Multivariatna analiza variance

Σχετικά έγγραφα
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

DISKRIMINANTNA ANALIZA

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

MULTIVARIATNA ANALIZA VARIANCE

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove sklepne statistike

STATISTIKA ANALIZA VARINCE Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak

Tretja vaja iz matematike 1

Statistika 2 z računalniško analizo podatkov. Statistično sklepanje

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

Statistika 2 z računalniško analizo podatkov. Multipla regresija in polinomski regresijski model

Statistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo

1.3 Vsota diskretnih slučajnih spremenljivk

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Metoda glavnih komponent

Kotne in krožne funkcije

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Splošno o interpolaciji

Regresija in korelacija

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

REˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.

Osnove statistike. Drago Bokal Oddelek za matematiko in računalništvo Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerza v Mariboru. 1.

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Nekateri primeri sklopov izpitnih vprašanj pri predmetu Naključni pojavi

1. Trikotniki hitrosti

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Zanesljivost psihološkega merjenja. Osnovni model, koeficient α in KR-21

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

Statistika II z računalniško analizo podatkov. Bivariatna regresija, tipi povezanosti

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

NEPARAMETRIČNI TESTI Doc.dr. Tadeja Kraner Šumenjak

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

8. MULTIVARIATNE METODE 8.1. Uvod Zakaj jih uporabljati

Osnove matematične analize 2016/17

Postavitev hipotez NUJNO! Milena Kova. 10. januar 2013

8. Posplošeni problem lastnih vrednosti

DISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA

Metoda voditeljev. Poglavje 2

Osnove elektrotehnike uvod

V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.

8.4 χ 2 -preizkus Preizkušanje hipoteze enake verjetnosti

Funkcije več spremenljivk

ANALIZA VREDNOSTI ZLATA IN DEJAVNIKI CENE

Inverzni problem lastnih vrednosti evklidsko razdaljnih matrik

VAJE IZ OSNOV VERJETNOSTI IN STATISTIKE. Martin Raič

Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.

Problem lastnih vrednosti 1 / 20

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

Reševanje sistema linearnih

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Uporabna matematika za naravoslovce

UL FGG GR B II - Verjetnostni račun in statistika. Poskus, izid. Dogodek. Notes. Notes. Notes. Uvod. Osnovni pojmi.

S programom SPSS se, glede na število ur, ne bomo ukvarjali. Na izpitu so zastavljena neka vprašanja, zraven pa dobimo računalniški izpis izračunov. T

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Bernoullijevo zaporedje neodvisnih poskusov

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Matematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1

Univariatna in bivariatna statistika

MATRIČNI ZAPIS MODELA IN OSNOVE MATRIČNE OPERACIJE

Kotni funkciji sinus in kosinus

Εισαγωγή στην Ανάλυση Διακύμανσης

Kvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti

Poliedri Ines Pogačar 27. oktober 2009

3. STATISTIKE Z DVEMA SPREMENLJIVKAMA

Matematika I (VS) Univerza v Ljubljani, FE. Melita Hajdinjak 2013/14. Pregled elementarnih funkcij. Potenčna funkcija. Korenska funkcija.

Maja Pohar Perme. Verjetnost in statistika z nalogami

IZVODI ZADACI (I deo)

vezani ekstremi funkcij

The Thermal Comfort Properties of Reusable and Disposable Surgical Gown Fabrics Original Scientific Paper

POSTAVITEV IN TESTIRANJE HIPOTEZ

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

POSTAVITEV IN TESTIRANJE HIPOTEZ

IZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ

STATISTIKA. UP FAMNIT, Biopsihologija. Martin Raič. Zapiski s predavanj

Problem lastnih vrednosti

Lastne vrednosti in lastni vektorji

Specifični faktorji E i bodo imeli majhne variance, če so opazovane spremenljivke blizu faktorju F.

