FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ"

Transcript

1 FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja CO 2 v O Irgenhous s tehtanjem rastline je ugotovil, da iz CO 2 rastlina izdeluje tudi organske snovi te organske snovi NISO HRANA 1804 poleg CO 2 rastlina potrebuje tudi H 2 O in listno zelenilo KLOROFIL OGLJIKOVI HIDRATI in O 2 urejena enačba: 6 CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ CO 2 + H 2 S C 6 H 12 O 6 + S Pomen fotosinteze asimilacijski škrob nastaja takoj po fotosintezi rastline ga razgrajujejo na saharozo in ga transpirirajo gl. škrob saharoza škrob saharoza glukoza celično dihanje to je zaradi osmotskega tlaka rastline zelo hitro reagirajo na temo in svetlobo preučavanje hitrosti fotosinteze v odvisnosti od časa Svetloba je tista energija, ki sprošča kisik iz rastlin v cvetovih kopenskih rastlin ni fotosinteze pri fotosintezi je pomembna tudi prosotnost CO 2 in šele kot posledica tega je O 2 CO 2 se raztaplja v H 2 O in se tvori H 2 CO 3 (Ph) kislo in to uniči encime

2 TEST ŠKROBA jodovica + razbarvan javorov list list se obarva modro nujna za sintezo škroba dejavniki, ki vplivajo na fotosintezo je barva svetlobe kako valovne dolžine svetlobe vplivajo na rastlino? valovne dolžine so 400η m pa do 800η m alga (nitasta) v petrijevki obsvetljena z različno svetlobo; dokazoval je prisotnost kisika z aerobnimi bakterijami (bioindikatorji) bakterije se razmnožijo v modrovijoličnem delu spektra in rdečem spektru; reakcija na zeleno senco je imenovan proces the razlik, saj ratslina ne uspeva v zeleni barvi (550η m) rastline uspevajo med η m in pa η m hitrost je odvisna od barve svetlobe delovanje temperature na fotosintezo dva sistema reakcije in prva je svetlobni del reakcij in temperaturne reakcije (so odvisne od primarnih) svetlobna faza in Calvinov cikel ( ATP + H 2 C 6 H 12 O 6 ) moder (vijoličen) reagira z enim od barvil, ki so na membranah rdeča klorofila najbolj pomemben je klorofil A ostali so samo pomožni elektroni pri???????? FOTOFOSFORILACIJA nastajanje NADP 2 in ATP elektroni se nadomestijo iz vode (H 2 O H + + OH ) dobljene e klorofil sprejme in postane pozitiven KLOROFIL A e + (4 H 2 O 4 H OH ) e in H + ustvarita napetost (4 OH 2H 2 O + O 2 + 4e ) ti nadomestijo elektrone v klorofilu e in H + končata na NADPH 2 pri potovanju se na membrani ustvarja napetost in to povzroča nastanek ATP. Porabi 18 ATP in 12 NADPH 2 / 6CO 2 34 ATP antenski pigmenti samo sprejemajo svetlobo in jo prinesejo na KLOROFIL A ali B porablja se tudi ATP NADPH 2 NADP + H 2 H 2 se porabi za reakcijo CO 2 v ogljikov hidrat (CH 2 O) + H 2 O (poteka v stromi kloroplasta) primarne O 2 NADPH 2 ATP H 2 O

