraj! 7 Nihanje 1. Na ravni podlagi brez trenja drsi utež z maso 00 g, ki je pripeta na navpično steno preko vzmeti s koeficientom 15 N/m. Iz ravnovesne lege utež sunemo, da ima hitrost.0 m/s. Izračunaj: amplitudo nihanja, frekvenco nihanja. Skiciraj časovno odvisnost kinetične in prožnostne energije.. Utež in vzmet obesimo na strop in iz ravnovesne lege sunemo z enako hitrostjo v navpični smeri. Ista vprašanja kot pri nalogi 1. Kakšna je oddaljenost od uteži od stropa po 15 s, če je neraztegnjena vzmet dolga 60 cm? 3. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.13, naloga 1 3. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.13, naloga 4 4. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.13, naloga 5 5. Drevenšek-Olenik, Golob, Serša, Naloge iz fizike za študente tehniških fakultet: 3.13, naloga 7 6. Vzbujeno nihalo. Na ravni podlagi imamo utež z maso kg, ki drsi po plasti olja, tako da je sila upora sorazmerna s hitrostjo klade, F u = cv, in c = 0. Ns/m. Na utež je pripeta vzmet s koeficientom 30 N/m. Utež vzbujamo k nihanju tako, da drugi konec vzmeti sinusno premikamo levo-desno. Pri kateri frekvenci vzbujanja bo amplituda uteži maksimalna? 6

DELO IN ENERGIJA, MOČ

DELO IN ENERGIJA, MOČ DELO IN ENERGIJA, MOČ Dvigalo mase 1 t se začne dvigati s pospeškom 2 m/s 2. Izračunaj delo motorja v prvi 5 sekunda in s kolikšno močjo vleče motor dvigalo v tem časovnem intervalu? [ P mx = 100kW ( to

Διαβάστε περισσότερα

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), 5. 12. 2003 1. Dve kladi A in B, ki sta povezani z zelo lahko, neraztegljivo vrvico, vlečemo navzgor po klancu z nagibom 24 o s konstantno silo 170 N tako,

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x

Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x Vaje iz fizike 1 Andrej Studen January 4, 2012 13. oktober Odvodi Definicija odvoda: f (x) = df dx = lim f(x + h) f(x) h 0 h Izračunaj odvod funkcij po definiciji: (1) f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x)

Διαβάστε περισσότερα

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici. 4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno

Διαβάστε περισσότερα

Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001

Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001 Naloge iz fizike I za FMT Aleš Mohorič Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001 1 Meritve 1. Izrazi svojo velikost v metrih, centimetrih, čevljih in inčah. 2. Katera razdalja je daljša, 100

Διαβάστε περισσότερα

TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12

TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12 TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12 Program: STROJNIŠTVO UN-B + GING UN-B Štud. leto 2008/09 Datum razpisa: 21.11.2008 Rok za oddajo: 19.12.2008 1. naloga Graf v = v(t) prikazuje spreminjanje hitrosti

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6 Vsebina MERJENJE... 1 GIBANJE... 2 ENAKOMERNO... 2 ENAKOMERNO POSPEŠENO... 2 PROSTI PAD... 2 SILE... 2 SILA KOT VEKTOR... 2 RAVNOVESJE... 2 TRENJE IN LEPENJE... 3 DINAMIKA... 3 TLAK... 3 DELO... 3 ENERGIJA...

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič. VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Računske vaje iz fizike

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Računske vaje iz fizike Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Darja Horvat, Rok Petkovšek, Andrej Jeromen, Peter Gregorčič, Tomaž Požar, Vid Agrež Računske vaje iz fizike Ljubljana, 2014 1 Kazalo 1 Uvod 2 Premo gibanje

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI)

1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI) 0 0 0 4 0 0 8 0 0 0 0 0 0 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: 1. kolokvij iz predmeta Fizika 1 (UNI) 3.1.010 1. Po vodoravni ledeni ploskvi se brez

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

2. Vlak vozi s hitrostjo 2 m/s po ovinku z radijem 20 m. V vagonu je na vrvici obešena luč. Kolikšen kot z navpičnico tvori vrvica (slika 1)?