6. Preverjanje predpostavk klasičnega regresijskega modela

STATISTIKA. UP FAMNIT, Biopsihologija. Martin Raič. Zapiski s predavanj

1 Fibonaccijeva stevila

METODA FAKTORSKE ANALIZE je osnovana na analizi medsebojnih korelacij. Tu potrebujemo neko vsebinsko poznavanje oz. neko teorijo, da pojav x vpliva na

Uvod v R. 13. oktober Uvodni primer 3

OSNOVE STATISTIKE. FKKT-kemijski tehnologi 1.letnik Miran Černe

Osnove linearne algebre

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

Transcript:

(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami.

(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. Ponovimo:

(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. Ponovimo: S Studentovim T testom o enakosti povprečij testiramo, ali sta aritmetični sredini (povprečji) ene odvisne spremenljivke v dveh skupinah enaki (pripadata isti vzorčni porazdelitvi).

(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. Ponovimo: S Studentovim T testom o enakosti povprečij testiramo, ali sta aritmetični sredini (povprečji) ene odvisne spremenljivke v dveh skupinah enaki (pripadata isti vzorčni porazdelitvi). Z ANOVO testiramo, ali aritmetične sredine ene odvisne spremenljivke v dveh ali več skupinah pripadajo isti vzorčni porazdelitvi.

(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. Ponovimo: S Studentovim T testom o enakosti povprečij testiramo, ali sta aritmetični sredini (povprečji) ene odvisne spremenljivke v dveh skupinah enaki (pripadata isti vzorčni porazdelitvi). Z ANOVO testiramo, ali aritmetične sredine ene odvisne spremenljivke v dveh ali več skupinah pripadajo isti vzorčni porazdelitvi. MANOVA je posplošitev oz. razširitev ANOVE.

(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. Ponovimo: S Studentovim T testom o enakosti povprečij testiramo, ali sta aritmetični sredini (povprečji) ene odvisne spremenljivke v dveh skupinah enaki (pripadata isti vzorčni porazdelitvi). Z ANOVO testiramo, ali aritmetične sredine ene odvisne spremenljivke v dveh ali več skupinah pripadajo isti vzorčni porazdelitvi. MANOVA je posplošitev oz. razširitev ANOVE. Uporablja se za ugotavljanje razlik med skupinami glede na vrednosti več odvisnih spremenljivk.

(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. Ponovimo: S Studentovim T testom o enakosti povprečij testiramo, ali sta aritmetični sredini (povprečji) ene odvisne spremenljivke v dveh skupinah enaki (pripadata isti vzorčni porazdelitvi). Z ANOVO testiramo, ali aritmetične sredine ene odvisne spremenljivke v dveh ali več skupinah pripadajo isti vzorčni porazdelitvi. MANOVA je posplošitev oz. razširitev ANOVE. Uporablja se za ugotavljanje razlik med skupinami glede na vrednosti več odvisnih spremenljivk. Opomba: Skupine so določene z vrednostmi neodvisnih spremenljivk.

ANOVA Analiza variance Uporabimo jo za testiranje enakosti povprečij pri k 4 neodvisnih skupinah (lahko tudi za k = 2 in k = 3.)

ANOVA Analiza variance Uporabimo jo za testiranje enakosti povprečij pri k 4 neodvisnih skupinah (lahko tudi za k = 2 in k = 3.) BISTVO: Skupno variabilnost razdelimo na dve komponenti (pojasnjeno in nepojasnjeno).

ANOVA Analiza variance Uporabimo jo za testiranje enakosti povprečij pri k 4 neodvisnih skupinah (lahko tudi za k = 2 in k = 3.) BISTVO: Skupno variabilnost razdelimo na dve komponenti (pojasnjeno in nepojasnjeno). Oznake in predpostavke:

ANOVA Analiza variance Uporabimo jo za testiranje enakosti povprečij pri k 4 neodvisnih skupinah (lahko tudi za k = 2 in k = 3.) BISTVO: Skupno variabilnost razdelimo na dve komponenti (pojasnjeno in nepojasnjeno). Oznake in predpostavke: Imamo k skupin.

