6.10 Preveri, kaj znaπ

6.10 Preveri, kaj znaπ 1. Napiπi racionalne in molekulske formule heksana, 3-metilpentana in cikloheksana. 2. Katera spojina ne sodi med alkane? A C 5 H 10 B C 6 H 14 C C 7 H 16» C 8 H 18 3. Katere formule predstavljajo izomere heptana? Izomere poimenuj. a) 7. Nonan segrejemo v prisotnosti katalizatorja na visoko temperaturo. Pri tem molekule nonana razpadejo na molekule etena in ustreznega alkana. Napiπi urejeno kemijsko enaëbo za ta razpad in poimenuj postopek. 8. Pri nepopolnem gorenju butana nastaneta vodna para in ogljikov oksid. Napiπi kemijsko enaëbo za to reakcijo. Ali se je pri tem sprostilo veë toplote, kot Ëe bi enaka koliëina butana zgorela v vodno paro in ogljikov dioksid? 9. Napiπi enaëbo hidrogeniranja propena in poimenuj produkt. OznaËi pogoje, pri katerih poteka ta reakcija. b) c) Ë) 10. Napiπi enaëbo adicije klora na propen. Imenuj nastalo spojino. 11. Neznana spojina, ki nastane pri krekiranju dekana, hitro razbarva bromovico. V katero skupino ogljikovodikov uvrπëamo to spojino? 12. a) Napiπi IUPAC ime za polivinilklorid. b) Katera spojina je primerna kot izhodna surovina za njegovo sintezo? c) Kako imenujemo to vrsto reakcije? d) 13. a) V katero skupino ogljikovodikov uvrπëamo izopren? b) Napiπi enaëbo hidrogeniranja izoprena in poimenuj alkan, ki nastane. 4. Napiπi racionalne formule vseh izomerov pentana in jih poimenuj. 14. Katere snovi povzroëajo nastanek: a) smoga, b) fotokemiënega smoga, c) tople grede, Ë) kislega deæja, d) ozonske luknje? 5. a) Napiπi strukturne formule 2-metiloktana, 2,2-dimetilheptana in 2,2,4-trimetilheksana. b) Ti ogljikovodiki so veriæni izomeri: A heptana B oktana C nonana» dekana 6. Napiπi racionalne formule poloæajnih izomerov heksena. 112

Periodni sistem elementov 113

SLOVAR»EK ADICIJA kemijska reakcija, znaëilna za nenasiëene spojine, pri kateri se doloëena molekula veæe na dvojno vez ALKANI nasiëeni ogljikovodiki; v molekuli alkana se ogljikovi atomi povezujejo le z enojnimi vezmi ALKENI nenasiëeni ogljikovodiki; v molekuli alkena je vsaj ena dvojna vez C C ALKINI nenasiëeni ogljikovodiki; v molekulah alkina je vsaj ena trojna vez C C ANION negativno nabit ion; nastane, ko atom ali atomska skupina sprejme enega ali veë elektronov ATOM najmanjπi sestavni del snovi BESEDNA ENA»BA zapis kemijske reakcije, v kateri je vsaka snov navedena s polnim imenom ELEKTROLIZA razkroj spojine z elektriënim tokom; poteka v talini ali raztopini spojine ELEMENT snov, ki sestoji iz ene same vrste atomov FIZIKALNA SPREMEMBA sprememba, pri kateri snov spremeni svojo obliko ali agregatno stanje, a ostane πe vedno ista snov FRAKCIONIRNA DESTILACIJA metoda za loëevanje tekoëin z razliënimi vreliπëi HIDROGENIRANJE adicija molekule vodika na dvojno vez v molekuli alkena ION elektriëno nabit atom ali atomska skupina IONSKA VEZ privlak med kationom in anionom IUPAC International Union of Pure and Applied Chemistry Mednarodna zveza za kemijo in kemijsko tehnologijo IZOMERIJA pojav, ko imajo spojine enako molekulsko formulo, toda razliëno strukturno formulo; take spojine so izomeri IZOTOPI atomi istega elementa, ki imajo razliëno πtevilo nevtronov KATION pozitivno nabit ion; nastane, ko atom ali atomska skupina odda enega ali veë elektronov KEMIJA veda o snovi in snovnih spremembah KEMIJSKA ENA»BA zapis kemijske reakcije s simboli in formulami KEMIJSKA REAKCIJA sprememba, pri kateri se snov spremeni in nastane ena ali veë novih snovi KEMIJSKI SIMBOL kemijska oznaka za element; izhaja iz latinskega imena elementa KLOR ALKALNA INDUSTRIJA proizvodnja natrijevega hidroksida, klora in vodika z elektrolizo slanice ter nadaljnja proizvodnja drugih spojin KOROZIJA reakcija kovine s kisikom iz zraka in z vodo; poteka na povrπini kovinskega predmeta, glej tudi rjavenje KOVALENTNA VEZ kemijska vez med atomoma nekovin, ki si delita enega ali veë skupnih elektronskih parov KRISTAL trdna snov, v kateri so gradniki pravilno razporejeni LESTVICA REAKTIVNOSTI razporeditev kovin glede na hitrost reakcij kovine s kisikom ali z vodo MASNO TEVILO skupno πtevilo protonov in nevtronov v jedru atoma MINERALOGIJA veda, ki prouëuje vire, sestavo in lastnosti mineralov in rud MOLEKULA delec snovi, sestavljen iz dveh ali veë atomov, ki so med seboj povezani s kovalentno vezjo MOLEKULSKA FORMULA formula spojine, ki prikaæe πtevilo atomov posameznih elementov v eni molekuli spojine 114