2. Vlak vozi s hitrostjo 2 m/s po ovinku z radijem 20 m. V vagonu je na vrvici obešena luč. Kolikšen kot z navpičnico tvori vrvica (slika 1)? 1. pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike 1 (UNI), 27. 11. 2006 1. Kako visoko nad ekvatorjem bi se nahajala zemeljska geostacionarna orbita, če bi bil dan na Zemlji dvakrat krajši, kot je sedaj? Polmer Zemlje

Διαβάστε περισσότερα

Merske enote. Računanje z napakami.

Merske enote. Računanje z napakami. Vaje Merske enote. Računanje z napakami. tb 1. Enačba x= Ae sin ( at + α ) je dimenzijsko homogena. V kakšnih merskih enotah so x, a, b in α, če je A dolžina in t čas?. V dimenzijsko homogeni enačbi w

Διαβάστε περισσότερα

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 FIZIKA Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 Tedenske govorilne in konzultacijske ure: Klemen Zidanšek: sreda od 8.00 do 8.45 ure petek od 9.40 do 10.25 ure ali po dogovoru v kabinetu D17 Telefon:

Διαβάστε περισσότερα

FIZIKA 1 (2013/14) Predavanja. prof. dr. Anton Ramšak soba: 426, Jadranska 19. torek: od do 13 h (VFP)

FIZIKA 1 (2013/14) Predavanja. prof. dr. Anton Ramšak   soba: 426, Jadranska 19. torek: od do 13 h (VFP) Predavanja FIZIKA 1 (2013/14) prof. dr. Anton Ramšak e-mail: anton.ramsak@fmf.uni-lj.si soba: 426, Jadranska 19 torek: od 10 15 do 13 h (VFP) Tekoča snov na predavanjih in obvestila profesorja http://www-f1.ijs.si/

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI GIBANJE V ENI DIMENZIJI. a (t) 0 0 a 0

VEKTORJI GIBANJE V ENI DIMENZIJI. a (t) 0 0 a 0 VEKTORJI 1. Mlad jadralec se uči jadrati. Najprej naredi 180 m proti vzhodu, nato se obrne in naredi 80 m v smeri 330º glede na sever. Ponovno spremeni smer in naredi 150 m v smeri jugozahoda, ko se odloči,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE

DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE Seinarska naloga iz fizike DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE Maja Kretič VSEBINA SEMINARJA: - Delo sile - Kinetična energija - Potencialna energija - Zakon o ohraniti

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana,

1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana, 1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana, 16. 11. 2015 1. Majhen vzorec na dnu epruvete vstavimo v ultracentrifugo in jo enakomerno pospešimo do najvišje hitrosti vrtenja, pri kateri se vzorec

Διαβάστε περισσότερα

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2. ENOTE IN MERJENJA Fizika temelji na merjenjih Vsa važnejša fizikalna dognanja in zakoni temeljijo na ustreznem razumevanju in interpretaciji meritev Tudi vsako novo dognanje je treba preveriti z meritvami

Διαβάστε περισσότερα

Pisni izpit iz Mehanike in termodinamike (UNI), 9. februar 07. Izpeljite izraz za kinetično energijo polnega homogenega valja z maso m, ki se brez podrsavanja kotali po klancu navzdol v trenutku, ko ima

Διαβάστε περισσότερα

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)

Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) V./4. Deska, ki je dolga 4 m, je podprta na sredi. Na koncu deske stoji mož s težo 700

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

45 o. Prvi pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike I (UNI),

45 o. Prvi pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike I (UNI), Prvi pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike I (UNI), 26. 11. 2004 1. Letalo leti na višini 200 m v vodoravni smeri s hitrostjo 100 m/s. V trenutku, ko je letalo nad opazovalcem na tleh, iz letala izpustimo paket.

Διαβάστε περισσότερα

Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje.

Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica drugega telesa, ki nanj učinkuje. 2. Dinamika 2.1 Sila III. PREDNJE 2. Dinamika (sila) Grška beseda (dynamos) - sila Gibanje teles pod vplivom zunanjih sil 2.1 Sila Telo samo po sebi ne spremeni svoje lege ali oblike. To je lahko le posledica

Διαβάστε περισσότερα

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013 VAJE IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE FARMACIJE Matej Komelj Ljubljana, september 2013 Kazalo 1 Uvod 2 2 Kinematika v eni razsežnosti, enakomerno kroženje 3 3 Kinematika v dveh razsežnostih, statika, dinamika 5 4

Διαβάστε περισσότερα

MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004

MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004 MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004 NTF, Visokošolski strokovni program KINEMATIKA 18. 2. 2004 Osnovne kinematične količine.: položaj r, hitrost, brzina, pospešek. Definicija vektorja

Διαβάστε περισσότερα

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K Fizioterapija ESM FIZIKA - VAJE NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K 1.1 Drugi Newtonov zakon podaja enačba F = m a. Pokažite, da je N, enota za silo, sestavljena iz osnovnih enot. 1.2 2.1 Krogla z maso

Διαβάστε περισσότερα

v = x t = x i+1 x i t i+1 t i v(t i ) = x t = x i+1 x i 1 t i+1 t i 1 Pospešek je definiran kot

v = x t = x i+1 x i t i+1 t i v(t i ) = x t = x i+1 x i 1 t i+1 t i 1 Pospešek je definiran kot 1 Kinematika 11 Premo gibanje Merjenje hitrosti Merimo lego telesa x kot funkcijo časa t Hitrost telesa je definirana kot odvod lege po času v(t) = dx(t) (1) dt Ker merimo lege le ob določenih časih, t

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J.

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J. Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J. Kotar Prosim, da kakršnekoli vsebinske ali pravopisne napake sporočite

Διαβάστε περισσότερα

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: 1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Statično in kinetično trenje

Statično in kinetično trenje Sila enja Sila enja: povzoči paske na koži, vpliva na speminjanje oblike elesa,... Po dugi sani pa nam omogoči, da hodimo po povšini, vozimo avomobile, plezamo po vveh,... Lasnosi sile enja: Sila enja

Διαβάστε περισσότερα

Nihanje in valovanje, zbirka kolokvijskih nalog

Nihanje in valovanje, zbirka kolokvijskih nalog Barbara Rovšek Nihanje in valovanje, zbirka kolokvijskih nalog z rešitvami 1 Nihanje 11 Kinematika (nedušenega) nihanja 1 Nihalo niha z nihajnim časom 4 s V nekem trenutku je njegov odmik od mirovne lege

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki: NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več

Διαβάστε περισσότερα

ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE. Matej Komelj

ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE. Matej Komelj ZBRIKA KOLOKVIJSKIH IN IZPITNIH NALOG IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE NARAVOSLOVNO TEHNIŠKE FAKULTETE Matej Komelj Ljubljana, oktober 2013 Kazalo 1 Uvod 2 2 Mehanika 3 2.1 Kinematika....................................

Διαβάστε περισσότερα

SEMINARSKA NALOGA IZ FIZIKE NIHANJE VZMETNO, MATEMATIČNO IN FIZIČNO NIHALO

SEMINARSKA NALOGA IZ FIZIKE NIHANJE VZMETNO, MATEMATIČNO IN FIZIČNO NIHALO SEMINARSKA NALOGA IZ FIZIKE NIHANJE VZMETNO, MATEMATIČNO IN FIZIČNO NIHALO Katjuša Reja Mozetič Politehnia Nova Gorica Šola za znanost o oolju, študjsi progra Oolje 1 Nihanje je v naravi zelo pogost pojav.

Διαβάστε περισσότερα

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok.

Naloge iz vaj: Sistem togih teles C 2 C 1 F A 1 B 1. Slika 1: Sile na levi in desni lok. 1 Rešene naloge Naloge iz vaj: Sistem togih teles 1. Tročleni lok s polmerom R sestavljen iz lokov in je obremenjen tako kot kaže skica. Določi sile podpor. Rešitev: Lok razdelimo na dva loka, glej skico.

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N), 3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami. Sile so lahko prilačne ali odbojne, lahko delujejo ob dotiku ali na daljao. Silo merimo po principu, ki prai, da enake sile pozročajo enake učinke.