ANOVA Analiza variance Uporabimo jo za testiranje enakosti povprečij pri k 4 neodvisnih skupinah (lahko tudi za k = 2 in k = 3.) BISTVO: Skupno variabilnost razdelimo na dve komponenti (pojasnjeno in nepojasnjeno). Oznake in predpostavke: Imamo k skupin. Imamo k neodvisnih vzorcev velikosti n 1, n 2,..., n k (n 1 + n 2 + + n k = n).

ANOVA Analiza variance Uporabimo jo za testiranje enakosti povprečij pri k 4 neodvisnih skupinah (lahko tudi za k = 2 in k = 3.) BISTVO: Skupno variabilnost razdelimo na dve komponenti (pojasnjeno in nepojasnjeno). Oznake in predpostavke: Imamo k skupin. Imamo k neodvisnih vzorcev velikosti n 1, n 2,..., n k (n 1 + n 2 + + n k = n). X i meri količino, ki nas zanima na vzorcu i (i = 1, 2,..., k).

ANOVA Analiza variance Uporabimo jo za testiranje enakosti povprečij pri k 4 neodvisnih skupinah (lahko tudi za k = 2 in k = 3.) BISTVO: Skupno variabilnost razdelimo na dve komponenti (pojasnjeno in nepojasnjeno). Oznake in predpostavke: Imamo k skupin. Imamo k neodvisnih vzorcev velikosti n 1, n 2,..., n k (n 1 + n 2 + + n k = n). X i meri količino, ki nas zanima na vzorcu i (i = 1, 2,..., k). X 1 N(µ 1, σ), X 2 N(µ 2, σ),..., X k N(µ k, σ).

ANOVA Analiza variance Uporabimo jo za testiranje enakosti povprečij pri k 4 neodvisnih skupinah (lahko tudi za k = 2 in k = 3.) BISTVO: Skupno variabilnost razdelimo na dve komponenti (pojasnjeno in nepojasnjeno). Oznake in predpostavke: Imamo k skupin. Imamo k neodvisnih vzorcev velikosti n 1, n 2,..., n k (n 1 + n 2 + + n k = n). X i meri količino, ki nas zanima na vzorcu i (i = 1, 2,..., k). X 1 N(µ 1, σ), X 2 N(µ 2, σ),..., X k N(µ k, σ). Vzorčni podatki i-te skupine: x i1, x i2,..., x ini.

ANOVA Analiza variance Uporabimo jo za testiranje enakosti povprečij pri k 4 neodvisnih skupinah (lahko tudi za k = 2 in k = 3.) BISTVO: Skupno variabilnost razdelimo na dve komponenti (pojasnjeno in nepojasnjeno). Oznake in predpostavke: Imamo k skupin. Imamo k neodvisnih vzorcev velikosti n 1, n 2,..., n k (n 1 + n 2 + + n k = n). X i meri količino, ki nas zanima na vzorcu i (i = 1, 2,..., k). X 1 N(µ 1, σ), X 2 N(µ 2, σ),..., X k N(µ k, σ). Vzorčni podatki i-te skupine: x i1, x i2,..., x ini. Izberemo stopnjo značilnosti α.

Na stopnji značilnosti α testiramo ničelno hipotezo

Na stopnji značilnosti α testiramo ničelno hipotezo H 0 (µ 1 = µ 2 =... = µ k ) proti alternativi

Na stopnji značilnosti α testiramo ničelno hipotezo H 0 (µ 1 = µ 2 =... = µ k ) proti alternativi H 1 (vsaj eno povprečje je različno od ostalih).

