PLOVBA PO PTUJSKEM JEZERU IN DELU DRAVE

Agata SUHADOLNIK * - 151 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA PLOVBA PO PTUJSKEM JEZERU IN DELU DRAVE POVZETEK Ptujsko jezero je sestavni del energetskega objekta hidroelektrarne Formin in predstavlja zajezitev reke Drave nad jezom v Markovcih. Površina jezera je 420 ha in leži v občinah Ptuj in Markovci. Večji del jezera je v nasipih in višje od okoliškega terena. Od železniškega mostu po toku navzgor do sotočja z odvodnim kanalom HE Zlatoličje, teče Drava neposredno skozi mesto Ptuj v dolžini ca. 1400 m. Na tem odseku je naselje pred visokimi vodami na obeh bregovih varovano z visokovodnimi nasipi ali varovalno betonsko steno. Na Ptujskem jezeru in delu Drave do sotočja s kanalom HE Zlatoličje želita obe občini izkoristiti dane možnosti za razvoj turizma in športnorekreacijskih dejavnosti. V ta namen so bila na Dravi urejena mesta za pristajanje in priveze čolnov ter ustrezno označena in urejena tudi plovbna pot in plovbni režim. Območje plovbe in plovbni režim sta bila določena na podlagi naravnih morfoloških danosti ter omejitev in razmer, ki so posledica obratovanja hidroelektrarne ter dejstva, da je jezero uvrščeno v območje Nature 2000, da predstavlja ribiški okoliš in da po rečnem dnu in po plovbnem območju poteka več vodov energetske in komunalne infrastrukture ter prometna infrastruktura. V letu 2007 je bila na plovbnem območju izgrajena 1. faza pristanišče in dve vstopno-izstopni mesti ter postavljena veslaška proga. Plovbna pot je bila ustrezno označena, postavljene so bile tudi informacijske table. UVOD Po Dravi so pluli že stari Rimljani, ki so les za gradnjo takratne Poetovie vozili tudi iz koroških in pohorskih gozdov. Iz leta 1280 obstajajo o plovbi po Dravi tudi pisni dokazi listina Ota Velikovškega. Transportni splavi za les so prvič omenjeni v drugi polovici 14. stoletja. Plovba s splavi je običajno potekala s Koroške do Podravine, Banata in Srema, včasih pa vse do Črnega morja. Ko so med letoma 1857 in 1863 v Dravski dolini zgradili Koroško železnico, je začelo splavarjenje in s tem plovba po Dravi, zamirati. Kako pomembna je bila plovba - splavarjenje na Dravi, govori tudi podatek, da je bil ob elektrarni Fala, ki je najstarejša elektrarna na slovenskem delu Drave (pričela je obratovati leta 1918), zgrajen poseben kanal za spust splavov. Med drugo svetovno vojno je splavarjenje povsem zamrlo, saj ga je okupator prepovedal. Po vojni se je pričela gradnja preostalih hidroelektrarn, ki so plovbo vzdolž celotnega toka Drave po Sloveniji povsem onemogočile. Na krajših odsekih se je ohranila še plovba s tovornimi čolni - rancami, ki so se uporabljale predvsem pri gradnji vodnih zgradb od Maribora dolvodno. Od Ptuja proti Hrvaški je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z motornimi čolni po Dravi potovala tudi Titova štafeta. Danes se v spomin na stare čase na nekaterih odsekih Drave med posameznimi elektrarnami še vedno prirejajo turistična splavarjenja in rekreativna tekmovanja z rancami ter spusti s kajaki, kanuji in rafti. Na Ptujskem jezeru in delu Drave v Ptuju se po vzpostavitvi plovbnega režima odvijajo prvenstva v kajaku sprintu, v kajaku in kanuju na mirnih vodah ter jadralne regate. * Agata SUHADOLNIK, univ. dipl. inž. gradb., DRAVA vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 PTUJ