OBORINA netopna trdna snov, ki se pri kemijski reakciji izloëi iz raztopine OGLJIKOVODIKI spojine ogljika in vodika PERIODE vodoravne vrste v periodnem sistemu elementov; elementi iste periode imajo zunanje elektrone v isti lupini PERIODNI SISTEM ELEMENTOV preglednica kemijskih elementov, razvrπëenih po naraπëajoëem vrstnem πtevilu PLAMENSKA REAKCIJA obarvanje plamena z ioni nekaterih kovin; uporablja se za doloëanje prisotnosti teh kemijskih elementov v vzorcu POLIMERIZACIJA kemijska reakcija, pri kateri se manjπe molekule (monomeri) poveæejo v veliko molekulo (polimer) PRODUKT snov, ki nastane pri kemijski reakciji RACIONALNA FORMULA formula organske spojine, ki prikaæe, kateri atomi so vezani na posamezen ogljikov atom REAKTANT snov, ki vstopa v kemijsko reakcijo RJAVENJE korozija æeleza in jekla; pri tem nastane rja SKUPINE navpiëni stolpci v periodnem sistemu elementov; elementi iste skupine imajo enako πtevilo elektronov v zunanji lupini in podobne kemijske lastnosti SLANICA nasiëena vodna raztopina natrijevega klorida SPOJINA snov, ki sestoji iz dveh ali veë razliënih elementov, povezanih s kemijsko vezjo STRUKTURNA FORMULA formula spojine, ki prikaæe kemijske vezi med atomi v molekuli SUBSTITUCIJA kemijska reakcija, pri kateri doloëen atom ali atomska skupina zamenja drug atom ali atomsko skupino v molekuli VRSTNO (ATOMSKO) TEVILO πtevilo protonov v jedru atoma; doloëa identiteto elementa; je tudi πtevilo elektronov v atomu in vrstno πtevilo elementa v periodnem sistemu 115

Odgovori na vpraπanja iz enot Preveri, kaj znaπ 1.7 1. a) taljenje b) izparevanje c) sublimacija 2. Bromove pare in zrak sestavljajo delci. Delci broma in delci zraka se gibljejo v razliënih smereh in pri tem trkajo med seboj. Tako se delci broma in zraka po doloëenem Ëasu enakomerno porazdelijo po prostoru, ki jim je na razpolago. Plin v obeh Ëaπah se enakomerno obarva. 3. c) 4. Zmesi Elementi Spojine sadni sok æveplo sladkor zrak æelezo natrijev klorid kisik voda 6. 7. Element ogljik vodik kisik helij He, kisik O 2, metan CH 4, natrij Na, ogljikov oksid CO, voda H 2 O, vodik H 2, æivo srebro Hg Element, sestavljen iz atomov tevilo atomov 2 6 1 Element, sestavljen iz molekul Spojina He H 2 CH 4 Na O 2 CO Hg H 2 O 5. O kisik, S æveplo, Cl klor, N duπik, Fe æelezo, K kalij, Ag srebro, Au zlato, Mg magnezij 9. a) Ime aluminij Simbol Al baker Cu 8. Ime snovi Kemijska formula Kaj jo sestavlja? æveplo S 8 osem atomov ævepla vodikov bromid HBr en atom vodika in en atom broma amoniak NH 3 en atom duπika in trije atomi vodika Model duπik helij æelezo N He Fe b) Aluminij. c) Duπik in helij. Ë) Helij. d) Helij, duπik, aluminij, baker, æelezo. e) Iz bakra, aluminija in æeleza. 10. 1 TEKO»E 2 MOLEKULA 3 FORMULA 4 SPOJINA 5 TALJENJE 6 ATOMI metan CH 4 en atom ogljika in πtirje atomi vodika Geslo: KEMIJA 116