Na stopnji značilnosti α testiramo ničelno hipotezo H 0 (µ 1 = µ 2 =... = µ k ) proti alternativi H 1 (vsaj eno povprečje je različno od ostalih). Naj bodo

Na stopnji značilnosti α testiramo ničelno hipotezo H 0 (µ 1 = µ 2 =... = µ k ) proti alternativi H 1 (vsaj eno povprečje je različno od ostalih). Naj bodo x 1 = 1 n 1 n 1 i=1 x 1i, x 2 = 1 n 2 n 2 x 2i,..., x k = 1 i=1 n k n k x ki i=1

Na stopnji značilnosti α testiramo ničelno hipotezo H 0 (µ 1 = µ 2 =... = µ k ) proti alternativi H 1 (vsaj eno povprečje je različno od ostalih). Naj bodo x 1 = 1 n 1 n 1 i=1 x 1i, x 2 = 1 n 2 n 2 x 2i,..., x k = 1 i=1 n k vzorčna povprečja skupin in n k x ki i=1

Na stopnji značilnosti α testiramo ničelno hipotezo H 0 (µ 1 = µ 2 =... = µ k ) proti alternativi H 1 (vsaj eno povprečje je različno od ostalih). Naj bodo x 1 = 1 n 1 n 1 i=1 x 1i, x 2 = 1 n 2 n 2 x 2i,..., x k = 1 i=1 n k vzorčna povprečja skupin in x = n 1x 1 + n 2 x 2 + + n k x k n n k x ki i=1

Na stopnji značilnosti α testiramo ničelno hipotezo H 0 (µ 1 = µ 2 =... = µ k ) proti alternativi H 1 (vsaj eno povprečje je različno od ostalih). Naj bodo x 1 = 1 n 1 n 1 i=1 x 1i, x 2 = 1 n 2 n 2 x 2i,..., x k = 1 i=1 n k vzorčna povprečja skupin in x = n 1x 1 + n 2 x 2 + + n k x k n skupno povprečje (tehtano povprečje). n k x ki i=1

Velja:

Velja: (x ij x) 2 = i,j k i=1 n i j=1 (x ij x i ) 2 + k i=1 n i (x i x) 2.

Velja: (x ij x) 2 = i,j k i=1 n i j=1 (x ij x i ) 2 + k i=1 n i (x i x) 2. Skupna variabilnost = nepojasnjena var. + pojasnjena var.

Velja: (x ij x) 2 = i,j k i=1 n i j=1 (x ij x i ) 2 + k i=1 n i (x i x) 2. Skupna variabilnost = nepojasnjena var. + pojasnjena var. VK s = VK z + VK m

Velja: (x ij x) 2 = i,j k i=1 n i j=1 (x ij x i ) 2 + k i=1 n i (x i x) 2. Skupna variabilnost = nepojasnjena var. + pojasnjena var. VK s = VK z + VK m VK...vsota kvadratov,

Velja: (x ij x) 2 = i,j k i=1 n i j=1 (x ij x i ) 2 + k i=1 n i (x i x) 2. Skupna variabilnost = nepojasnjena var. + pojasnjena var. VK s = VK z + VK m VK...vsota kvadratov, s...skupna,

Velja: (x ij x) 2 = i,j k i=1 n i j=1 (x ij x i ) 2 + k i=1 n i (x i x) 2. Skupna variabilnost = nepojasnjena var. + pojasnjena var. VK s = VK z + VK m VK...vsota kvadratov, s...skupna, z...znotraj skupin,

Velja: (x ij x) 2 = i,j k i=1 n i j=1 (x ij x i ) 2 + k i=1 n i (x i x) 2. Skupna variabilnost = nepojasnjena var. + pojasnjena var. VK s = VK z + VK m VK...vsota kvadratov, s...skupna, z...znotraj skupin, m...med skupinami.

ANOVA testna statistika Izkaže se, da je statistika (testna statistika metode ANOVA) F = PK m PK z F (k 1, n k), kjer je

ANOVA testna statistika Izkaže se, da je statistika (testna statistika metode ANOVA) F = PK m PK z F (k 1, n k), kjer je PK m = VK m k 1 povprečje kvadratov med skupinami,

ANOVA testna statistika Izkaže se, da je statistika (testna statistika metode ANOVA) F = PK m PK z F (k 1, n k), kjer je PK m = VK m k 1 PK z = VK z n k povprečje kvadratov med skupinami, povprečje kvadratov znotraj skupin,

ANOVA testna statistika Izkaže se, da je statistika (testna statistika metode ANOVA) F = PK m PK z F (k 1, n k), kjer je PK m = VK m k 1 PK z = VK z n k povprečje kvadratov med skupinami, povprečje kvadratov znotraj skupin, F (k 1, n k) Fisherjeva porazdelitev s k 1 in n k prostostnimi stopnjami.