OBMOČJE UREJANJA - 152 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Ptujsko jezero je sestavni del energetskega objekta hidroelektrarne Formin (Srednja Drava II), ki so jo zagnali leta 1987. Predstavlja zajezitev reke Drave nad jezom v Markovcih, od koder teče dovodni kanal do elektrarne. Površina jezera je 420 ha in obsega območje od železniškega mostu na Ptuju do jezu v Markovcih in leži v občinah Ptuj in Markovci. Večji del jezera je v nasipih in višje od okoliškega terena. Od železniškega mostu po toku navzgor do sotočja z odvodnim kanalom HE Zlatoličje, teče Drava neposredno skozi mesto Ptuj v dolžini ca. 1400 m. Na tem odseku je naselje pred visokimi vodami na obeh bregovih varovano z visokovodnimi nasipi ali varovalno betonsko steno. Na Ptujskem jezeru in delu Drave od železniškega mostu do sotočja dovodnega kanala HE Zlatoličje in struge Drave želita Mestna občina Ptuj in Občina Markovci izkoristiti dane možnosti za razvoj turizma in športnorekreacijskih dejavnosti. V ta namen je bilo tukaj določeno plovbno območje in vzpostavljen plovbni režim. Plovbno območje predstavljata reka Drava od sotočja s kanalom pri Termah Ptuj do Ptujskega jezera in Ptujsko jezero do območja 500 m pred jezom v Markovcih. Dolžina plovbnega območja znaša 6200 m, največja širina približno 1100 m, najmanjša širina pa približno 45 m. ZAKONSKI OKVIR Plovba in plovni red ter območje namenjeno tej dejavnosti je določeno z Uredbo o uporabi plovil na motorni pogon na delu reke Drave in Ptujskem jezeru, ki jo je izdala Vlada Republike Slovenije in z Odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru, ki sta ga sprejeli MO Ptuj in občina Markovci.»Uredba o uporabi plovil na motorni pogon na delu reke Drave in Ptujskem jezeru«določa območje, kjer je dovoljena plovba z motornimi plovili, vrste motorjev za pogon teh plovil, omejitve pri plovbi s plovili na motorni pogon, omejitve hitrosti, kazni za kršenje uredbe in osebe zadolžene za nadzor.»odlok o določitvi plovbnega režima na reki Dravi in Ptujskem jezeru ureja na območju Mestne občine Ptuj in Občine Markovci plovbni režim na reki Dravi in akumulacijskem jezeru Ptujsko jezero. Določa plovbno območje, vrste plovil in njihov pogon, dovoljene hitrosti, skrbnika plovbnega območja, upravitelja pristanišč in vstopno izstopnih mest ter njihove lokacije, javni prevoz oseb in stvari, oddajanje plovil, vpis plovil v vpisnik, čas plovbe, prepoved plovbe, način organiziranja javnih prireditev, kazni za nespoštovanje odloka in druge pogoje, ki zagotavljajo varstvo človeškega življenja in okolja ter nadzor nad izvajanjem odloka. Oba dokumenta, ki urejata plovbo in plovbni režim na obravnavanem odseku, temeljita na Zakonu o plovbi po celinskih vodah (ZPCV) in Pomorskem zakoniku (PZ-UPB-1). Ureditve na obravnavanem območju ureja tudi medobčinski lokacijski načrt :»Medobčinski lokacijski načrt za del poselitvenega območja Ptujsko jezero in del reke Drave severno od Ptujskega jezera do sotočja struge Drave in odvodnega kanala hidroelektrarne Zlatoličje za del območja P11-R11 Jezero v Mestni občini Ptuj in del območja P13-R1 Jezero v Občini Markovci«. POGOJI IN OMEJITVE PRI DOLOČANJU OBMOČJA IN REŽIMA PLOVBE Plovbno območje in režim plovbe sta določena na podlagi : pogojev Dravskih elektrarn Maribor kot upravljavca hidroenergetskega objekta (varno in nemoteno obratovanje hidroelektrarn Zlatoličje in Formin), naravovarstvenih omejitev, pogojev, ki izhajajo iz dejstva, da območje plovbe prečka več vrst komunalne, energetske ter prometne infrastrukture, pogojev, ki so posledica dejstva, da je Drava in jezero ribiški okoliš, ustreznih pretočnih razmer (nevarnost visokih vod), morfološkega stanja jezera in struge Drave (zadostne globine vode).

