INFORMATIKA DELOVNA SKRIPTA

INFORMATIKA DELOVNA SKRIPTA (Pripravil: Iztok Vrhovec, univ. dipl. inž. rač. in inf. šol. leto 2001/ 02) Ime in priimek : Razred:

Informatika-Vaje 2001/02 KAZALO MICROSOFT WORD - UKAZI na kratko 3-5 RAZISKOVALEC/ OKNA UKAZI na kratko 6 stran 2

Informatika-Vaje 2001/02 MICROSOFT WORD - UKAZI na kratko _Zagon programa Word: Start/Programi/ Microsoft Word ali: 2x Klikni na ikono Microsoft Word na namizju (stran 11) _Zapiranje Worda po končanem delu: Datoteka/ Izhod ali: Klikni na X, v zgornjem desnem kotu zaslona (stran 13) AVTOMATSKO ŠTEVILČENJE STRANI Avtomatsko številčenje strani: Vstavljanje/ Številke strani/ položaj: Na dnu strani/ Poravnava: Izberi želeno poravnavo/ V redu (stran 14) Avtomatsko številčenje strani -drugi način: Pogled/ Glava in noga/ Preklopi med glavo in nogo/ Klikni na Vstavi številko strani (#)/ Zapri BESEDILO Besedilo-Belo besedilo na črni podlagi: Označi besedilo/ Oblika/Obrobe in senčenje/senčenje/ Slog: polno/v redu (stran17) Besedilo - Brisanje dela besedila: Z miško označi besedilo, ki ga želiš brisati/ Delete Besedilo - Dvojno prečrtano: Označi besedilo/ Oblika/ Pisava/ Dvojno prečrtano/ V redu (stran 21) Besedilo - Iskanje besedila: Urejanje/ Najdi/ V pogovorno okno vpiši besedilo, ki ga želiš najti/ Naslednji (stran 23) Besedilo - Kopiranje in vstavljanje dela besedila: Označi besedilo/ Urejanje/ Kopiraj/ Klikni z miško tja, kjer želiš, da bo kopirano besedilo/ Urejanje/ Prilepi (stran 26) Besedilo - Krepko: Označi besedilo/ V orodni vrstici Oblikovanje klikni K (stran 29) Besedilo - Ležeče (Ležeče): Označi besedilo/ V orodni vrstici Oblikovanje klikni L (stran 31) Besedilo - Nadpisano besedilo (7 40 ): Označi besedilo/ Oblika/ Pisava/ Nadpisano/ V redu (stran 33) Besedilo - Okvirjanje besedila: Označi besedilo / Oblika/ Obrobe in senčenje/ Izberi obrobe/ Izberi slog črte (stran 35) Besedilo - Označi celotno besedilo: CONTROL + A (stran 39) Besedilo - Označi del besedila: Postavi kazalec miške tja, kjer želiš začetek označenega besedila/ pritisni in drži levi gumb miške ter potegni po besedilu (stran 41) Besedilo - Podčrtano (Podčrtano): Označi besedilo/ V orodni vrstici Oblikovanje klikni P (stran 42) Besedilo - Podpisano besedilo (INF 205 ): Označi besedilo/ Oblika/ Pisava/ Podpisano/ V redu (stran 44) Besedilo - Poravnava besedila na desno: Označi besedilo, ki ga želiš poravnati/ Poravnaj desno (stran 46) Besedilo - Poravnava besedila na levo: Označi besedilo, ki ga želiš poravnati/ Poravnaj levo (stran 48) Besedilo - Poravnava besedila na sredino: Označi besedilo, ki ga želiš poravnati/ Na sredino (stran 50) Besedilo - Poravnava besedila obojestransko: Označi besedilo/ Obojestransko (stran 51) Besedilo - Povečevanje in pomanjševanje besedila: Označi besedilo/ V orodni vrstici Oblikovanje klikni velikost pisave/ Vpiši želeno velikost/ Enter (stran 52) Besedilo - Prečrtano besedilo (Prečrtano): Označi besedilo/ Oblika/ Pisava/ Prečrtano/ V redu (stran 53) Besedilo - Premakni del besedila:označi besedilo, ki ga želiš premakniti/ Izreži/ Klikni z miško tja, kjer želiš, da bo premaknjeno besedilo/ Prilepi (stran 55) Besedilo - Preverjanje pravopisa: Orodja/ Črkovanje (stran 57) Besedilo - Razvrsti besedilo po abecedi: Pogled/ Orodne vrstice/ Podatkovna zbirka. Klikni na začetek besedila/ V orodni vrstici Podatkovna zbirka klikni na orodje Razvrsti naraščajoče ali razvrsti padajoče Besedilo - Senčeno besedilo: Označi besedilo/ Oblika/ Pisava/ Senčeno/ V redu (stran 60) Besedilo - Sprememba tipa pisave: Označi besedilo, ki mu želiš spremeniti tip pisave/ V orodni vrstici Oblikovanje klikni Pisava/ Izberi želeno pisavo (stran 63) Besedilo - Spremeni barvo pisave: Označi besedilo/ Oblika/ Pisava/ Barva: izberi barvo/ V redu (stran 62) Besedilo - Spreminjanje malih črk v VELIKE in nazaj: Označi besedilo/ Shift+F3 (stran 64) Besedilo - Štetje besed, znakov, odstavkov, strani, vrstic: Orodja/ Štetje besed/ Zapri (stran 66) Besedilo - Vstavljanje posebnih in čudaških znakov ( na primer: α ): Klikni z miško tja, kjer želiš poseben znak/ Vstavljanje/ Simbol/ Izberi želeni znak/ Vstavi/ Zapri (stran 67) Besedilo - Zamenjava besedila: Urejanje/ Zamenjaj/ V polje Najdi vpiši besedilo, ki ga želiš najti/ V polje Zamenjaj z vpiši besedilo s katerim želiš zamenjati prvotno besedilo/ Naslednji/ Zamenjaj (stran 70) Besedilo - Zbriši znak desno od vrivnika (kurzorja): Klikni pred znak, ki ga brišeš/ Delete (stran 74) Besedilo - Zbriši znak levo od vrivnika (kurzorja): Klikni za znak, ki ga brišeš Backspace (stran 76) DATOTEKA Datoteka - Natisni datoteko: Datoteka/ Natisni/ V redu (stran 78) Datoteka - Odpri datoteko - Word mora biti dejaven - zagnan (Če ni: Start/Programi/ Microsoft Word). Datoteka/ Odpri/ Najdi svojo mapo/ 2x klikni na datoteko, ki jo želiš odpreti ali: Odpri program Raziskovalec/ Najdi svojo mapo/ 2x klikni na datoteko, ki jo želiš odpreti (stran 79) Datoteka - Predogled datoteke pred tiskanjem: Datoteka/ Predogled tiskanja/ Zapri (stran 83) Datoteka Shrani datoteko: Datoteka/ Shrani kot/najdi svojo mapo/ Vpiši ime datoteke v okno Ime datoteke/ V redu (stran 84) Datoteka - Zapiranje datoteke: Datoteka/ Zapri (stran 87) 3