Tabela metode ANOVA VV VK PS PK = VK PS vir vsota prostostne povprečje F variance kvadratov stopnje kvadratov med skupinami VK m k 1 PK m = VK m k 1 znotraj skupin VK z n k PK z = VK z n k skupna VK s n 1 S 2 = VK s n 1 F = PK m PK z

MANOVA Z MANOVO testiramo, ali vektorji aritmetičnih sredin dveh ali več skupin pripadajo isti vzorčni porazdelitvi: H 0 : (µ 11, µ 12,..., µ 1p ) = (µ 21, µ 22,..., µ 2p ) = = (µ k1, µ k2,..., µ kp ). H 1 : Vsaj eden vektor aritmetičnih sredin je različen od ostalih. Pri tem je: µ ij : aritmetična sredina j-te odvisne spremenljivke v i-ti skupini; p: število odvisnih spremenljivk; k: število skupin. Opomba: MANOVA je matematično ekvivalentna diskriminantni analizi.

Zakaj uporabiti MANOVO? S podatki več odvisnih spremenljivk bi lahko večkrat izvedli ANOVO (za vsako odvisno spremenljivko posebej). Zakaj torej uporabiti MANOVO (in ne več univariatnih primerjav med skupinami)? 1. Univariatni testi ne upoštevajo povezanosti med odvisnimi spremenljivkami. Z MANOVO lahko ugotovimo, če se skupine razlikujejo glede na kombinacijo dimenzij.

Zakaj uporabiti MANOVO? S podatki več odvisnih spremenljivk bi lahko večkrat izvedli ANOVO (za vsako odvisno spremenljivko posebej). Zakaj torej uporabiti MANOVO (in ne več univariatnih primerjav med skupinami)? 1. Univariatni testi ne upoštevajo povezanosti med odvisnimi spremenljivkami. Z MANOVO lahko ugotovimo, če se skupine razlikujejo glede na kombinacijo dimenzij. Opomba: Če se skupine med seboj ne razlikujejo po posameznih odvisnih spremenljivkah, še ne pomeni, da se ne razlikujejo glede na več odvisnih spremenljivk skupaj (multivariatni testi imajo večjo statistično moč).

Zakaj uporabiti MANOVO? S podatki več odvisnih spremenljivk bi lahko večkrat izvedli ANOVO (za vsako odvisno spremenljivko posebej). Zakaj torej uporabiti MANOVO (in ne več univariatnih primerjav med skupinami)? 1. Univariatni testi ne upoštevajo povezanosti med odvisnimi spremenljivkami. Z MANOVO lahko ugotovimo, če se skupine razlikujejo glede na kombinacijo dimenzij. Opomba: Če se skupine med seboj ne razlikujejo po posameznih odvisnih spremenljivkah, še ne pomeni, da se ne razlikujejo glede na več odvisnih spremenljivk skupaj (multivariatni testi imajo večjo statistično moč). 2. Uporaba več posameznih univariatnih testov poveča verjetnost napake I. vrste (verjetnost zavrnitve pravilne ničelne hipoteze; oznaka: α). Z MANOVO obdržimo verjetnost te napake pod nadzorom.

Predpostavke MANOVE Neodvisnost: Opazovanja oz. meritve na posamezni enoti morajo biti med seboj neodvisna.

Predpostavke MANOVE Neodvisnost: Opazovanja oz. meritve na posamezni enoti morajo biti med seboj neodvisna. Naključnost: Naključno vzorčenje podatkov iz populacije.

Predpostavke MANOVE Neodvisnost: Opazovanja oz. meritve na posamezni enoti morajo biti med seboj neodvisna. Naključnost: Naključno vzorčenje podatkov iz populacije. Multivariatna normalnost: Odvisne spremenljivke morajo biti večrazsežno normalno porazdeljene.