Pogoji Dravskih elektrarn Maribor in pretočne razmere - 153 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Gladine in tudi pretoki v jezeru ob normalnih hidroloških razmerah so odvisni od obratovanja obeh elektrarn in sicer HE Zlatoličje gorvodno od obravnavanega plovbnega območja (sotočje Drave in odvodnega kanala) in HE Formin na dolvodnem koncu plovbnega območja (jez v Markovcih in vtok v dovodni kanal). Dravske elektrarne so dolžne zagotavljati v strugi Drave, kjer je pretok zmanjšan zaradi odvzemov vode za elektrarne, ekološko sprejemljivi pretok, ki znaša na odseku med jezom v Melju in sotočjem s kanalom v Ptuju v zimskem času (med 15. oktobrom in 15 aprilom) 10 m 3 /s, v poletnem pa 20 m 3 /s, med jezom v Markovcih in izlivom kanala iz HE Formin pa v zimskem času 5 m 3 /s, v poletnem pa 10 m 3 /s. Ves ostali pretok teče pri srednjih in nizkih pretokih po dovodnih kanalih na obe elektrarni. Na plovbnem območju so v strugi vse vodne količine, saj se le-to nahaja pod sotočjem odvodnege kanala HE Formin in struge Drave in nad dovodnim kanalom HE Formin, ki se prične na jezu v Markovcih. Gibanje gladin v jezeru je odvisno od obratovanja elektrarne Formin in se lahko giblje med 0,20 m nad in 1,00 m pod izhodiščno gladino 220,00 m n.m. Gibanje gladin je bilo potrebno upoštevati pri določitvi plovbnih poti, saj je od njega odvisna razpoložljiva globina vode, ki vpliva na varnost plovbe. Prav tako so ob izvedbi veslaških prireditev pomembne hitrosti toka vode, zato je pred izvedbo tekmovanj pretočni režim potrebno uskladiti z DEM. Glede na te podatke in začasne podatke o globinah jezera je bilo določeno, da je plovba dovoljena, ko gladina na jezu v Markovcih ne pade pod koto 219,50 m n.m., ter ko skupni pretok po Dravi ne presega 600 m 3 /s. Seveda morajo biti zagotovljene tudi ugodne vremenske razmere. V širini 100 m ob levem in desnem bregu jezera teče meljni tepih, ki zagotavlja vodotesnot nasipa. Temeljenje vseh objektov (pristanišče Ranca, sodniški stolp) je bilo potrebno prilagoditi tako, da se funkcija tesnilnega tepiha ohrani. Pri pretokih nad Q = 600 m 3 /s zaradi varnosti plovba ni dovoljena. Pričakovana visoka voda s 100- letno povratno dobo na plovbnem območju znaša Q 100 = 2804 m 3 /s. Zaradi varnosti je plovba prepovedana na manjši razdalji od 500 m nad jezom v Markovcih. Naravovarstvene omejitve Plovbno območje je s stališča naravovarstva uvrščeno : v posebno varstveno območje Natura 2000 (SPA in SCI), med ekološko pomembna območja in med naravne vrednote. V okviru medobčinskega lokacijskega načrta je bila izdelana celovita presoja vplivov na okolje. Skladno s pogoji in omilitvenimi ukrepi so bile določene cone plovbe, režim v teh conah, dovoljeni čas plovbe in tudi lokacije vstopno izstopnih mest ter pristanišča. Prečkanje infrastrukture Plovbno območje prečka nad ali podzemno več