Informatika-Vaje 2001/02 GLAVA IN NOGA Glava in noga - Avtomatsko številči vse strani v nogi: Pogled/ Glava in noga/ Preklopi med glavo in nogo/ Klikni na Vstavi številko strani (#)/ Zapri (stran 88) Glava in noga - Hočem videti glavo in nogo, ko urejam datoteko, pa je ne vidim: Pogled/ Postavitev strani (stran 91) Glava in noga - Nočem videti glave in noge, ko urejam datoteko : Pogled/ Navaden (stran 93) Glava in noga - Piši besedilo v glavo: Pogled/ Glava in noga/ Vpiši in oblikuj besedilo (stran 94) Glava in noga - Piši besedilo v nogo: Pogled/ Glava in noga/ Preklopi med glavo in nogo/ Vpiši in oblikuj besedilo (stran 95) Glava in noga - Preklopi med glavo in nogo: Pogled/ Glava in noga/ Preklopi med glavo in nogo (stran 97) ODSTAVEK Odstavek - Zamik celotnega odstavka: Označi odstavek, ki ga želiš zamakniti/ Oblika/ Odstavek/ Zamiki in razmiki/ Levo: Vpiši želeno vrednost/ Desno: Vpiši želeno vrednost/ V redu (stran 98) Odstavek - Zamik prve vrstice vseh odstavkov v besedilu: Označi celotno besedilo (CONTROL + A)/ Oblika/ Odstavek/ Posebno: Prva vrstica/ Za: vtipkaj vrednost zamika - na primer 0,5 cm/ V redu (stran 100) Odstavek - Zamik vseh vrstic odstavka razen prve (viseči zamik): Označi celotno besedilo (CONTROL + A)/ Oblika/ Odstavek/ Posebno: Viseče/ V redu (stran 103) OPOMBE Opombe - sprotne ali končne: Klikni z miško tja, kjer želiš sprotne opombe pod črto/ Vstavljanje/ Sprotne opombe/ izberi sprotne ali končne/ Natipkaj besedilo opomb/ Zapri ORODNE VRSTICE: Kako jih vidim, ali zbrišem: Orodne vrstice Kaj je orodna vrstica? V njih se nahajajo različna orodja. Najbolj značilni sta orodni vrstici Oblikovanje in Standard Orodna vrstica - Glava in noga: Pogled/ Glava in noga (stran 106) Orodna vrstica - Oblikovanje: Pogled/ Orodne vrstice/ Oblikovanje in orodna vrstica Oblikovanje izgine iz ekrana. Ponovi: Pogled/ Orodne vrstice/ Oblikovanje in orodna vrstica Oblikovanje se ponovno pojavi na ekranu. (stran 107) Orodna vrstica - Standard: Pogled/ Orodne vrstice/ Standard in orodna vrstica Standard izgine iz ekrana. Ponovi: Pogled/ Orodne vrstice/ Standard in orodna vrstica Standard se pojavi na ekranu. (stran 109) POMIK Pomik v naslednji odstavek Control+ Pomik v prejšnji odstavek Control+ Pomik za eno besedo v desno Control + Pomik za eno besedo v levo Control + POMOČ Pomoč: Pomoč/ Klikni Vsebina ali Stvarno kazalo/ Izberi ustrezno temo, ki te zanima PREKLIC UKAZA Preklic prejšnjega ukaza: Urejanje/ Razveljavi (stran 111) SLIKA Slika - izbriši sliko: Označi sliko (klikni nanjo z miško)/ Delete (stran 112) Slika - Okvirjanje slike: Označi sliko (klikni nanjo z miško) / Oblika/ Obrobe in senčenje/ Barve in senčenje/ Izberi: Barva, Črta, Slog, Debelina/ V redu (stran 113) Slika - poravnava: Označi sliko/ Klikni na ustrezno poravnavo (levo, desno, na sredino) v orodni vrstici Oblikovanje. Če v orodni vrstici Oblikovanje gumbi za poravnavo niso aktivni, enostavno drži gumb miške na sliki in jo "potegni" kamor želiš. (stran 115) Slika - povečava, pomanjšanje: Klikni na sliko/ Desni zgornji kot slike potegni desno ali levo; pri tem drži levi gumb miške (stran 117) Slika - vstavljanje iz Clip Arta: Klikni na mesto, kjer želiš sliko/ Naredi prazno vrstico (Enter)/ Vstavljanje/ Slika/ Clip Art/ Najdi mapo v kateri je slika, ki jo želiš vstaviti/ Klikni na izbrano sliko/ Insert (stran 119) Slika - vstavljanje iz datoteke: Klikni na mesto, kjer hočeš sliko/naredi prazno vrstico (Enter)/ Vstavljanje/ Slika/ Iz datoteke/ Najdi mapo v kateri je slika, ki jo želiš vstaviti/ Klikni na izbrano sliko/ Insert (stran 121) STOLPCI Stolpci - Razmik med stolpci: Oblika/ Stolpci/ Če želiš, spremeni želeno število stolpcev: na primer 3/ Vpiši želeni razmik med stolpci: na primer 0,5 cm/ Če želiš stolpce v celotnem dokumentu klikni na Uporabi za: cel dokument/ Če imaš več kot dva stolpca klikni še na: Stolpci enakih širin/ V redu (stran 124) Stolpci - Ustvari želeno število stolpcev v besedilu: Klikni gumb Stolpci v orodni vrstici Standard/ Izberi želeno število stolpcev (stran 125) 4

Informatika-Vaje 2001/02 STRAN Stran - Podlaga (ozadje) strani: Oblika/ Ozadje/ Učinki polnila/ izberi Variante, Barve, Senčenje itd/ V redu (stran 127) Stran - Pokončno ali Ležeče - glej Velikost strani Stran - Robovi strani: Datoteka/ Priprava strani/ Robovi/ Vnesi želene vrednosti za robove Zgoraj, Spodaj, Levo, Desno, Glava, Noga/ V redu (stran 129) Stran - Velikost strani: Klikni z miško na začetek datoteke/ Datoteka/ Priprava strani/ Velikost papirja/ Izberi želeno velikost papirja (na primer A4, A5...) in usmerjenost (pokončno ali ležeče)/ V redu (stran 131) Stran - Začni novo stran: Klikni z miško PRED besedo, ki naj bo na novi strani/ Vstavljanje/ Prelom/ Prelom strani/ V redu ali CONTROL+Enter (stran 133) TABELA Tabela - brisanje stolpca: Označi stolpec, ki ga želiš izbrisati/ Tabela/ Izbriši stolpec (stran 135) Tabela - brisanje vrstic: Označi vrstico, ki jo želiš izbrisati/ Tabela/ Izbriši celice/ V redu (stran 136) Tabela - izdelava tabele: Tabela/ Vstavi tabelo: vpiši število želenih stolpcev/ Vpiši število želenih vrstic/ V redu (stran 138) Tabela - nastavi višino vrstic in širino stolpcev: Označi tabelo/ Tabela/ Višina in širina celice/ Vrstica/ Višina Vrstic: vnesi Vsaj ali Natančno/ Vrednost: Vpiši številko: Običajna velikost je 12. Pri urniku, na primer potrebuješ približno 20/ Stolpec/ Vpiši želeno vrednost v: Širina stolpca, Presledek med stolpci/ V redu (stran 140) Tabela - Razdeli stolpec: Označi stolpce/ Tabela/ Razdeli celice/ Vpiši želeno število stolpcev in vrstic/ V redu (stran 144) Tabela - Razdeli vrstico: Označi vrstico/ Tabela/ Razdeli celice/ Vpiši želeno število stolpcev in vrstic/ V redu (stran 146) Tabela - Samooblikovanje tabele: Označi tabelo/ Tabela/ Samooblikovanje tabele/ v pogovornem oknu Oblike izberi želeno obliko tabele/ V redu (stran 148) Tabela - Spoji stolpce: Označi stolpce/ Tabela/ Spoji celice (stran 150) Tabela - Spoji vrstico: Označi vrstico/ Tabela/ Spoji celice (stran 151) Tabela - vstavi stolpec: Označi stolpec desno od stolpca, kjer želiš dodati nov stolpec/ Tabela/ Vstavi celice/ Vstavi cel stolpec (stran 152) Tabela - vstavi vrstico:označi vrstico pod vrstico, kjer želiš dodati novo vrstico/ Tabela/ Vstavi celice/ Vstavi celo vrstico (stran 154) VRSTICE Vrstica - Brisanje prazne vrstice: Klikni z miško na začetek vrstice, ki jo želiš brisati/ Delete (stran 156) Vrstica - Nastavi razmik med vrsticami: Označi besedilo/ Oblika/ Odstavek/ Izberi želen razmik vrstic/ Za koliko: (po potrebi) (stran 157) Vrstica - Vnos prazne vrstice: Klikni z miško na začetek vrstice pred katero želiš prazno vrstico/ Enter (stran 159) 5