Predpostavke MANOVE Neodvisnost: Opazovanja oz. meritve na posamezni enoti morajo biti med seboj neodvisna. Naključnost: Naključno vzorčenje podatkov iz populacije. Multivariatna normalnost: Odvisne spremenljivke morajo biti večrazsežno normalno porazdeljene. Homogenost kovariančnih matrik: Poleg enakosti varianc odvisnih spremenljivk po skupinah (predpostavka ANOVE), se predpostavlja, da je korelacija med poljubnima dvema odvisnima spremenljivkama enaka pri vseh skupinah (za testiranje uporabimo Box-ov M test).

MANOVA - testna statistika Testna statistika je določena z razmerjem med sistematično (med skupinami) in nesistematično (znotraj skupin) varianco odvisnih spremenljivk.

MANOVA - testna statistika Testna statistika je določena z razmerjem med sistematično (med skupinami) in nesistematično (znotraj skupin) varianco odvisnih spremenljivk. Oznake: H: matrika sistematične variance (hypothesis SSCP); E: matrika nesistematične variance (error SSCP); T : matrika celotne variance (total SSCP).

MANOVA - testna statistika Testna statistika je določena z razmerjem med sistematično (med skupinami) in nesistematično (znotraj skupin) varianco odvisnih spremenljivk. Oznake: H: matrika sistematične variance (hypothesis SSCP); E: matrika nesistematične variance (error SSCP); T : matrika celotne variance (total SSCP). Matrika HE 1 je konceptualno enaka F -vrednosti pri ANOVI. Vsebuje p 2 vrednosti, kjer je p število odvisnih spremenljivk (je dimenzije p p).

MANOVA - testna statistika Testna statistika je določena z razmerjem med sistematično (med skupinami) in nesistematično (znotraj skupin) varianco odvisnih spremenljivk. Oznake: H: matrika sistematične variance (hypothesis SSCP); E: matrika nesistematične variance (error SSCP); T : matrika celotne variance (total SSCP). Matrika HE 1 je konceptualno enaka F -vrednosti pri ANOVI. Vsebuje p 2 vrednosti, kjer je p število odvisnih spremenljivk (je dimenzije p p). Kako torej dobimo eno samo vrednost, na podlagi katere lahko odločamo o pomembnosti testa? MANOVA izvede (multiplo) diskriminantno analizo.

MANOVA - testne statistike Diskriminantne funkcije so oblikovane tako, da maksimizirajo sistematično varianco.

MANOVA - testne statistike Diskriminantne funkcije so oblikovane tako, da maksimizirajo sistematično varianco. Večja kot je lastna vrednost diskriminantne funkcije, večje so razlike med skupinami (za določeno diskriminantno funkcijo.)

MANOVA - testne statistike Diskriminantne funkcije so oblikovane tako, da maksimizirajo sistematično varianco. Večja kot je lastna vrednost diskriminantne funkcije, večje so razlike med skupinami (za določeno diskriminantno funkcijo.) Testne statistike, na podlagi katerih ocenjujemo razlike med skupinami, so določena funkcija lastnih vrednosti matrike HE 1. Najpogosteje se uporabljajo:

MANOVA - testne statistike Diskriminantne funkcije so oblikovane tako, da maksimizirajo sistematično varianco. Večja kot je lastna vrednost diskriminantne funkcije, večje so razlike med skupinami (za določeno diskriminantno funkcijo.) Testne statistike, na podlagi katerih ocenjujemo razlike med skupinami, so določena funkcija lastnih vrednosti matrike HE 1. Najpogosteje se uporabljajo: Pillai-Bartlettova sled;

MANOVA - testne statistike Diskriminantne funkcije so oblikovane tako, da maksimizirajo sistematično varianco. Večja kot je lastna vrednost diskriminantne funkcije, večje so razlike med skupinami (za določeno diskriminantno funkcijo.) Testne statistike, na podlagi katerih ocenjujemo razlike med skupinami, so določena funkcija lastnih vrednosti matrike HE 1. Najpogosteje se uporabljajo: Pillai-Bartlettova sled; Hotelling-Lawleyeva sled;