vrst infrastrukture : vodovod φ 300 mm, primarni kanalizacijski vod cev 2 x φ 500 mm, obstoječi plinovod R 15 φ 250 mm od, vzporedno s traso obstoječega plinovoda R 15 je načrtovan vzporedni plinovod, načrtovani plinovod M9 Madžarska Italija, za katerega je znan le tlorisni potek trase, nadzemno več električnih vodov in sicer 20 kv kablovod RTP Ptuj DV Breg K-575, 20 kv kablovod RTP Ptuj DV Zlatoličje K-577, 20 kv kablovod RTP Ptuj TP Kafilerija K-231, 20 kv daljnovod Majšperk D-401, 20 kv daljnovod Videm D-402, 20 kv daljnovod Sela D-406 in 20 kv daljnovod Podlehnik D-413 ter daljnovod DV 110 kv Ptuj Kidričevo,

peš most pri Zadružnem trgu, stari cestni most, železniški most in nov cestni most Puhov most. - 154 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Zaradi prečkanja infrastrukture je omejena največja višina plovil, na nekaterih odsekih sidranje plovil, na nekaterih pa širina plovbnega območja. Vse omejitve so bile na plovbnem območju označene z ustrezno prometno signalizacijo. Ribiški okoliš Območje urejanja plovbe se nahaja znotraj Ptujskega ribiškega okoliša, ki ima status športno ribolovne vode in je zaradi zooloških in botaničnih značilnosti varovano kot naravna vrednota (id. št.: 1821 V). Zaradi omogočanja ribolova je omejena plovba v obalnem pasu (50 m širok pas ob levem in desnem bregu reke Drave). Morfološko stanje jezera in struge Morfološko stanje jezera in struge Drave je bilo ugotovljeno s pomočjo batimetričnih meritev. Slika 1 : Karta globin Ptujskega jezera (Geodetski biro Iztok Slatinšek s.p.) V morfološkem smislu je plovbno območje zelo pestro. Oblika dna nekdanje struge Drave se je na območju jezera ohranila vse do danes, zato se največje globine vode še vedno pojavljajo na mestu nekdanje struge. Struga je podvržena stalnemu spreminjanju, predvsem ob nastopu visokih vod. V strugi in jezeru se odlagajo lebdeče in rinjene naplavine, kar se redno spremlja z geodetskimi meritvami prečnih profilov. Viden je stalen trend zaprojevanja, predvsem pa zamuljevanja jezera, saj je bilo od leta 1981 zamuljene kar 17,8 % prostornine akumulacije. Zamuljevanje je intenzivnejše v letih z manj pogostimi visokimi vodami, zaprojevanje pa je intenzivnejše ob nastopu visokih vod. Najbolj plitva območja se pojavljajo gorvodno do Rance na levem bregu in nasproti Rance na desnem bregu, to je na mestih nekdanjega kopnega, največje globine vode se pojavljajo na območju nekdanje struge in na območju gorvodno od jezu v Markovcih, kjer je bil teren pred izgradnjo elektrarne najnižji napram zajezni gladini. Globine vode predstavljajo le trenutno stanje in se s časom spreminjajo, zato bo še naprej nujno njihovo redno spremljanje, po potrebi pa tudi odstranjevanje naplavin in čiščenje plovbnih poti, predvsem po pojavu visokih vod, ki s sabo prinašajo veliko rinjenih naplavin in plavin (veje, debla, ).