3 sekundarne CO ATP + 2NADPH 2 6C ŠKROB aminokislina: KLOROFIL snov, ki absorbira svetlobo Avtotrofi organizmi lahko uporabljajo ene. absorbirane sončne svetlobe za graditev novih celičnih snovi iz org. spojin. Nekatere škrlatne in zelene bakterije, ki vsebujejo klorofil, pa sploh ne potrebujejo že izdelanih org. spojin. So pravi avtotrofi; ene. sončne svetlobe uporabljajo za graditev vseh svojih bistvenih org. spojin iz ogljikovega dioksida in še nekaterih drugih enostavnih spojin in elementov. Poznamo več oblik fotosinteze : fotosintetske bakterije opravljajo najstarejšo obliko fotosinteze ne nastaja kisik ( živijo v sladkih in slanih vodah, kjer je zelo malo kisika ) dobivajo ene. neposredno iz svetlobe Glavni proizvod fotosinteze so ogljikovi hidrati.formula za fotosintezo : CO 2 + H 2 O (CH 2 O) + O 2 Pravzaprav nastaja pri fotosintezi fruktoza, iz nje pa glukoza (C 6 H 12 O 6 ). Enačba pa je naslednja: 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Rastline pa uporabljajo glukozo, ki nastane pri fotosintezi, kot surovjno za graditev drugih ogljikovih hidratov, amino kislin, beljakovin, maščob, vitaminov in vseh drugih snovi, ki jih celica potrebuje za rast in razmnoževanje. Proces fotosinteze torej tudi omogoča nastajanje vseh drugih org. spojin v rastlini. Rastline se hranijo s hrano, ki jo same proizvedejo; uporabljajo jo kot vir ene. in kot surovine za lastno rast in razmnoževanje. Najpomembnejša oblika fotosinteze na Zemlji pa je danes fotosinteza pri algah in višjih rastlinah. V tem procesu nastajata sladkor in kisik. FOTOSINTEZA OBSEGA TEMOTNE IN SVETLOBNE REAKCIJE Organske spojine, ki nastanejo pri procesu fotosinteze, imajo več kemične energije kot ogljikov dioksid in voda, iz katerih so nastale. Dodatna kemična energija je lahko prišla le iz svetlobe. Fotosinteza je torej proces, ki spreminja svetlobno energijo v kemično. Celični procesi ( razen fotosinteze) ne morejo uporabljti neposredno svetlobne energije. Uporabljajo jo lahko šele potem, ko se spremeni v kemično. Le organizmi, ki fotosintetizirajo, lahko absorbirajo sončno svetlobo in jo uporabijo za mešanje atomov iz vode in ogljikovega dioksida ter za ustvarjanje novih energetsko bogatih kemičnih vezi med njimi. Proizvodi tega mešanja so kisik in organske spojine, s katerimi rastline in živali pokrivajo svoje energetske potrebe. Pri svetlobni reakciji sodeluje voda Pri fotosintezi se razgrajujeta dve snovi: voda in ogljikov dioksid. Svetloba ne razgrajuje ogljikovega dioksida, ampak snov, ki vsebuje vodik vodo. Vodik se potem veže z ogljikovim dioksidom v CH 2O, preostali atomi (kisik pri rastlinah in žveplo pri bakterijah) pa se izločijo. Nekatere fotosintetske bakterije uporabljajo za graditev ogljikovih hidratov iz ogljikovega dioksida namesto vode žveplovodik (H 2 S). Pri tej fotosintezi je žveplo stranski proizvod, ki se lahko izloči ali pa kopiči v bakterijskih celicah. Pri tem nastaja kisik. Enačba za fotosintezo bakterij: CO 2 + 2H 2 S (CH 2 O) + 2S + H 2 O