6 Informatika-Vaje 2001/02 RAZISKOVALEC/ OKNA UKAZI na kratko _Vključi računalnik: Gumb POWER na računalniku/ Monitor/ Vpiši geslo(isto kot v zgornji vrstici) (stran163) _Izključi računalnik: Start/ Zaustavitev sistema/ Ko se na zaslonu prižge ORANŽNA lučka pritisni gumb na monitorju. Ostalo pusti kot je. (stran 161 ) _Zagon programa Raziskovalec: Start/ Programi/ Raziskovalec _Zapiranje Raziskovalca: Datoteka/ Zapri ali: Klikni na X, v zgornjem desnem kotu zaslona CD ROM pogon Kaj je to?: Je pogon, ki bere zgoščenke. Zgoščenko vstaviš v pogon in klikneš E.(stran 165) DATOTEKA Datoteka - Kaj je to?: Datoteka je urejen zapis z računalnikom zapisanih podatkov. Datoteke imajo različne končnice (JPG, BAT, GIF, DOC) in različne ikone. (stran 168) Datoteka - Izbriši datoteko: Poišči datoteko, ki jo hočeš zbrisati/ Klikni nanjo z desnim gumbom miške / Izbriši/ Da/ Datoteka je zbrisana. Če si jo zbrisal pomotoma klikni gumb Razveljavi (stran166 ) Datoteka - Kopiranje datoteke iz diskete na trdi disk: Vstavi disketo v disketni pogon/ Klikni na Disketni pogon 3,5 (A:)/ Klikni z desnim gumbom miške na datoteko, ki jo kopiraš/ Kopiraj/ Poišči mapo, kamor hočeš kopirati datoteko. Klikni na desni gumb miške/ Prilepi/ Datoteka se prekopira, kamor si hotel. Če si se zmotil klikni gumb Razveljavi. (stran 169 ) Datoteka - Kopiranje datoteke iz trdega diska na disketo: Vstavi disketo v disketni pogon/ Najdi datoteko, ki jo kopiraš/ Desni gumb miške/ Kopiraj/ Z desnim gumbom miške klikni na disketni pogon/ Prilepi/ Datoteka je prekopirana na disketo. Če se zmotiš, klikni Razveljavi (stran 172) Datoteka - Najdi datoteko: Moj računalnik/ Orodja/ Najdi/ Datoteke ali mape/ V pogovorno okno Ime vpiši ime datoteke ali mape, ki jo iščeš/ Najdi/ Izpišejo se najdene datoteke. Vidiš, v kateri mapi se nahajajo. (stran 174) Datoteka Odpri datoteko: Najdi datoteko, ki jo hočeš odpreti/ 2x klikni nanjo (stran 175) Datoteka - Pogled Podrobnosti: Pogled/ Podrobnosti. Vidiš, kako velike so datoteke in kdaj so bile ustvarjene (stran 176 ) Datoteka - Preimenuj datoteko: Klikni z desnim gumbom miške na datoteko, ki jo hočeš preimenovati/ Preimenuj/ Ime datoteke»utripa«modro/ Vpiši novo ime/ Enter (stran 177) Datoteka - Premakni datoteko: Desni gumb miške na datoteko/ Izreži/ Z desnim gumbom miške klikni na mapo, kamor hočeš premakniti datoteko/ Prilepi/ Datoteka, ki si jo premaknil»izgine«/ Nahaja se v tvoji mapi. Če se zmotiš, klikni Razveljavi (stran 179) Datoteka - Velikost datoteke: Odpri mapo, kjer te zanimajo velikosti datotek/ Pogled/ Podrobnosti/ V rubriki Velikosti vidiš velikost datotek v KiloBajtih (KB) (stran 181) DISKETNI POGON-Kaj je to? Omogoča branje in pisanje po disketi. Označen je z A. (stran 182) MAPA - Kaj je to?: Mapa je okenski element, v kateri se nahajajo različni drugi okenski elementi (predmeti) : mape, datoteke, programi, itd. (stran 186) Mapa-Izbriši mapo: Klikni z desnim gumbom miške na mapo, ki jo brišeš/ Izbriši/ Da (stran 183 ) Mapa - Izdelaj novo mape: Klikni z miško na mapo, v kateri želiš izdelati novo mapo/ Datoteka/ Nova/ Mapa/ Vpiši ime mape/ 2x Enter (stran 184) Mapa - Kopiraj mapo: Postopek je popolnoma enak kot pri kopiranju datoteke. Zato glej: Datoteka Kopiraj datoteko iz trdega diska ali : Kopiraj datoteko iz diskete (stran 169, 172) Mapa - Najdi mapo: Postopek je popolnoma enak kot pri iskanju datoteke. Zato glej: Datoteka Najdi datoteko (stran 174) Mapa - Preimenuj mapo: Postopek je popolnoma enak kot pri preimenovanju datoteke. Zato glej: Datoteka Preimenuj datoteko (stran 177) Mapa - Premakni mapo: Postopek je popolnoma enak kot pri premikanju datoteke. Zato glej: Datoteka Premakni datoteko (stran 179) NAMIZJE Namizje- Kaj je to? Namizje je ploskev, ki se pokaže potem, ko vključiš računalnik in se naloži program Windows (operacijski sistem). (stran 187) Namizje Ikona: Ikone so sličice, ki se nahajajo na namizju. (stran 188) OKNO Okno Drsnik: Drsnik omogoča pomikanje vsebine okna navpično in vodoravno. (stran 189) Okno - Naslovna vrstica: V naslovni vrstici je ime programa (ali drugega okenskega elementa), njegova ikona in kje se nahaja. (stran 190) Okno - Povečaj, pomanjšaj okno: (stran 191) Okno - Premakni okno: klikni v naslovno vrstico, drži levi gumb miške, vleči po zaslonu (stran 192) Okno - Zapri okno-program je dejaven: Klikni _/ Program je zapisan v opravilni vrstici( stran 193) Okno - Zapri okno - program ni dejaven: Klikni X / Ni več zapisan v opravilni vrstici (stran 194) OPRAVILNA VRSTICA Opravilna vrstica - Kaj je to? Nahaja se na dnu namizja. V njej so zapisani dejavni programi. Glej tudi: Okno zapri okno (stran 193) Opravilna vrstica - Preklop med dejavnimi programi: Klikni na program v opravilni vrstici in odpre se njegovo okno. (stran 195) TRDI DISK Kaj je to? Trdi disk je del strojne opreme. Nahaja se v računalniku. Običajno oznaka:c in D (stran 196)