2.7 1. a) element: jod spojine: æivosrebrov oksid, natrijev klorid in natrijev hidrogenkarbonat zmes razliënih spojin: vosek b) taljenje voska in sublimacija joda c) jod Ë) Nove snovi so nastale pri segrevanju æivosrebrovega oksida in natrijevega hidrogenkarbonata. d) Kemijski reakciji poteëeta pri segrevanju æivosrebrovega oksida in natrijevega hidrogenkarbonata. e) Fizikalni spremembi lahko obrnemo: pri ohlajanju tekoëega voska in jodovih par dobimo spet trdni snovi. f) æivosrebrov oksid æivo srebro + kisik natrijev hidrogenkarbonat natrijev karbonat + voda + ogljikov dioksid ZnO + H 2 Zn + H 2 O cinkov oksid + vodik cink + voda AgNO 3 (aq) + NaI(aq) AgI(s) + NaNO 3 (aq) srebrov nitrat + natrijev jodid srebrov jodid + natrijev nitrat 2HgO 2Hg + O 2 æivosrebrov oksid æivo srebro + kisik CO + H 2 O CO 2 + H 2 ogljikov oksid + voda ogljikov dioksid + vodik 5. a) katerakoli od prvih osmih reakcij b) 2HgO 2Hg + O 2 c) AgNO 3 (aq) + NaI(aq) AgI(s) + NaNO 3 (aq) Ë) katerakoli od reakcij s sprejemanjem ali oddajanjem kisika (prva, Ëetrta, peta, sedma, osma, deveta, enajsta, dvanajsta) 6. a) Reaktanta: propan C 3 H 8 in kisik O 2 Produkta: ogljikov dioksid CO 2 in voda H 2 O b) Reakcija je eksotermna. c) g) in h) 2HgO(s) 2Hg(l) + O 2 (g) reaktant produkta 2NaHCO 3 (s) Na 2 CO 3 (s) + H 2 O(g) + CO 2 (g) reaktant produkti 2. a) CuO b) N 2 O 5 c) HBr Ë) CH 4 d) NaNO 3 3. Pravilne trditve: a, b, d. Pravilna kombinacija:» 4. 2H 2 + O 2 2H 2 O vodik + kisik voda H 2 + I 2 2HI vodik + jod vodikov jodid 2K + Cl 2 2KCl kalij + klor kalijev klorid 2C + O 2 2CO ogljik + kisik ogljikov oksid 2S + 3O 2 2SO 3 æveplo + kisik æveplov trioksid H 2 + S H 2 S vodik + æveplo vodikov sulfid 2N 2 + 3O 2 2N 2 O 3 duπik + kisik diduπikov trioksid 4P + 5O 2 P 4 O 10 fosfor + kisik tetrafosforjev dekaoksid 3.7 1. a) 13 b) 27 c) Atom vsebuje po 13 protonov in elektronov ter 14 nevtronov. Ë) Ima enako πtevilo elektronov (z nabojem 1 ) in protonov (z nabojem 1+). d) Razporeditev elektronov po lupinah je: 2,8,3. e) Aluminij je v 3. periodi, ker ima aluminijev atom zunanje elektrone v 3. lupini, in v III. skupini, ker ima v zunanji lupini 3 elektrone. 2. b) Vsi atomi imajo po en elektron in en proton v jedru. Imajo enako vrstno πtevilo, torej so atomi istega elementa. 3. b) 117