4 Enačba za fotosintezo zelenih rastlin: CO 2 + 2H 2 O (CH 2 O) + O 2 + H 2 O Vloga svetlobe pri rastlinski fotosintezi je torej v tem, da razgrajuje vodo in ne ogljikovega dioksida. V bistvu gre za prenos vodika iz vode na ogljikov dioksid. Voda je v tem primeru dajalec (donator) vodika, ogljikov dioksid pa je prejemnik (akceptor) vodika. Za vsako molekulo ogljikovega dioksida so torej potrebni štirje atomi vodika (iz dveh molekul vode), za sintezo molekule glukoze je torej potrebnih 12 molekul vode: 6 CO H 2 O C 6 H 12 O 6 +6 H 2 O + 6O 2 V procesu fotosinteze sta dve fazi: temotna in svetlobna. V svetlobni fazi razpada voda na kisik in vodik, v temotni pa se vodik porablja za pretvorbo ogljikovega dioksida v sladkor. Temotna faza fotosinteze: Temotna faza fotosinteze je torej asimilacija ogljikovega dioksida ogjikov cikel. Ogljikov cikel je zelo zapleten proces, saj je potrebna vrsta encimskih reakcij, da spremenijo ogljikov dioksid v glukozo. Ogljikov dioksid vstopa v cikel, veže se na spojino s 5C atomi in nastane nestabilna spojina s 6C atomi, ki nato razpade na dve molekuli 3C kisline ( fosfoglicerolova kislina). 3C kislina se skozi vrsto reakcij spremeni v enostaven sladkor s 3C atomi (fosfoglicerinaldehid) Nekaj tega enostavnega sladkorja se postopoma spremeni v glukozo, del pa se ga uporabi za regeneracijo spojine s 5C atomi, ki se v naslednjem ogljikovem ciklu spet spoji s CO 2 v spojino s 6C atomi vsi ti procesi delujejo neodvisno od svetlobe. Ker je za proizvodnjo organskih spojin potrebna energija, je tudi za ogljikov cikel fotosinteze potrebno nenehno dovajanje energije, ki jo dobiva iz dveh virov: ATP in NADPH 2 vendar ne v vseh stopnjah. Za vezavo ene molekule ogljikovega dioksida v ogljikovem ciklu so potrebne tri molekule ATP in dve molekuli NADPH 2. Da nastane molekula glukoze iz šestih molekul ogljikovega dioksida, je torej potrebnih 18 molekul ATP in 12 molekul NADPH 2. Svetlobna faza fotosinteze: Pri fotosintezi se torej svetlobna energija spreminja v kemično. ATP in NADPH 2 nastaneta v vrsti reakcij, ki jih imenujemo svetlobna faza fotosinteze. Tudi kisik je proizvod fotosinteze v rastlinah in nastaja skupno z ATP in NADPH 2 med svetlobno fazo fotosinteze, ki je gonilna sila celotnega procesa. Zelena zrnca v rastlinah, imenovana kloroplasti, vsebujejo klorofil (pigment, ki absorbira svetlobo). Kloroplast ima dvojno membrano. V kloroplastu je tekočina in lamele, ki so ena vrh druge. Skupki lamel se imenujejo grana. V granih je klorofil in drugi fotosintetski pigmenti. V tekočini med lamelami so beljakovine in encimi ogljikovega cikla. Kloroplasti so motorji fotosinteze in poleg klorofila vsebujejo še encime ter druge katalizatorje, potrebne za spreminjanje svetlobne energije v kemično.

5 Celoten proces fotosinteze poteka v kloroplastih. ATP nastaja v kloroplastih v cikličnem in necikličnem procesu. kloroplasti Cikličen proces: ADP + P ATP (tako nastane le del ATP) kloroplasti Necikličen proces: 2NADPH 2 + 2ADP + 2P + 2H 2 O 2NADPH 2 + 2ATP + O 2 Necikličen proces je torej tisti, pri katerem nastaja ATP supaj s kisikom in NADPH 2. Svetlobna faza fotosinteze obsega torej ciklično in neciklično nastajanje ATP. V necikličnem procesu nastane kisik, ATP in NADPH 2, v cikličnem procesu pa dodatni ATP, ki se uporablja v ogljikovem ciklu fotosinteze. Vir energije za oba procesa je.

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov

Διαβάστε περισσότερα

CO2 + H2O sladkor + O2

CO2 + H2O sladkor + O2 VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene?

Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene? proteus april08 31/3/07 13:26 Page 350 350 Biologija Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene? Proteus 69/8 april 2007 Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice)

FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice) FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; = val. dolţina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1 mol s -1 m -2

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

FOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06 FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06 DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete

Διαβάστε περισσότερα

Alge imajo v celicah pogosto samo po 1 velik plastid

Alge imajo v celicah pogosto samo po 1 velik plastid PLASTIDI - značilnost rastlin -energetski centri, centri presnove v evkariontski r. celici (fotosinteza - redukcija CO 2 (NO 3-, SO4 --,...) - steljčnice - alge : 1 tip; brstnice: delitev dela: več tipov:

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Ogljikovi hidrati - monosaharidi

Ogljikovi hidrati - monosaharidi Ogljikovi hidrati - monosaharidi V tem poglavju se boste naučili (ponovili) - kaj so osnovne lastnosti ogljikovih hidratov, - kaj so monosaharidi, - katere so dokazne reakcije za monosaharide. Enostavni