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

v = x t = x i+1 x i t i+1 t i 1 2 (t i+1 +t i ). Pogostojeboljpraktično,davzamemo v(t i ) = x t = x i+1 x i 1 t i+1 t i 1

v = x t = x i+1 x i t i+1 t i 1 2 (t i+1 +t i ). Pogostojeboljpraktično,davzamemo v(t i ) = x t = x i+1 x i 1 t i+1 t i 1 1 Kinematika 11 Premo gibanje Merjenje hitrosti Merimo lego telesa x kot funkcijo časa t Hitrost telesa je definirana kot odvod lege po času v(t) = dx(t) dt (1) Ker merimo lege le ob določenih časih, t

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike 1 Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 in 2005/06 Avtorji: S. Fratina, A. Gomboc in J. Kotar Verzija: 6. februar 2007 Prosim, da kakršnekoli

Διαβάστε περισσότερα

A 1 A 2 A 3 B 1 B 2 B 3

A 1 A 2 A 3 B 1 B 2 B 3 16 0 17 0 17 0 18 0 18 0 19 0 20 A A = A 1 î + A 2 ĵ + A 3ˆk A (x, y, z) r = xî + yĵ + zˆk A B A B B A = A 1 B 1 + A 2 B 2 + A 3 B 3 = A B θ θ A B = ˆn A B θ A B î ĵ ˆk = A 1 A 2 A 3 B 1 B 2 B 3 W = F

Διαβάστε περισσότερα

Naloge in seminarji iz Matematične fizike

Naloge in seminarji iz Matematične fizike Naloge in seminarji iz Matematične fizike Odvodi, Ekstremi, Integrali 1. Za koliko % se povečata površina in prostornina krogle, če se radij poveča za 1 %? 2. Za koliko se zmanjša težni pospešek, če se

Διαβάστε περισσότερα

Dinamika togih teles

Dinamika togih teles Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Dinamika togih teles Rešeni kolokviji in izpiti Dr Janko Slavič 5 oktober 01 Zadnja različica se nahaja

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015 Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2014/2015 1 Temperatura zraka 1. Kako velik (v mm) bi bil razdelek za 1 C na živosrebrnem termometru, ki vsebuje

Διαβάστε περισσότερα

Če se telo giblje, definiramo še vektorja hitrosti v in pospeška a:

Če se telo giblje, definiramo še vektorja hitrosti v in pospeška a: FIZIKA 1. poglavje: Mehanika - B. Borštnik 1 MEHANIKA(prvi del) Kinematika Obravnavamo gibanje točkastega telesa. Izberemo si pravokotni desni koordinatni sistem (sl. 1), to je takšen, katerega os z kaže

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

Tokovi v naravoslovju za 6. razred Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike

Διαβάστε περισσότερα

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IN NAVODILA ZA DELO FIZIKA, 9. RAZRED

VAJE IN NAVODILA ZA DELO FIZIKA, 9. RAZRED VAJE IN EKSPERIMENTI FIZIKA 9 OŠ Brezovica pri Ljubljani Fizikalno interno gradivo VAJE IN NAVODILA ZA DELO FIZIKA, 9. RAZRED Naloge rešuj tako, da jih najprej dobro prebereš in premisliš. Kljub temu,

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz fizike za študente kemije Ljubljana,

1. kolokvij iz fizike za študente kemije Ljubljana, 1. kolokvij iz fizike za študente kemije Ljubljana, 4. 12. 2008 1. Dve kroglici sta obešeni na enako dolgih vrvicah. Prvo kroglico, ki ima maso 0.4 kg, dvignemo za 9 cm in spustimo, da se zaleti v drugo

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

FIZIKA. Predavanja. Študijska smer: Fizioterapija. Evropsko središče Maribor

FIZIKA. Predavanja. Študijska smer: Fizioterapija. Evropsko središče Maribor Evropsko središče Maribor Študijska smer: Fizioterapija FIZIKA Predavanja 1. del: Biomehanika 2. del: Tekočine, Termodinamika; Nihanje in valovanje; Valovanje: zvok in svetloba 3. del : Elektrika in magnetizem

Διαβάστε περισσότερα

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t) Naloge - Živilstvo 2013-2014 Jan Kogoj 18. 4. 2014 1. Plavamo čez 5 m široko reko, ki teče s hitrostjo 2 m/s. Hitrost našega plavanja je 1 m/s. (a) Pod katerim kotom glede na tok reke moramo plavati, da

Διαβάστε περισσότερα

FIZIKA. Predavanje 1. termin. dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko. Študijska smer: Fizioterapija PREDSTAVITEV SPLETNE UČILNICE