4. Element tevilo protonov Masno πtevilo ogljik 6 12 tevilo nevtronov 6 4.9 1. ogljik 6 14 klor 17 35 18 8 Ruda ali mineral Najpomembnejπa spojina v rudi, mineralu Kovina klor 17 37 20 hematit Fe 2 O 3 æelezo Fe boksit Al 2 O 3 aluminij Al 5. a) Tretja lupina je zunanja. b) Elementi so v tretji periodi. c) Natrij je v I. skupini, magnezij v II. skupini, aluminij v III. skupini, silicij v IV. skupini, fosfor v V. skupini, æveplo v VI. skupini, klor v VII. skupini, argon v VIII. skupini. Ë) Atom natrija ima 1 elektron v zunanji lupini, atom magnezija dva, atom aluminija tri, atom silicija πtiri, atom fosforja pet, atom ævepla πest, atom klora sedem in atom argona osem elektronov v zunanji lupini. d) Vse tri lupine so polne pri atomu argona. e) Razvrstitev elementov po naraπëajoëem atomskem polmeru: Cl, S, P, Si, Al, Mg, Na. kamena sol (halit) cinkova svetlica (sfalerit) malahit halkopirit ilmenit volframit kasiterit galenit NaCl ZnS Cu 2 CO 3 (OH) 2 CuFeS 2 FeTiO 3 FeWO 4 SnO 2 PbS natrij Na cink Zn baker Cu baker Cu titan Ti volfram W kositer Sn svinec Pb cinabarit HgS æivo srebro Hg 6. a) Atom C ima 3 elektrone v zunanji lupini. b) NajveËji polmer ima atom elementa B, ker ima zunanje elektrone v najbolj oddaljeni 4. lupini. c) Elementa A in C, ker imata njuna atoma po tri elektrone v zunanji lupini, in elementa B in», ker imata njuna atoma po dva elektrona v zunanji lupini. 7. KALIJ DALTON DEMOKRIT ALUMINIJ OGLJIK MASNO SKUPINA ELEKTRON PERIODA LUPINA PROTON NEDELJIV ERNEST SILICIJ VRSTNO IZOTOPI KISIK NATRIJ NEVTRON MG 2. eden izmed naπtetih: a) litij, natrij, berilij, magnezij, aluminij b) vodik, ogljik, duπik, fosfor, kisik, æveplo, fluor, klor, helij, neon, argon c) vodik, duπik, kisik, fluor, klor Ë) klor d) helij, neon, argon 3. a) aluminij b) tevilne kovine so reaktivne in se veæejo z drugimi elementi v spojine (okside, sulfide, karbonate). c) tevilne kovine reagirajo s kisikom iz zraka in z njim tvorijo okside. 4. a) C (pridobivanje kovine je zahtevno) b) B,» (zaradi hitre reakcije z vlago in zaradi strupenosti) 5. a) argon, neon b) aluminij c) baker Ë) kalcij Geslo: ATOM IN PERIODNI SISTEM 118

6. a) Na povrπini aluminija nastane zaπëitna oksidna plast, ki πëiti aluminij pred nadaljnjimi reakcijami. b) Titan je lahka in moëna kovina, ki je odporna proti koroziji. c) Prevleka iz kositra πëiti jekleno ploëevinko pred rjavenjem. 7. a) Les (gozdove) b) Kremenov pesek, apnenec in natrijev karbonat 5.6 Preveri, kaj znaπ 1. a) fluor negativni ion F b) kalij pozitivni ion K + c) kisik negativni ion O 2 Ë) litij pozitivni ion Li + d) magnezij pozitivni ion Mg 2+ 8. Medenina je zmes. Zmes ima lahko razliëno sestavo. Spojine imajo stalno sestavo. 2. a) 9. a) Oljenje, barvanje, plastiëne prevleke, prevleke iz kositra, pocinkanje, uporaba druge reaktivnejπe kovine, uporaba nerjavnega jekla. b) kuhinjski noæi ladje avtomobilsko ogrodje mostovi ploëevinke za hrano vrtne πkarje nerjavno jeklo barvanje in uporaba reaktivnejπe kovine, npr. magnezija pocinkanje, barvanje pocinkanje, barvanje prevleka iz kositra nerjavno jeklo, oljenje b) Kalij tvori pozitivni ion K +, klor pa negativni ion Cl. c) 10. Rastline potrebujejo za rast kemijske elemente, med katerimi je zelo pomemben duπik. Nekateri vrtiëkarji dodajajo zemlji naravna gnojila, kot sta kompost in hlevski gnoj. Umetna gnojila, kot je amonijev sulfat, prav tako dodajajo zemlji za boljπi pridelek. Najpomembnejπa surovina za pridobivanje umetnih gnojil je amoniak. 11. a) natrijev klorat(i) oz. natrijev hipoklorit NaOCl b) Koæa pordeëi, peëe ali postane hrapava. c)»istilo se lahko razlije in pride v stik z drugimi snovmi. Ë) Pri ËiπËenju talnih ploπëic in straniπënih πkoljk. d)»istili lahko zreagirata, pri reakciji nastane strupen plin klor Cl 2 (g). Ë) KCl 12. Halogeni element Agregatno stanje pri sobnih pogojih Barva Reaktivnost (s puπëico oznaëi naraπëanje reaktivnosti) klor plinasto rumenozelena brom jod tekoëe trdno rdeëerjava temno siva reaktivnost naraπëa 119