Διαβάστε περισσότερα

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA

2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA 2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano

Διαβάστε περισσότερα

Fotosinteza pri pouku naravoslovja: Trije preprosti poskusi

Fotosinteza pri pouku naravoslovja: Trije preprosti poskusi Barbara Vilhar Fotosinteza pri pouku naravoslovja: Trije preprosti poskusi delavnica Seminar za učitelje naravoslovja Rogaška Slatina, 19. februar 2006 Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem in energija

Metabolizem in energija Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,

Διαβάστε περισσότερα

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo

Διαβάστε περισσότερα

svetloba CO 2 H 2 O C 6 H 12 O 6 + O 2

svetloba CO 2 H 2 O C 6 H 12 O 6 + O 2 FOTOSINTEZA svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 fotosinteza = sinteza organskih spojin s pomočjo svetlobe fotosinteza = PRIMARNA PRODUKCIJA v fotosintezi rastline izrabljajo energijo sončnega sevanja

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

Fotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin

Fotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 redukcija oksidacija Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Ekofiziologija in mineralna

Διαβάστε περισσότερα

Fotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06

Fotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 SVETLOBNE REKACIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta) Ekofiziologija in mineralna prehrana

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski

Διαβάστε περισσότερα

Prehrana in metabolizem

Prehrana in metabolizem Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični

Διαβάστε περισσότερα

Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije

Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-

Διαβάστε περισσότερα

Teze predavanj iz mikrobne biokemije*

Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.

Διαβάστε περισσότερα

SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA

SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Stroma kloroplasta Škrob (primarni ali asimilacijski) Calvinov cikel Sladkor (trioza) Sladkor (trioza) Pi Sladkor

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.

KOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane. KOLI»INSKI ODNOSI Kemik mora vedeti koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane 4 Mase atomov in molekul 42 tevilo delcev masa in mnoæina snovi 43 RaËunajmo maso mnoæino in πtevilo

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

Proizvodnja in uporaba encimov

Proizvodnja in uporaba encimov Kmetijska šola Grm Sevno 13 8000 Novo mesto Proizvodnja in uporaba encimov ( predmet: Biotehnologija ) Gorenja vas; 7.3.2007 Avtor: Lidija Gorenc Jožica Koračin, 3.c Mentor: Jana Goršin Fabjan Kazalo:

Διαβάστε περισσότερα

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne

Διαβάστε περισσότερα

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN)

PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) Priročnik je napisan v obliki kratkih povzetkov in zajema snov 1. letnika smeri Biologija

Διαβάστε περισσότερα

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec 1. KAJ JE KEMIJA KEMIJA JE EKSPERIMENTALNA VEDA (str. 14) 1. Kemija je nauk o snovi in njenih spremembah.

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα

MAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi.

MAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. MAŠČOBE zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. Zgradba maščob Maščobe so zgrajene iz: ogljika, vodika in kisika Sestavine maščob: 1. GLICEROL

Διαβάστε περισσότερα

Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava

Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra. Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Svetloba in barve predavatelj prof. dr.

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

UVOD GORIVNE CELICE...

UVOD GORIVNE CELICE... GORIVNE CELICE 1 Kazalo UVOD... 3 1 GORIVNE CELICE... 4 1.1 VRSTE IN LASTNOSTI GORIVNIH CELIC... 4 1.2 DELOVANJE GORIVNIH CELIC... 5 2 TEMELJI ELEKTROKEMIJE... 7 2.1 ELEKTROKEMIJSKE REAKCIJE... 7 2.2 ELEKTROKEMIJSKI

Διαβάστε περισσότερα

SLIKA 1: KRIVULJA BARVNE OBČUTLJIVOSTI OČESA (Rudolf Kladnik: Osnove fizike-2.del,..stran 126, slika 18.4)