7 Informatika-Vaje 2001/02 INFORMATIKA teorija zapiski AD-pretvornik. (ANALOGNO-DIGITALNI pretvornik). Če hočemo analogno informacijo posredovati računalniku, jo moramo prej spremeniti (pretvoriti) v digitalno. Primer: zvok - zvočna kartica je primer AD pretvornika. Primer: Za vsako sekundo zvoka vzamemo 44.000 vzorcev. ANALOGNA ali ZVEZNA informacija obsega neskončno število vrednosti. Prehodi med podatki so tekoči, brez preskokov Primeri: telesna temperatura, drsanje, smučanje, let letala. ASCII (izgovori se:»aski«) kodna tabela - ameriška standardna koda za izmenjavo informacij. Ta tabela ne vsebuje šumnikov. Zato pisave drugih dežel (na primer: Slovenije, Češke, Nemčije, itd.) vsebujejo dodatne lastne znake, ki jih ASCII tabela ne pozna. V slovenščini so to na primer: Š, Č, Ž itd. BAJT - KILOBAJT - MEGABAJT GIGABAJT (B KB MB - GB) BAJT (angleško: BYTE) označujemo z B. 1 BAJT = 8 bitov. Bajt uporabljamo tudi kot enoto za predstavljanje velikosti pomnilnika. Primer: Koliko različnih znakov lahko zapišemo z enim bajtom? Odgovor: 256, ker je 2 8 =256. 1 KB = 1024 B ; 1B = približno 0,001 KB 1MB = 1024 KB = približno 1 milijon B. ; 1 KB = približno 0,001 MB 1GB = 1024 MB = približno 1 milijon KB = 1 milijarda B. ; 1 MB = približno 0,001 GB Na primer: Trdi disk je velik 10 GB. Ali: Disketa je velika 1.44 MB. BAZA PODATKOV urejeni podatki o določeni stvari, zbrani na enem mestu. Baza podatkov je na primer telefonski imenik. BIT (BInary digit) je enota za merjenje količine informacij. Prav tako je tudi znak za zapis informacije. Bit ima lahko vrednost 0 ali 1. Primer: Informacija 001 je velika 3 bite. Primer 2: Informacija 0000 1100 je velika 8 bitov (prešteješ vse številke bite). Koliko bitov potrebujemo za kodiranje? 2 izida 1 bit, ker 2 1 =2 4 izidi 2 bita, ker 2 2 =4. 8 izidov 3 bite, ker 2 3 =8. 16 izidov 4 bite 2 0 =1, 2 1 =2, 2 2 =4, 2 3 =8, 2 4 =16, 2 5 =32, 2 6 =64, 2 7 =128, 2 8 =256, 2 9 =512, 2 10 =1024 2 16 =65536. Primer 1: Dvojiško kodiraj 4 imena Jure, Tone, Cvetka, Matej. Odgovor: Za 4 imena potrebujemo 2 bita, ker: 2 2 =4. Za vsako ime izberemo poljubna 2 bita: Jure= 00, Tone = 10, Cvetka =11, Matej =10 Primer 2: Če bi imeli 8 imen bi potrebovali 3 bite za vsakega, na primer: Jure: 000, Matej = 110, itd. Niz bitov: na primer: 0000 1110 (poljubno zaporedje ničel in enk) BITNA (TOČKOVNA) SLIKA: Vsako točko slike opišemo z ustreznim številom. Bitna slika je kodirana po pikah. Barvo pike določimo z določenim številom bitov. Primer 1: 4 biti =16 barv, ker 2 4 =16. 8 bitov= 256 barv, ker 2 8 =256. Primer 2: Koliko bajtov potrebujemo za kodiranje celega zaslona, ki ima vodoravno 800 točk in navpično 600, vsaka točka pa ima lahko 256 barv. Odgovor: Za 256 barv potrebujemo 8 bitov (to je 1B). Torej: 800 x 600 x 1B = 480.000 B = 480 KB. BRALNI POMNILNIK - ROM. V njem so informacije zapisane trajno (tudi, ko računalnik izklopimo). V manjših računalnikih je to na primer operacijski sistem. BRSKALNIK program, ki nam omogoča brskanje po Internetu. Brskalnik je na primer Internet Explorer. BMP (angl: bitmap) vsaka točka na zaslonu je zapisana v pomnilniku računalnika z določenim številom bitov. Glej tudi: bitna (točkovna) slika) CMYK prikazovanje barv na zaslonu, ki temelji na treh osnovnih tiskarskih barvah in črni. C = Cian (sinjemodra), M = Magenta (škrlatna), Y = Yellow (rumena), K = black (črna) CD (Compact Disc-Zgoščenka). Zapis ni magnetni, temveč mehanski, branje pa optično. Ker so zapisi zelo gosti potrebujemo za branje zelo močan snop svetlobe (to je laser). Hitrost branja: 150 KB/s = osnovna hitrost. (To je približno 75 tipkanih strani na sekundo). 32x hitrost je približno 32x150 KB = 4800 KB/s = 4,8 MB/s. To je približno 2400 tipkanih strani na sekundo. ČIP - glej integrirano vezje DATOTEKA je urejen zapis podatkov, zapisanih z računalnikom DELOVNI POMNILNIK (RAM). V RAM-u so zapisani podatki in ukazi tekoče obdelave. Ko računalnik ugasnemo, se vsebina delovnega pomnilnika izgubi. Prenašanju programa iz trdega diska v delovni pomnilnik imenujemo nalaganje programa. Današnji delovni pomnilniki so tipično veliki 32, 64, 128 MB. DIGITALNA ali DISKRETNA informacija obsega končno število vrednosti. Prehodi med podatki so netekoči, s preskoki. Primer i: naravna števila: 1,2,3,4 prsti na roki, niz bitov (10111111 ), itd. DISKRETNO glej digitalno DOMAČA STRAN (angl. Homepage) je stran (informacije), ki jo uporabnik Interneta shrani v računalniku ponudnika Internet storitev, tako da imajo dostop do nje tudi drugi uporabniki DRSNIK se nahaja ob desnem ali spodnjem robu okna. Omogoča pomikanje vsebine okna navpično ali vodoravno DVD - glej Pomnilniški nosilci - vrste ELEKTRONSKA POŠTA (e-mail) je pošiljanje in prejemanje z računalnikom napisanih sporočil med uporabniki Interneta. ELEMENTARNI POSKUS je poskus z dvema enakovrednima izidoma Primer: met kovanca. ENOTA INFORMACIJE nastane v poskusu z dvema enako verjetnima izidoma Imenujemo jo DUALNA (DVOJIŠKA) ENOTA BIT, ker je določena s poskusom z dvema izidoma. Primer, ko nastane informacija 1 bita: Met kovanca. FREEWARE - brezplačni programi GLOBALNO OMREŽJE - WAN (Wide Area Network) računalniki povezani med sabo v oddaljenosti od nekaj 100 m naprej GONILNIKI upravljajo z napravami, ki so priključene na računalnik (tiskalnik, tipkovnica, miška, tiskalnik, skener, itd.) GRAFIČNA KARTICA je del strojne opreme, ki omogoča prikaz slike na zaslonu. GSM je mednarodna kratica za Global System for Mobile Communications ali v slovenščini Globalni sistem mobilne telefonije (digitalno omrežje) HARDWARE (izgovori se: hardver) strojna oprema. HOMEPAGE - glej DOMAČA STRAN HTTP - (HyperText Transfer Protocol) - računalniški protokol med Iskalnikom (Browser) in strežnikom (Server) za sprejemanje in pošiljanje spletne strani. IKONA je sličica na namizju.