3. a) kalcijev oksid CaO b) magnezijev klorid MgCl 2 c) litijev fluorid LiF 8. ionski kristali Imajo visoka taliπëa in vreliπëa. Sestavljeni so iz nabitih delcev, ki so povezani z moënimi vezmi. Ponavadi so topni v vodi. Prevajajo elektriëni tok, Ëe so raztaljeni ali raztopljeni v vodi. Primeri teh snovi so: natrijev klorid, cinkov jodid, bakrov sulfat, kalcijev klorid. molekulski kristali Imajo nizka taliπëa in vreliπëa. Sestavljeni so iz atomov, ki so povezani v molekule. Ponavadi so netopni v vodi. Ne prevajajo elektriënega toka. Primeri teh snovi so: jod, sladkor, led, parafinski vosek. 4. a) vodikov fluorid HF vodikov klorid HCl vodikov bromid HBr vodikov jodid HI b) kovalentna vez 5. 9. a) pretrgajo se vezi b) nastanejo vezi 4 C H 2 O=O 2 C=O 4 O H 6. Amonijev nitrat NH 4 NO 3 je ionska spojina, ki je dobro topna v polarnih topilih, npr. v vodi. 7. 1» 2C 3A 4B 5D c) Energija, ki se sprosti pri nastanku kemijskih vezi v molekulah produktov, je veëja od energije, ki je potrebna za pretrganje kemijskih vezi v molekulah reaktantov. Ë) Energija, ki se sprosti pri nastanku kemijskih vezi v molekulah produktov, je manjπa od energije, ki je potrebna za pretrganje kemijskih vezi v molekulah reaktantov. 120

6.10 6. heks-1-en (1-heksen) heks-2-en (2-heksen) 1. heks-3-en (3-heksen) spojina molekulska formula racionalna formula 7. C 9 H 20 C 2 H 4 + C 7 H 16 krekiranje heksan C 6 H 12 3-metilpentan C 6 H 12 cikloheksan C 6 H 12 8. 9. Sprosti se manj toplote kot pri popolnem gorenju. Razlika je toplota, ki se sprosti, ko CO zgori v CO 2. 150 C nikelj propan 10. 1,2-dikloropropan 2. A C 5 H 10 3. b) 2,3-dimetilpentan in d) 2,4-dimetilpentan 11. Med alkene. Bromovica se razbarva, ker se molekule broma veæejo na dvojno vez v molekulah alkena. 4. pentan 2-metilbutan 12. a) poli(kloroeten) b) kloroeten c) adicijska polimerizacija 2,2-dimetilpropan 13. a) Med diene. b) nikelj 5. a) 2-metiloktan 2-metilbutan 2,2-dimetilheptan 2,2,4-trimetilheksan 14. a) Ogljik pri nepopolnem zgorevanju premoga in æveplov dioksid. b) Duπikovi oksidi in ogljikovodiki pri zgorevanju bencina. c) PoveËane koliëine ogljikovega dioksida in halogenoalkanov v niæjih plasteh atmosfere. Ë) Predvsem æveplov dioksid in duπikovi oksidi, ki se raztapljajo v padavinah. d) Freoni (fluorokloroogljikovodiki), reagirajo z ozonom v stratosferi. b) C (izomeri nonana) 121