MANOVA - testne statistike Diskriminantne funkcije so oblikovane tako, da maksimizirajo sistematično varianco. Večja kot je lastna vrednost diskriminantne funkcije, večje so razlike med skupinami (za določeno diskriminantno funkcijo.) Testne statistike, na podlagi katerih ocenjujemo razlike med skupinami, so določena funkcija lastnih vrednosti matrike HE 1. Najpogosteje se uporabljajo: Pillai-Bartlettova sled; Hotelling-Lawleyeva sled; Wilksova lambda;

MANOVA - testne statistike Diskriminantne funkcije so oblikovane tako, da maksimizirajo sistematično varianco. Večja kot je lastna vrednost diskriminantne funkcije, večje so razlike med skupinami (za določeno diskriminantno funkcijo.) Testne statistike, na podlagi katerih ocenjujemo razlike med skupinami, so določena funkcija lastnih vrednosti matrike HE 1. Najpogosteje se uporabljajo: Pillai-Bartlettova sled; Hotelling-Lawleyeva sled; Wilksova lambda; Royev največji koren.

MANOVA - testne statistike Naj s označuje število diskriminantnih funkcij. Potem je: Pillai-Bartlettova sled: V = s λ i. i=1 1 + λ i Najbolj robustna pri enako velikih skupinah. Če skupine niso enako velike, je V občutljiva na kršitev predpostavke o homogenosti kovariančnih matrik.

MANOVA - testne statistike Naj s označuje število diskriminantnih funkcij. Potem je: Pillai-Bartlettova sled: V = s λ i. i=1 1 + λ i Najbolj robustna pri enako velikih skupinah. Če skupine niso enako velike, je V občutljiva na kršitev predpostavke o homogenosti kovariančnih matrik. Hotelling-Lawleyeva sled: T = s λ i. i=1

MANOVA - testne statistike Naj s označuje število diskriminantnih funkcij. Potem je: Pillai-Bartlettova sled: V = s λ i. i=1 1 + λ i Najbolj robustna pri enako velikih skupinah. Če skupine niso enako velike, je V občutljiva na kršitev predpostavke o homogenosti kovariančnih matrik. Hotelling-Lawleyeva sled: T = Wilksova lambda: Λ = s i=1 s λ i. i=1 1 1 + λ i. Najpogosteje uporabljena. Za zavrnitev ničelne hipoteze mora biti čim manjša.

MANOVA - testne statistike Naj s označuje število diskriminantnih funkcij. Potem je: Pillai-Bartlettova sled: V = s λ i. i=1 1 + λ i Najbolj robustna pri enako velikih skupinah. Če skupine niso enako velike, je V občutljiva na kršitev predpostavke o homogenosti kovariančnih matrik. Hotelling-Lawleyeva sled: T = Wilksova lambda: Λ = s i=1 s λ i. i=1 1 1 + λ i. Najpogosteje uporabljena. Za zavrnitev ničelne hipoteze mora biti čim manjša. Royev največji koren: Θ = λ max.

Testne statistike - pomembnost Če so razlike med skupinami zgoščene na prvi diskriminantni funkciji, je Royev največji koren najmočnejša statistika. Sledijo mu T, Λ in V.

Testne statistike - pomembnost Če so razlike med skupinami zgoščene na prvi diskriminantni funkciji, je Royev največji koren najmočnejša statistika. Sledijo mu T, Λ in V. Če se skupine razlikujejo glede na več diskriminantnih funkcij, je vrstni red moči statistik obrnjen: V, Λ, T in Θ.

Testne statistike - pomembnost Če so razlike med skupinami zgoščene na prvi diskriminantni funkciji, je Royev največji koren najmočnejša statistika. Sledijo mu T, Λ in V. Če se skupine razlikujejo glede na več diskriminantnih funkcij, je vrstni red moči statistik obrnjen: V, Λ, T in Θ. Za male do zmerno velike vzorce so vrednosti testnih statistik podobne.