Informatika-Vaje 2001/02 INCH (inč) palec je angleška merska enota. 1 inč = 2.54 cm INFORMACIJA : (latinsko: pojem, predstava). Ko izvemo nekaj novega o določeni stvari. V običajnem jeziku INFORMACIJA pomeni SPOROČILO. Kako informacije najpogosteje sprejema človek: govorno, pisno,v obliki slike, zvoka Količina informacije 111 je 3 bite (prešteješ cifre). Primer 2: Količina informacije 10101 je 5 bitov. Več ko je možnih izidov, večja je prejeta informacija. Primer 3: Informacija slovenske abecede je večja od informacije, ki jo dobimo pri metu kovanca. INFORMACIJSKE NAPRAVE: radio, telefon, televizija, časopis, revija, računalnik INFORMACIJSKI SISTEM: je sklop naprav in programov, namenjen zbiranju, obdelavi, shranjevanju in posredovanju podatkov uporabnikom primer informacijskega sistema: bolnišnica računalnik pri bolniški sestri in zdravniku bistvo informacijskega sistema je posredovanje informacij INFORMATIKA v ožjem pomenu besede je veda o elektronskem prenašanju sporočil. INFORMATIKA v širšem pomenu besede je veda, ki raziskuje vrste in značilnosti informacij. INTEGRIRANO VEZJE (ČIP) -»črna ploščica z nožicami), na kateri je veliko elektronskih elementov. Primer: Procesor Pentium ima nekaj milijonov tranzistorjev. INTERNET (po slovensko somrežje) je svetovno računalniško omrežje, v katero se lahko vključi drugo omrežje ali posameznik. Začetki Interneta segajo v leto 1970, ko so v ZDA začeli med seboj povezovati računalnike v vojaških oporiščih. Internet omogoča podobne storitve kot krajevno omrežje, le da lahko dobivamo informacije tudi od uporabnikov zunaj krajevnega omrežje. Za priključitev v Internet potrebujemo: računalnik, modem, telefonski priključek in ponudnika Internet storitev (na primer Arnes, Siol, in drugi). IRC (Internet Relay Chat)je program, ki omogoča pogovor (s prenašanjem natipkanih sporočil) med uporabniki Interneta. ISDN omrežje (Integrated Services Digital Network digitalno omrežje, ki nudi različne usluge). Podatki se prenašajo v digitalni obliki. Zato ne potrebujemo več modema, temveč ISDN vmesnik. Prednost ISDN vmesnika je v tem, da je prenos podatkov precej hitrejši. ISKALNIK na primer: Yahoo, Altavista, Lycos itd. Iskalnik je program, ki omogoča iskanje določenih informacij (spletnih strani) po Internetu. JPEG zapis slike, s katerim skrajšamo zapis grafike v pomnilniku KODIRANJE v informatiki pomeni pretvorba sporočila v zaporedje signalov oziroma v nize bitov. Informacijo kodiramo zato, da jo lahko prenašamo. KODIRANJE V SPLOŠNEM pa pomeni zapisovanje podatkov z znaki. Primer: Klic SOS lahko zapišemo z različnimi znaki: SOS, COC (Cirilica), --- (Morsova abeceda) KODIRANJE PISNIH ZNAKOV Posamezen znak zapišemo v računalnih z osemmestnim dvojiškim številom oziroma kombinacijo osmih bitov (1 bajt). Primer: 0100 0001= črka A. 0100 0010 = črka B. Kako je vsak znak zakodiran (v katero dvojiško število se pretvori) je zapisano v razširjeni ASCII kodni tabeli. KODIRANJE SLIK Za računalnik je slika sestavljena iz točk (pik). BITNA (TOČKOVNA) SLIKA: Vsako točko slike opišemo z ustreznim številom. Bitna slika je kodirana po pikah. Barvo pike določimo z določenim številom bitov. VEKTORSKA (PREDMETNA) SLIKA: Slika je sestavljena iz črt, krivulj, ploskev, itd. Program nariše predmete, ki sestavljajo sliko. Takšno sliko lahko poljubno večamo in še vedno ostane ostra. KODIRANJE ŠTEVIL Primer: Cela števila (1, 2, 3, 4,... -1, -2, -3, -4...) Z enim bajtom ( 8 bitov ) lahko predstavimo 256 števil. Zakaj? Ker je 2 8 =256. Z dvema bajtoma (16 bitov) lahko predstavimo 65536 števil. Zakaj. Ker je 2 16 =65536. Še večja števila predstavimo z več bajti. KODIRANJE ZVOKA 8-bitna zvočna kartica meri val z 256 vrednostmi. 16-bitna zvočna kartica meri val z 65536 vrednostmi. 32-bitna zvočna kartica meri val z 2 32 vrednostmi. Število meritev v sekundi izrazimo z Hertzi (Hz) oziroma kilo Hertzi (khz) Primer 1: 11.000 meritev v sekundi je 11.000 Hz = 11 kh. 22.000 meritev v sekundi je 22.000 Hz = 22 khz. Primer 2: Koliko bajtov potrebujemo za 1 sekundo zvoka, ki ga snemamo z 44 khz vzorčenjem in 16-bitno zvočno kartico. Odgovor: 44.000 x 16 bitov = 44.000 x 2 B = 88.000 B = 88 KB KOMUNICIRANJE je prejemanje in oddajanje informacij KRAJEVNO OMREŽJE - LAN (Lokal Area Network)- V krajevnem omrežju so računalniki povezani v oddaljenosti do nekaj 100 metrov LAN (Lokal Area Network)- krajevno omrežje računalniki povezani v oddaljenosti do nekaj 100 metrov MAGNETNI POMNILNIŠKI NOSILCI Kako delujejo? Na njih se nahaja magnetna snov. Vsak magnet predstavlja 1 bit (0 ali 1). Naprava za pisanje (pogon) zapiše bit tako, da se ustrezni magnetek namagneti v eno oziroma v drugo smer. Magnetni pomnilniški nosilci so na primer: trdi disk, disketa, ZIP disketa. MAPA je element okenskega okolja, ki vsebuje druge mape (imenujemo jih podmape), datoteke, disketni pogon, namizje itd. MENI: Okno v katerem izbiramo med različnimi ukazi. MICROSOFT WORD je UREJEVALNIK besedil (angl. WORDPROCESSOR) MIDI (angl. : Musical Instrument Digital Interface), slovensko: digitalni vmesnik za glasbila. MIDI je kodni standard za zapisovanje glasbe z računalnikom. MIDI koda predstavlja na inštrumentu zaigrano noto. Prednost MIDI-ja pred običajnim kodiranjem zvoka je v tem, da je precej bolj ekonomično. Za sekundo glasbe porabimo le nekaj bajtov, kar je precej manj, kot pri običajnem kodiranju zvoka. MIKROPROCESOR CPU (Cental Process Unit) (OBDELOVALNA ENOTA) je srce računalnika. Nahaja se na matični plošči. V njem se izvršujejo ukazi, ki so zapisani v programu. Primer ukaza, ki se izvrši v procesorju: seštevanje, deljenje in podobno. Enota za hitrost mikroprocesorja je MIPS, kar pomeni milijon ukazov na sekundo (Million Instructions Per Second). Izvajanje ukazov poteka v ritmu, ki ga določa posebna ura. Hitrost ure je podana v hercih (Hz). 1Hz = 1 na sekundo. 1 KHz =1000 na sekundo. 1MHz = 1 milijon na sekundo. Za zmogljivost procesorja je pomembno: koliko bitov informacije obdeluje hkrati in kako hiter je. MIPS pomeni milijon ukazov na sekundo (Million Instructions Per Second). MIPS služi kot enota za hitrost mikroprocesorja. MODEM (MOdulacijaDEModulacija). Pretvarja (MOdulira) digitalni signal v analognega in potem zopet v digitalnega. Telefon je analogna naprava zato potrebujemo modem, ki spreminja digitalni signal v analognega, da lahko zvok potuje po telefonski žici. Hitrost modemov merimo z enoto b/s (bit/ sekundo). MP3 je ime za MPEG-1 (Moving Pictures Expert Group) Audio Layer 3. MP3 skrči običajni CD zvočni zapis za približno 12-krat. Tako skrčen zapis (datoteka) se lahko prenaša po Internetu in naloži na računalnik. Za minuto glasbe potrebujemo približno 1 MB pomnilniškega prostora. MULTIMEDIJA - večpredstavni računalniki so zmožni predstaviti različne infomacije (slika, zvok, ) NALAGANJE PROGRAMA: Prenašanju programa iz trdega diska v delovni pomnilnik. NAMIZJE Ploskev, ki se pokaže po zagonu programa Windows95. NIZ BITOV: je poljubno zaporedje ničel in enk. Na primer: 0000 1110 NMT - je kratica za Nordic Mobile Telephone ali po slovensko Nordijski sistem Mobilne Telefonije (analogno omrežje) ODLOŽIŠČE je mesto, kamor prenesemo del vsebine dejavnega okna (na primer del besedila, ki ga želimo prekopirati nekam drugam) OMREŽJE V omrežju med seboj komunicira (prejema in oddaja informacije) več računalnikov. 8