SLIKA 1: KRIVULJA BARVNE OBČUTLJIVOSTI OČESA (Rudolf Kladnik: Osnove fizike-2.del,..stran 126, slika 18.4) Naše oko zaznava svetlobo na intervalu valovnih dolžin približno od 400 do 800 nm. Odvisnost očesne občutljivosti od valovne dolžine je različna od človeka do človeka ter se spreminja s starostjo. Največja

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA

BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI

Διαβάστε περισσότερα

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK

*M * K E M I J A. Izpitna pola 2. Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut JESENSKI ROK Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07243112* JESENSKI ROK K E M I J A Izpitna pola 2 Četrtek, 30. avgust 2007 / 90 minut Dovoljeno dodatno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese s

Διαβάστε περισσότερα

Simbolni zapis in množina snovi

Simbolni zapis in množina snovi Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo

Διαβάστε περισσότερα

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4 1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f)

Διαβάστε περισσότερα

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne Postopki ločevanja zmesi:iz zmesi je mogoče ločiti

Διαβάστε περισσότερα

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI F fluor Reaktivnost Oksidacijska Cl klor elementov moč elementov Br brom se zmanjšuje se zmanjšuje I jod At astat po skupini navzdol Agregatno

Διαβάστε περισσότερα

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare

Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska

Διαβάστε περισσότερα

VODA H 2 O. Katja Presekar, 2.c Gimnazija Lava. Stran 1 od 8

VODA H 2 O. Katja Presekar, 2.c Gimnazija Lava. Stran 1 od 8 VODA H 2 O Katja Presekar, 2.c Gimnazija Lava Stran 1 od 8 Kazalo: Št. Naziv Stran 1 Uvod 3 2 Kaj je voda? 4 3 Kroženje vode 4 4 Pomen vode za živa bitja 4 5 Poraba vode 5 6 Oskrba z vodo 5 7 Trdota vode

Διαβάστε περισσότερα

Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra

Svetloba in barve. Svetloba kot del EM spektra. Svetloba kot del EM spektra Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo Izbirni predmet - 10142 Svetlobna tehnika Svetloba in barve predavatelj prof. dr. Grega Bizjak, u.d.i.e. Svetloba

Διαβάστε περισσότερα

ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE

ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE Gimnazija Kočevje Ljubljanska cesta 12 1330 Kočevje ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE Avtor: Rok Nosan Mentor: prof. Ela Bečirović Šolsko leto: 2009/10 25.5.2012 1 Kazalo 1. Uvod...

Διαβάστε περισσότερα

Fotosenzibilizatorji kot učinkovine v fotodinamični

Fotosenzibilizatorji kot učinkovine v fotodinamični Fotosenzibilizatorji kot učinkovine v fotodinamični terapiji doc.dr. Janez Mravljak, mag.farm. Priporočena literatura Pregledni članek: B. Japelj, S. Pečar: Osnove in možnosti fotodinamičnega zdravljenja;

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

K E M IČ N A V L A K N A IZ N A R AV N IH PO L IM E R O V 1. RAZDELITEV NARAVNIH POLIMEROV [1] N A R AV N A V L A K N A

K E M IČ N A V L A K N A IZ N A R AV N IH PO L IM E R O V 1. RAZDELITEV NARAVNIH POLIMEROV [1] N A R AV N A V L A K N A 1. RAZDELITEV NARAVNI PLIMERV [1] Na sliki 1.1 je prikazana razdelitev naravnih vlaken. N A R AV N A V L A K N A R G A N SK A A N R G A N SK A azb est SEM EN SK A STEBELN A bo m b až, k ap o k, s v i l

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI

1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI 1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Biologija (bios logos) naravoslovna veda o življenju vede/področja: -botanika -zoologija -antropologija -mikrobiologija (bakterije, virusi, glive) discipline/panoge: -morfologija

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem oz. presnova

Metabolizem oz. presnova Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Biologija rastlinske celice

Biologija rastlinske celice Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Fotosinteza. Fotosinteza. Biljke. Autotrofi. Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver. fotoautotrofi

Fotosinteza. Fotosinteza. Biljke. Autotrofi. Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver. fotoautotrofi Fotosinteza Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver Fotosinteza Pretvara sunčevu energiju u kemijsku Autotrofi koriste anorganske tvari i energiju da bi proizveli organske molekule; proizvođači kemoautotrofi (neke

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko

Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Kmetijstvo-Zootehnika Predmet BOTANIKA

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N

A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N I N F O T E K N I K V o l u m e 1 5 N o. 1 J u l i 2 0 1 4 ( 61-70) A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N N o v i

Διαβάστε περισσότερα

PITAGORA, ki je večino svojega življenja posvetil številom, je bil mnenja, da ves svet temelji na številih in razmerjih med njimi.