FIZIKA. Predavanje 1. termin. dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko. Študijska smer: Fizioterapija PREDSTAVITEV SPLETNE UČILNICE Evropsko središče Maribor Študijska smer: Fizioterapija dr. Simon Ülen Predavatelj za fiziko FIZIKA Predavanje 1. termin 1. termin: Biomehanika 2. termin: Tekočine, Termodinamika; Nihanje Valovanje; Zvok

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10)

Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10) dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10) kolokviji in izpiti Vsebina Mehanika in elastomehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 3 1. izpit 4 2. izpit 5 3. izpit (2011) 6 4. izpit

Διαβάστε περισσότερα

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)

Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE) Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer

Διαβάστε περισσότερα

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000, PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015.

Matematika 1 - vježbe. 11. prosinca 2015. Matematika - vježbe. prosinca 5. Stupnjevi i radijani Ako je kut φ jednak i rad, tada je veza između i 6 = Zadatak.. Izrazite u stupnjevima: a) 5 b) 7 9 c). d) 7. a) 5 9 b) 7 6 6 = = 5 c). 6 8.5 d) 7.

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: srede med 9:00 in 11:30 pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si,

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

Regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike v letu 2004

Regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike v letu 2004 Regijsko tekmovanje srednješolcev iz fizike v letu 004 c Tekmovalna komisija pri DMFA 7. marec 004 Kazalo Skupina I Skupina II 4 Skupina III 6 Skupina I rešitve 8 Skupina II rešitve 11 Skupina III rešitve

Διαβάστε περισσότερα

Pregled klasične fizike

Pregled klasične fizike dr. Andreja Šarlah gradivo za vaje Vsebina 1 Matematični pripomočki 3 2 Od atomov do vesolja 5 3 Lagrangeov in Hamiltonov formalizem 5 3.1 Gibanje v sferno simetričnem potencialu................ 10 3.2

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22.

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22. Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Višja dinamika Rešene naloge iz analitične mehanike Dr. Janko Slavič 22. avgust 2012 Zadnja različica

Διαβάστε περισσότερα

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.

Διαβάστε περισσότερα

13. poglavje: Energija

13. poglavje: Energija 13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU

UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU UPOR NA PADANJE SONDE V ZRAKU 1. Hitrost in opravljena pot sonde pri padanju v zraku Za padanje v zraku je odgovorna sila teže. Poleg sile teže na padajoče telo deluje tudi sila vzgona, ki je enaka teži

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017 Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju; Okolje (I. stopnja) Fakulteta za naravoslovje; Fizika (I. stopnja) Meteorologija 2016/2017 1 Temperatura zraka 1. Kako velik (v mm) bi bil razdelek

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

Seznam domačih nalog - Matematična fizika 1

Seznam domačih nalog - Matematična fizika 1 Seznam domačih nalog - Matematična fizika 1 2016/2017 V {zavitih oklepajih} so številke nalog, ki so relevantne za rezervacijo. dopolnjeval, ko bo to potrebno. Seznam nalog se bo Spletna stran za rezervacije:

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ

Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ Borut Paul Kerševan Dostopno na http://www-f9.ijs.si/ kersevan/ COBISS ID: [COBISS.SI-ID 242144000] ISBN: 978-961-92548-1-3 Naslov: Zbirka nalog iz Matematične

Διαβάστε περισσότερα

4. Zapiši Eulerjeve dinamične enačbe za prosto osnosimetrično vrtavko. ω 2

4. Zapiši Eulerjeve dinamične enačbe za prosto osnosimetrično vrtavko. ω 2 Mehanikateoretičnavprašanjainodgovori 1/12 Newtonovamehanika 1. Določiravninogibanjatočkevpoljucentralnesile. Ravninagibanjagreskozicentersileinimanormalovsmerivrtilne količine 2. Zapišiperiodogibanjapremočrtnegagibanjapodvplivompotenciala

Διαβάστε περισσότερα

3.letnik - geometrijska telesa

3.letnik - geometrijska telesa .letnik - geometrijska telesa Prizme, Valj P = S 0 + S pl S 0 Piramide, Stožec P = S 0 + S pl S0 Pravilna -strana prizma P = a a + av 1 Pravilna -strana prizma P = a + a a Pravilna 6-strana prizma P =

Διαβάστε περισσότερα