Informatika-Vaje 2001/02 LAN (Lokal Area Network)- krajevno omrežje. WAN (Wide Area Network) - globalno omrežje OPERACIJSKI SISTEM (na primer: Windows95 /Okna 95). Je osnovni program, potreben za delovanje računalnika. Zažene se, ko vključimo računalnik in teče, dokler računalnika ne izključimo. Nadzira delovanje miške, tipkovnice, monitorja, pomnilnika, procesorja itd. OPRAVILNA VRSTICA: Leži na dnu namizja. V njej so zapisani dejavni programi. V Oknih je lahko dejavnih več programov (ne le eden). OSEBNI RAČUNALNIK (angleško: PC-Personal Computer) je namenjen osebni rabi Izraz osebni računalnik se je pojavil leta 1981. PC- 386, 486: 32-bitni mikroprocesor, kar pomeni, da obdeluje hkrati 32 bitov. Hitrost 100 MHz = 100 milijonov /sek. Pentium: 32-bitni mikroprocesor, kar pomeni, da obdeluje hkrati 32 bitov. Hitrost do 450 MHz = 450 milijonov /sek. Osebni računalniki so: : namizni, prenosni, notesniki, žepni PC-Personal Computer - osebni računalnik PENTIUM procesor, ki ga je izdelalo podjetje Intel leta 1993. Deluje s hitrostjo 400 ali več MHz. (V eni sekundi se izvrši približno 400 milijonov ukazov) POMNILNIK je del strojne opreme. V njej se hranijo podatki. Pomnilnik je nekakšno veliko skladišče bitov. Procesor ima neposreden dostop do vsakega bita, kar pomeni, da do vsakega bita vodi elektronska pot. Primerjava s človeškim telesom: Kaj vodi do vsakega živčnega sprejemnika? Živec. Čas, ki je potreben, da pridemo do podatka, ki je zapisan v pomnilniku: nekaj milijardink sekunde POMNILNIŠKE NAPRAVE IN NOSILCI Na njih se trajno (to pomeni do nekaj desetletij) shranjujejo podatki. Pomnilniški nosilci so: trdi disk, disketa, CD-zgoščenka, DVD (Digital Versatile Disk). Branje in zapisovanje na njih omogočajo pogoni ( disketni pogon, pogon trdega diska itd.) POMNILNIŠKI NOSILCI VRSTE: TRDI DISK: 10 GB. Koliko črk velikosti 1 B lahko zapišemo na ta trdi disk? Odgovor: 10GB/ 1B = 10 milijard DISKETA: 1.44 MB, 2 MB. Koliko črk lahko zapišemo na disketo? 2 MB/ 1B = 2 milijona črk. CD-ROM: 650 MB, 700 MB DVD nekaj GB, na primer: 4 GB PONUDNIK INTERNET STORITEV je podjetje ali organizacija preko katere se lahko priključimo na Internet. Na primer: Arnes. PREDMETNA SLIKA: Slika je sestavljena iz črt, krivulj, ploskev, itd. Program nariše predmete, ki sestavljajo sliko. Takšno sliko lahko poljubno večamo in še vedno ostane ostra. PREIZKUSNI PROGRAMI (Shareware) so programi, ki jih lahko brezplačno uporabljamo le v predpisanem roku preizkušanja. Ponavadi so dostopni preko Interneta. PROCESOR glej mikroprocesor PROGRAM : navodila za delovanje računalnika. Ukaze (navodila) pa izvršuje procesor PROGRAMSKA OPREMA SOFTWARE (SOFTVER) : vsi programi PROGRAMSKA OPREMA se deli na sistemske programe (na primer Windows 95) in Uporabniške programe (na primer: Word, Raziskovalec) RAČUNALNIK je elektronska naprava za avtomatsko obdelavo podatkov, shranjevanje in prenos informacij Danes se uporablja za: pisanje, risanje, igre, banka, TV V preteklosti pa se je uporabljal samo za računanje Računalnike po velikosti razvrstimo takole:: a) Veliki: računalniški sistemi b) Osebni : namizni, prenosni, notesniki, žepni RAM (Random Access Memory)- delovni pomnilnik. V RAM-u so zapisani podatki in ukazi tekoče obdelave. Ko računalnik ugasnemo, se vsebina delovnega pomnilnika izgubi. Prenašanju programa iz trdega diska v delovni pomnilnik imenujemo nalaganje programa. Današnji delovni pomnilniki so tipično veliki 32, 64, 128 MB. RAZISKOVALEC je uporabniški program, ki služi za pregled urejenosti podatkov (okenskih elementov) v računalniku. RGB prikazovanje barv na zaslonu, ki temelji na treh barvah : Red (rdeča), Green (zelena), Blue (Modra) ROAMING - gostovanje v omrežjih GSM tujih operaterjev, ko sprejemate in opravljate klice v tujini ROM (Read Only Memory)- trajni (bralni) pomnilnik. V njem so informacije zapisane trajno (tudi, ko računalnik izklopimo). V manjših računalnikih je to na primer operacijski sistem. SHAREWARE so preizkusni programi, ki jih lahko brezplačno uporabljamo le določen čas. SISTEMSKI PROGRAMI so program, ki jih potrebuje računalnik za svoje delovanje. Delijo se na operacijske sisteme in gonilnike SKENER (BRALNIK SLIKE) je naprava, ki omogoča računalniku podati informacijo v obliki slike. SMS: Short Messages Services - GSM servis za pošiljanje kratkih pisnih sporočil SOFTWARE (SOFTVER) - glej programska oprema SPLETNA STRAN (angleško Web Page) je informacija namenjena svetovnemu spletu. Spletne strani so dotopne uporabnikom preko spletnih naslovov. Na primer: naslov slovenskega informacijskega servisa: http://www.sis.si STROJNA OPREMA. Strojna oprema je računalnik in njegovi deli. (»Vse kar vidimo in lahko primemo«): tipkovnica, miška, tiskalnik, grafična kartica, zvočna kartica, procesor, matična plošča, disketni pogon itd. Angleški izraz za strojno opremo je HARDWARE (izgovori se: hardver). SVETOVNI SPLET (angl. WWW World Wide Web) s pomočjo WWW-ja si lahko ogledujemo različne strani na drugih računalnikih, ki so priključeni na Internet. TIPKOVNICA ima okrog 100 tipk. Vsaka pritisnjena tipka proizvede kodo ASCII. TISKALNIK: Kakovost merimo z številom pik na kvadratni centimeter ali inč (palec). Primer: 600 dpi (Dots Per Inch) = 600 pik na palec. 1 inč = 2.54 cm. Tiskalniki so: laserski, brizgalniki, iglični. TRDI DISK je del strojne opreme, kjer se hranijo podatki. Glej še POMNILNIŠKI NOSILCI - VRSTE TOČKOVNA SLIKA glej: bitna slika UPORABNIŠKI PROGRAMI so programi, ki jih uporabljamo pri svojem delu. Primeri: Microsoft Word, Raziskovalec, Excel, Microsoft Power Point itd. URL (Uniform Resource Locator) naslov strani v Svetovnem spletu VEČPREDSTAVNI RAČUNALNIKI (MULTIMEDIJA) so zmožni predstaviti različne vrste informacij (poleg pisnih še: zvočne, slikovne, video in animacij) VEKTORSKA (PREDMETNA) SLIKA: Slika je sestavljena iz črt, krivulj, ploskev, itd. Program nariše predmete, ki sestavljajo sliko. Takšno sliko lahko poljubno večamo in še vedno ostane ostra. VHODNO-IZHODNE NAPRAVE so naprave, ki jih na računalnik priključimo od zunaj: tipkovnica, miška, zaslon, tiskalnik, skener. WAN (Wide Area Network) - globalno omrežje računalniki povezani med sabo v oddaljenosti od nekaj 100 m naprej WWW glej: Svetovni splet ZASLON je naprava za prikaz podatkov. Elektronsko vezje, ki sliko sestavi in pošlje na zaslon je grafična kartica. Kakovost zaslona je odvisna od: števila pik na zaslonu, velikosti zaslona in števila barv. ZGOŠČENKA glej Pomnilniški nosilci vrste, in CD ZVEZNO glej analogna informacija 9

WORD UKAZI S SLIKAMI

Zagon programa Word 1. Z miško se pomakni v levi spodnji kot zaslona nad Start in klikni na levi gumb miške. 2. Z miško se pomakni do Programi in ponovno klikni na levi gumb miške. 11

3. Najdi MicrosoftWord in ponovno klikni na levi gumb miške. 4. Program Microsoft Word se začne odpirati. Pokaže se začetna stran programa Word. Program Word je odprt in pripravljen za delo! 12

Zapiranje Worda po končanem delu: 1. Klikni na X, v zgornjem desnem kotu zaslona. Program Word se zapre. 13

Avtomatsko številčenje strani: 1. Vstavljanje/ Številke strani 2. Položaj: Na dnu strani. Če hočeš, da prva stran ne bo imela številke, klikni tule: Kljukica bo izginila, in prva stran bo brez številke. To se uporablja, kadar imaš naslovnico, na kateri nočeš izpisati številke 14

3. Poravnava: Izberi želeno poravnavo. Na primer. Na sredino. 4. V redu 15

5. Številka trenutne strani se nahaja v nogi 16

Belo besedilo na črni podlagi: Primer: BELO NA ČRNEM 1. Besedilo, ki ga hočeš spremeniti: 2. Označi besedilo, ki ga hočeš počrniti. Če hočeš počrniti celo vrstico, označi še presledek. 17

3. Oblika/ Obrobe in senčenje 4. Senčenje 18

5. Slog: izberi Polno, nato klikni V redu 6. Pokaže se takšen zaslon: 19

7. Klikni z miško kamorkoli. Besedilo je počrnjeno. Če hočeš ukaz razveljaviti klikni 20

Besedilo - Dvojno prečrtano, na primer: PRIMER 1. Označi besedilo, ki ga hočeš dvojno prečrtati: 2. Oblika/ Pisava 21

3. Klikni na Dvojno prečrtano, da se v kvadratku pokaže kljukica. Nato klik V redu 4. Besedilo je dvojno prečrtano. Za preklic ukaza klikni gumb Razveljavi 22

Iskanje besedila. PRIMER: Poišči vse besede LUČKA 1. Besedilo izgleda na primer takole. Iščem vse besede LUČKA. 2. Urejanje/Najdi. V pogovorno okno Najdi vpiši besedo, ki jo iščeš. Klikni Več. 23