PITAGORA, ki je večino svojega življenja posvetil številom, je bil mnenja, da ves svet temelji na številih in razmerjih med njimi. ZGODBA O ATOMU ATOMI V ANTIKI Od nekdaj so se ljudje spraševali iz česa je zgrajen svet. TALES iz Mileta je trdil, da je osnovna snov, ki gradi svet VODA, kar pa sploh ni presenetljivo. PITAGORA, ki je

Διαβάστε περισσότερα

Fotosinteza. Fotosinteza. Biljke. Autotrofi. Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver. fotoautotrofi

Fotosinteza. Fotosinteza. Biljke. Autotrofi. Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver. fotoautotrofi Fotosinteza Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver Fotosinteza Pretvara sunčevu energiju u kemijsku Autotrofi koriste anorganske tvari i energiju da bi proizveli organske molekule; proizvođači kemoautotrofi (neke

Διαβάστε περισσότερα

REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Špela Tršek Janez Cerkovnik

REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Špela Tršek Janez Cerkovnik REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI Špela Tršek Janez Cerkovnik 2 Rešitve Zgradba molekul organskih spojin Zgradba ogljikovega atoma (str. 14) 1. / 2. Zaradi močne vezi med ogljikovimi atomi,

Διαβάστε περισσότερα

1A skupina alkalijske kovine

1A skupina alkalijske kovine 1. NALOGA: KATERA IZMED SPOJIN JE NAJBOLJ TOPNA V VODI? NaCl, KBr, RbBr ALI NaF? ZAKAJ? 1. NALOGA: ODGOVOR Topnost je odvisna od mrežne entalpije ΔH mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala na anione

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

IZVODI ZADACI (I deo)

IZVODI ZADACI (I deo) IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a

Διαβάστε περισσότερα

2. a) Funkcionalna skupina v acetonu je karbonilna skupina. b) Aceton spada med ketone.

2. a) Funkcionalna skupina v acetonu je karbonilna skupina. b) Aceton spada med ketone. 5. KEMIJA V PREHRANI 5.1 Ţivila in hranila 1. a) Testenine vsebujejo ogljikove hidrate in beljakovine, vendar zelo malo maščobe b) Ne, na etiketi ţivila ni podatka za večino mineralov, vitamine. c) Natrij

Διαβάστε περισσότερα

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin

Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin 3 skupne strani 7 skupnih strani 5 skupnih strani 6 skupnih atomov 8 skupnih atomov 6 skupnih atomov orto spojen sistem orto in peri spojena sistema mostni kinolin

Διαβάστε περισσότερα

Kloroplasti. Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje

Kloroplasti. Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje Kloroplasti Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje http://en.wikipedia.org/wiki/plas tid PLASTIDI Organeli biljnih stanica i stanica algi Proizvodnja i pohranjivanje šećera i drugih molekula Pigmenti

Διαβάστε περισσότερα

BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE

BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6

Διαβάστε περισσότερα

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze

SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura

Διαβάστε περισσότερα

ALGE predstavitev alg

ALGE predstavitev alg 25 ALGE predstavitev alg celice. Prav zato jih moderna mikrobiološka literatura uvršča med bakterije s strokovnim imenom Cyanobacteria (1). Z imenom alge, ki ima izvor v latinski besedi algae, kar pomeni»morska

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO

VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO VPLIV REAKCIJSKIH SPREMENLJIVK NA POTEK IN HITROST MODELNE REAKCIJE NATRIJEVEGA TIOSULFATA S KLOROVODIKOVO KISLINO (RAZISKOVALNO DELO) Avtorici: Lea Lešek Povšič in

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju

Osnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)

Διαβάστε περισσότερα