Velikost vzorca, število spremenljivk, kovariate Vsaj 20 enot v posamezni skupini. Skrajni minimium: število enot v posamezni skupini mora biti večje od števila odvisnih spremenljivk, ki so vključene v analizo.

Velikost vzorca, število spremenljivk, kovariate Vsaj 20 enot v posamezni skupini. Skrajni minimium: število enot v posamezni skupini mora biti večje od števila odvisnih spremenljivk, ki so vključene v analizo. Običajno primerjamo nekaj (eno, dve,...) neodvisnih spremenljivk s skupino (smiselno izbranih) odvisnih spremenljivk.

Velikost vzorca, število spremenljivk, kovariate Vsaj 20 enot v posamezni skupini. Skrajni minimium: število enot v posamezni skupini mora biti večje od števila odvisnih spremenljivk, ki so vključene v analizo. Običajno primerjamo nekaj (eno, dve,...) neodvisnih spremenljivk s skupino (smiselno izbranih) odvisnih spremenljivk. Neodvisne spremenljivke, ki niso vključene v začetno analizo, a imajo vpliv na odvisne spremenljivke, imenujemo kovariate. V analizo jih vključimo naknadno, če želimo odstraniti zunanje vplive, ki zvišujejo variabilnost znotraj skupin (MANCOVA).

Naknadne analize Če z MANOVO ničelno hipotezo zavrnemo, lahko uporabimo post hoc primerjave, da ugotovimo, katere skupine se med seboj pomembno razlikujejo.

Naknadne analize Če z MANOVO ničelno hipotezo zavrnemo, lahko uporabimo post hoc primerjave, da ugotovimo, katere skupine se med seboj pomembno razlikujejo. Priporočila za uporabo testov:

Naknadne analize Če z MANOVO ničelno hipotezo zavrnemo, lahko uporabimo post hoc primerjave, da ugotovimo, katere skupine se med seboj pomembno razlikujejo. Priporočila za uporabo testov: REGWQ in Tukey: za enako velike skupine in podobne variance po skupinah.

Naknadne analize Če z MANOVO ničelno hipotezo zavrnemo, lahko uporabimo post hoc primerjave, da ugotovimo, katere skupine se med seboj pomembno razlikujejo. Priporočila za uporabo testov: REGWQ in Tukey: za enako velike skupine in podobne variance po skupinah. Bonferroni: za nadzor nad napako I. vrste.

Naknadne analize Če z MANOVO ničelno hipotezo zavrnemo, lahko uporabimo post hoc primerjave, da ugotovimo, katere skupine se med seboj pomembno razlikujejo. Priporočila za uporabo testov: REGWQ in Tukey: za enako velike skupine in podobne variance po skupinah. Bonferroni: za nadzor nad napako I. vrste. Gabriel: za približno enako velike skupine.

Naknadne analize Če z MANOVO ničelno hipotezo zavrnemo, lahko uporabimo post hoc primerjave, da ugotovimo, katere skupine se med seboj pomembno razlikujejo. Priporočila za uporabo testov: REGWQ in Tukey: za enako velike skupine in podobne variance po skupinah. Bonferroni: za nadzor nad napako I. vrste. Gabriel: za približno enako velike skupine. Hochberg s GT2: za različno velike skupine.

Naknadne analize Če z MANOVO ničelno hipotezo zavrnemo, lahko uporabimo post hoc primerjave, da ugotovimo, katere skupine se med seboj pomembno razlikujejo. Priporočila za uporabo testov: REGWQ in Tukey: za enako velike skupine in podobne variance po skupinah. Bonferroni: za nadzor nad napako I. vrste. Gabriel: za približno enako velike skupine. Hochberg s GT2: za različno velike skupine. Games-Howell: če variance po skupinah niso enake.

Primer Primer: SPSS Analyze General Linear Model Multivariate