3. Izberi Vse ( to pomeni, da bo Word iskal besedo LUČKA po celotnem besedilu). Klikni Razlikovanje velikih in malih črk (če je potrebno): To pomeni, da se beseda LUČKA razlikuje od besede Lučka. 4. Naslednji 24

5. Na zaslonu se pokaže označena beseda, ki jo iščeš. Postopek ponavljaš, dokler želiš. Vsakič klikneš Naslednji 6. Ko Word preišče celotno besedilo, se pokaže tole pogovorno okno. Klikni V redu. 25

Kopiranje in vstavljanje dela besedila. 1. Primer: Tole besedilo hočem prekopirati še nekam drugam. 2. Označi besedilo, ki ga hočeš kopirati/ Urejanje/ Kopiraj 26

3. Klikni na mesto, kamor hočeš kopirati besedilo 4. Urejanje/ Prilepi 27

5. Besedilo je prekopirano. Originalno besedilo ostane, kjer je bilo. Postopek po želji ponavljaš. 28

Besedilo Krepko. PRIMER: KREPKO BESEDILO 1. Označi besedilo, ki ga hočeš poudariti (narediti»krepko«) 2. Klikni gumb K (Krepko) v orodni vrstici Oblikovanje. 29

3. Besedilo je poudarjeno. Za preklic ukaza klikni 30

Besedilo Ležeče. PRIMER: Ležeče besedilo. 1. Označi besedilo 2. Klikni L v orodni vrstici Oblikovanje 31

3. Klikni nekam v besedilo. Besedilo je Ležeče. Za preklic ukaza klikni 32

Besedilo Nadpisano. PRIMER: 7 40 1. Označi besedilo 2. Oblika/ Pisava 33

3. Nadpisano/ V redu 4. Besedilo je nadpisano. Za preklic ukaza klikni Razveljavi 34

Besedilo Okvirjanje. PRIMER: Okvirjeno besedilo 1. Označi besedilo, ki ga okvirjaš 2. Oblika/ Obrobe in senčenje 35

3. Obrobe/ Izberi okvir (izbereš, kar hočeš, na primer Senca) 4. Izberi Slog črte, na primer 36

5. Izberi barvo okvirčka, na primer modro 6. Če okvirjaš več vrstic in hočeš, da bo besedilo v enem okvirju, izberi Odstavek/ V redu. 37

7. Besedilo je okvirjeno. Za preklic ukaza klikni gumb Razveljavi 38

Besedilo Označi celotno besedilo. 1. Tako izgleda besedilo preden ga označiš 2. S palcem pritisni tipko CONTROL in jo drži. S kazalcem pritisni tipko A 39

3. Besedilo je označeno 40

Besedilo Označi del besedila 1. Besedilo, ki ga hočem označiti 2. Klikni z miško tja, kjer želiš začetek označenega besedila/ pritisni in drži levi gumb miške ter potegni po besedilu desno in navzdol do kjer hočeš označiti besedilo. Besedilo je označeno (»počrni«) 41

Besedilo Podčrtano. PRIMER: Podčrtano besedilo. 1. Označi besedilo. 2. Klikni gumb P v orodni vrstici Oblikovanje 42

3. Klikni kamorkoli v besedilo. Besedilo je podčrtano. 43

Besedilo Podpisano. PRIMER: INF 205 1. Označi besedilo 2. Oblika/ Pisava 44

3. Podpisano/ V redu 4. Besedilo je podpisano. Za preklic ukaza klikni gumb Razveljavi. 45

Besedilo Poravnava na desno. 1. Označi besedilo, ki ga hočeš poravnati. 2. Klikni gumb Poravnaj desno v orodni vrstici Oblikovanje 46

3. Besedilo je poravnano desno. Klikni kamorkoli v besedilo, da ne bo več označeno. Za razveljavitev ukaza klikni Razveljavi 47

Besedilo Poravnaj levo. 1. Označi besedilo 2. Klikni gumb poravnaj levo v orodni vrstici Oblikovanje. 48

3. Besedilo se poravna levo. Klikni kamorkoli v besedilu, da ne bo več označeno. Za preklic ukaza klikni Razveljavi. 49

Besedilo Poravnava na sredino. 1. Označi besedilo 2. Klikni gumb Na sredino. Za preklic ukaza klikni Razveljavi. 50

Besedilo Poravnava obojestransko. 1. Označi besedilo 2. Klikni gumb Obojestransko. Besedilo se poravna obojestransko. Za preklic ukaza klikni Razveljavi. 51

Besedilo Povečaj ali pomanjšaj pisavo 1. Označi besedilo/ Klikni Velikost pisave. Trenutna velikost je na primer 40 točk. 2. V okenček vpiši novo velikost pisave: Na primer 60/ Enter (na tipkovnici). Velikost pisave se spremeni v 60. Klikni kamorkoli v besedilo, da ne bo več označeno. Za preklic ukaza klikni Razveljavi. 52

Besedilo Prečrtano besedilo. 1. Označi besedilo/ Oblika/ Pisava 2. Prečrtano/ V redu 53

3. Besedilo je prečrtano. Za razveljavitev ukaza klikni Razveljavi. 54

Besedilo Premakni del besedila. 1. Označi besedilo, ki ga hočeš premakniti 2. Urejanje/ Izreži 55

3. Besedilo»izgine«. Klikni z miško, kamor želiš prestaviti besedilo/ Prilepi 4. Besedilo se»prilepi«na želeno mesto. Za preklic ukaza klikni Razveljavi. 56

Besedilo Preveri pravopis. 1. Klikni na začetek dokumenta, kjer boš preverjal pravopis/ Orodja/ Črkovanje 2. Ko Word najde pravopisno napako, jo pokaže v rdeči barvi. Če med Predlogi najdeš ustrezno zamenjavo, klikni na ustrezno besedo, sicer pa jo vpiši sam. Kako? Glej naprej. 57

3. Označi napačno besedo 4. Vpiši pravilno besedo/ Spremeni 58

5. Postopek ponavljaj dokler preverjanje črkovanja ni končano/ V redu 59

Besedilo Senčeno besedilo 1. Označi besedilo/ Oblika/ Pisava 2. Senčeno/ V redu 60

3. Besedilo je senčeno. Za preklic ukaza klikni Razveljavi. 61

Besedilo Spremeni barvo pisave 1. Označi besedilo/ Oblika/ Pisava 2. Izberi barvo, na primer modro/ V redu. Barva se spremeni. Preklic ukaza: Razveljavi 62

Besedilo Sprememba tipa pisave 1. Označi besedilo/ Pisava/ Izberi želeno pisavo (na primer Arial)/ Enter (na tipkovnici) 2. Pisava je spremenjena v tip, ki se imenuje Arial. Za preklic ukaza klikni Razveljavi. 63

Besedilo spremeni male črke v velike in obratno 1. Označi besedilo/ Oblika/ Velike/male črke 2. Izberi želeno, na primer: VELIKE ČRKE/ V redu 64

3. Črke se spremenijo v VELIKE. Za preklic ukaza klikni Razveljavi. 65

Besedilo Štetje besed, znakov itd 1. Orodja/ Štetje besed 2. Pokaže se okno s številom besed, strani itd./ Zapri 66

Besedilo Vstavljanje posebnih in»čudaških«znakov. 1. Klikni na mesto, kamor vstavljaš poseben znak 2. Vstavljanje/ Simbol 67

3. Izberi primerno pisavo, na primer: Webdings 4. Izberi znak (na primer @)/ Vstavi/ Zapri 68

5. Znak je vstavljen. Ukaz prekličeš z Razveljavi 69

Besedilo Zamenjava dela besedila 1. PRIMER: Zamenjaj vse besede BRKI z besedo NOS 2. Urejanje/ Zamenjaj 70

3. Najdi: BRKI/ Zamenjaj z: NOS/ Več 4. Vse (to pomeni, da bo program zamenjal besede po vsem besedilu)/ Razlikovanje velikih in malih črk (če je to potrebno)/ Zamenjaj vse 71

5. Ko Word zamenja vse besede se pokaže okno v katerem piše, koliko zamenjav je bilo narejenih/ V redu 6. Zapri okno 72

7. Takole izgleda besedilo po zamenjavi vseh besed. Vse besede BRKI so zamenjane z NOS. Ukaz prekličeš z Razveljavi. 73

Besedilo Zbriši znak desno od kurzorja 1. Klikni pred znak, ki ga hočeš zbrisati. 2. Pritisni tipko Delete 74

3. Znak je zbrisan. Ukaz prekličeš z Razveljavi. 75

Besedilo Zbriši znak levo od kurzorja 2. Klikni za znak, ki ga hočeš zbrisati. 2. Pritisni tipko Backspace 76

4. Znak je zbrisan. Ukaz prekličeš z Razveljavi. 77

Datoteka Natisni datoteko 1. Datoteka/ Natisni 2. Če nočeš tiskati vseh strani, vpiši katere/ V redu/ Počakaj, da se datoteka natisne. 78

Datoteka Odpri datoteko 1. Datoteka/ Odpri 2. Najdi mapo, v kateri se nahaja datoteka, ki jo odpiraš. PRIMER: Trdi disk: D/ Informatika- 1 letnik itd.. Najprej klikni narobe obrnjen trikotnik/ D. Če bi se tvoja datoteka nahajala na disketnem pogonu ali na disku C, bi izbral njiju. 79

3. Informatika 1. Letnik. Če se ponesreči zmotiš, klikni tule, da prideš nazaj. 4. Izberi razred, na primer 1.a. Če se zmotiš, klikni na 80

5. Izberi svoje ime (če iščeš datoteko v mapi s svojim imenom). Če se zmotiš, klikni tule: 6. Izberi datoteko, ki jo odpiraš/ Odpri 81

7. Datoteka je odprta. Zapreš jo z X 82

Datoteka Predogled tiskanja (kako bi izgledal natisnjen dokument) 1. Datoteka/ Predogled tiskanja 2. Vidiš, kako bi tiskalnik natisnil dokument/ Zapri. Velikost lista spreminjaš z 83

Datoteka Shrani datoteko v izbrano mapo. 1. PRIMER: Datoteko hočeš shraniti v mapo s svojim imenom in priimkom, ki se nahaja na trdem disku z oznako D. Datoteka/ Shrani kot (POZOR! če nimaš Shrani kot izberi Shrani) 2. Klikni na narobe obrnjen trikotnik/ D/ Vpiši ime datoteke 84

3. Informatika 1. Letnik/ Odpri 4. Razred/ Odpri 85

5. Ime in priimek/ Odpri 6. Shrani. Datoteka je shranjena 86

Datoteka Zapri datoteko 1. Datoteka/ Zapri ali X 2. Če datoteke še nisi shranil, se pokaže tole okno. Če jo hočeš shraniti, klikni Da 87

Glava in noga Avtomatsko številči vse strani v nogi 1. Pogled/ Glava in noga 2. Preklopi med glavo in nogo. Tale črtan okvirček je glava (zgornji del lista). Sem običajno ne moreš pisati. 88

3. Vstavi številko strani. Tale okvirček je»noga«(spodnji del lista). 4. Številka strani je vstavljena/ Poravnaj: na primer Na sredino. Na vsaki strani bo zdaj»avtomatično«prava številka strani. 89

5. Zapri. Orodna vrstica Glava in Noga izgine z zaslona. 6. Glava in noga je zaprta, orodna vrstica Glava in noga ni več na ekranu. 90

Glava in noga Hočem videti glavo in nogo, ko urejam datoteko, pa je ne vidim 1. Ne vidim glave in noge, vidim le črto, ki loči 2 strani 2. Pogled/ Postavitev strani 91

3. Vidim glavo in nogo. Če je nočem videti: Pogled/ Navaden 92

Glava in noga Nočem videti glave in noge, ko urejam datoteko 1. Vidim glavo in nogo/ Pogled/ Navaden 2. Ne vidim glave in noge. Če jo hočem videti: Pogled/ Postavitev strani 93

Glava in noga Piši besedilo v glavo 1. Pogled/ Glava in noga 2. Na zaslonu se pokaže glava in orodna vrstica Glava in noga/ Pišem v glavo: To besedilo bo zdaj na vseh straneh mojega dokumenta/ Zapri 94

Glava in noga Piši besedilo v nogo 1. Pogled/ Glava in noga 2. Preklopi med glavo in nogo 95

3. Piši v nogo: To besedilo bo zdaj enako na vseh straneh tvojega dokumenta/ Zapri 96

Glava in noga Preklopi med glavo in nogo 1. Pogled/ Glava in noga 2. Preklopi med glavo in nogo/ Vidim nogo. Če hočem zopet videti glavo, ponovim ukaz: Preklopi med glavo in nogo 97

Odstavek Zamik celotnega odstavka 1. Označi odstavek, ki ga zamikaš 2. Oblika/ Odstavek 98

3. Zamiki in Razmiki/ Levo: Vpiši želeno vrednost ( na primer: 2 cm)/ Desno: Vpiši vrednost (na primer: 2 cm)/ V redu 4. Odstavek je zamaknjen levo in desno. Ukaz prekličeš z Razveljavi 99

Odstavek - zamik prvih vrstic v vseh odstavkih 1. Označi celotno besedilo (CONTROL + A) 2. Oblika/ Odstavek 100

3. Posebno: Prva vrstica 4. Za: Vtipkaj želeni razmik, na primer: 0,5 cm/ V redu 101

5. Prve vrstice so zamaknjene. Ukaz prekličeš z Razveljavi 102

Odstavek - Zamik vseh vrstic odstavka, razen prve: Viseči zamik 1. Označi celotno besedilo (CONTROL+A) 2. Oblika/ Odstavek 103

3. Posebno: Viseče 4. Za: Vpiši želeni zamik (na primer: 0,5 cm)/ V redu 104

5. Vrstice so zamaknjene viseče 105

Orodne vrstice Glava in noga: Uporabljam jo, kadar hočem pisati v glavo ali nogo dokumenta 1. Pogled/ Glava in noga 2. Orodna vrstica Glava in noga se pokaže na zaslonu, ne nujno na sredini! Zbrišeš jo z Zapri 106

Orodne vrstice - Oblikovanje 1. Ni orodnih vrstic na zaslonu 2. Pogled/ Orodne vrstice/ Oblikovanje 107

3. Orodna vrstica Oblikovanje se pojavi na zaslonu. V njej se nahajajo orodja (gumbi) za oblikovanje dokumenta. 108

Orodne vrstice - Standard 1. Orodne vrstice Standard ni na zaslonu (Je pa Oblikovanje) 2. Pogled/ Orodne vrstice/ Standard 109

3. Orodna vrstica Standard je na zaslonu. V njej se nahajajo standardna orodja (gumbi) 110

Preklic prejšnjega ukaza 1. Urejanje/ Razveljavi ali klikni na gumb Razveljavi. Ukaz lahko večkrat ponoviš. 111

Slika Izbriši sliko 1. Označi sliko (klikni nanjo z miško: pokažejo se kvadratki) 2. Pritisni tipko Delete na tipkovnici in slika izgine. 112

Slika - Okvirjanje slike 1. Označi sliko (klikni nanjo z miško, da se pokažejo kvadratki) 2. Oblika/ Obrobe in senčenje 113

3. Barve in črte/ Izberi: Barva, Črta, Slog, Debelina/ V redu 4. Slika je okvirjena. Ukaz prekličeš z Razveljavi 114

Slika - Poravnava slike 1. Označi sliko (klikni nanjo z miško, da se pokažejo kvadratki) 2. Klikni na ustrezno poravnavo (levo, desno, na sredino) v orodni vrstici Oblikovanje. 115

3. Če v orodni vrstici Oblikovanje gumbi za poravnavo niso aktivni (so»svetli«), enostavno drži gumb miške na sliki in jo prestavi kamor želiš. 116

Slika - Povečaj, pomanjšaj sliko 1. Označi sliko (Klikni nanjo z miško, da se pokažejo kvadratki) 2. Pomakni se v kot slike (na primer zgornji desni kot, da se pokaže spremenjena puščica), drži levi gumb miške in vleci proti levi za pomanjšavo slike/ Izpusti levi gumb miške 117

3. Ali pa vleci proti desni: Tako sliko povečaš/ Izpusti gumb. Ukaz prekličeš z Razveljavi 4. Slika je povečana. 118