- 155 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Za zagotovitev varne plovbe, ki izhaja iz morfoloških danosti, je omejen največji ugrez plovil na 1,50 m, prepovedana plovba v času, ko gladina pade pod koto 219,50 m n.m. ter omejeno in ustrezno označeno območje plovbe. PREDVIDENE UREDITVE Na plovbne območju je bilo potrebno določiti plovbne cone in režim plovbe v teh conah, zgraditi pristanišče ter vstopno izstopna mesta, ustrezno označiti plovbno območje ter postaviti veslaško progo, sodniški stolp in informacijske ter opozorilne table. Plovbno območje in njegova označitev Slika 2 : Plovbno območje in cone Plovbno območje se deli na tri cone: CONA A zajema del Ptujskega jezera na območju od pristanišča v Budini v ravni črti proti desnemu bregu Ptujskega jezera in dolvodno do območja 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih. CONA B zajema del Ptujskega jezera od pristanišča v Budini, gorvodno do železniškega mostu in reko Dravo od železniškega mostu, gorvodno do»sotočja«pri Termah Ptuj. Plovba je prepovedana v razdalji 50 m od obale, kar je označeno s zasidranimi plavajočimi bojami. Ta 50 m pas prepovedi je prekinjen le ob lokacijah vstopno izstopnih mest (Ribič, Toplice). CONA C zajema del Ptujskega jezera na območju 500 m pred jezom HE Formin v Markovcih, območje 100 m okoli ornitološko pomembnih otokov, območje betonskih daljnovodnih podstavkov na Ptujskem jezeru in pas ob njih ter desni del jezera na razdalji 80 m do 250 m od obale. Območje cone C je označeno z bojami. CONA A: v njej je dovoljena plovba jadrnic, jadralnih desk in športnih veslaških čolnov ter plovil na motorni pogon, katerih hitrost ne presega 20 km/h. Dovoljeno je smučanje na vodi. CONA B: v njej je dovoljena plovba motornih čolnov in drugih plovil, razen plovil, ki v višino merijo več kot 2,5 m in jadralnih desk. Najvišja dovoljena hitrost od pristanišča v Budini, gorvodno do prvega mostu je 20 km/h, v nadaljevanju do»sotočja«pri Termah Ptuj pa 6 km/h. Ob športnih in turistično rekreacijskih prireditvah je hitrost plovbe lahko tudi višja, v skladu s pravili za izvedbo posamezne prireditve. Smučanje na vodi je dovoljeno od pristanišča v Budini, gorvodno do prvega mostu. CONA C: v njej velja prepoved plovbe za vsa plovila, razen za plovila za zaščito, vzdrževanje, reševanje in pomoč, plovila policije, inšpekcijskih služb, javnih služb na področju urejanja voda in druga plovila državnih organov, ki izvajajo naloge iz svoje pristojnosti ter za plovila, namenjena za

- 156 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA potrebe naravovarstvenega upravljanja in raziskovanja. Za vzdrževalna dela naravovarstveno upravljanje in raziskovanje je potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo narave. Na območju 500 m gorvodno od jezu v Markovcih je zaradi varnosti plovil potrebna predhodna telefonska najava in soglasje obratovalne službe Dravskih elektrarn Maribor. Zaradi nevarnosti, ki so jim na tem območju izpostavljena plovila, je tukaj potrebno upoštevati maksimalne varnostne ukrepe. Na plovbnem območju je bilo potrebno postaviti vse potrebne označbe : rdeče in zelene boje, ki označujejo plovbno območje, vso potrebno prometno signalizacijo, ki uporabnike plovbnega območja seznanja s tem, kaj smejo in kaj ne smejo početi na plovbnem območju, informacijske in opozorilne table, iz katerih je razvidno, kje, kdaj in s čim je dovoljeno pluti, kakšen je režim plovbe in kakšne so omejitve pri uporabi območja. Ob izvedbi 1. faze ureditvenih del je bilo plovbno območje ustrezno označeno, postavljena je bila prometna signalizacija, ob pristanišču ter vstopno izstopnih mestih pa informacijske in opozorilne table. Pristanišče in vstopno izstopna mesta Na lokaciji obstoječega pristana Ranca v Budini je bila predvidena gradnja pristanišča, z vso potrebno infrastrukturo (dvigalo, privezi, spustna rampa, komunalna oskrba, ). V Zabovcih in Markovcih ter v Ptuju pri Ribiču in pri Termah Ptuj je bila predvidena gradnja štirih vstopno izstopnih mest. Obstoječi dostopni rampi pod železniškim mostom ne desnem bregu ter pri parku na levem bregu se ohranita za posebne potrebe. V letu 2007 je bila izvedena 1. faza gradbenih del na pristanu Ranca in zgrajeni vstopno izstopni mesti Zabovci in Toplice. Pristanišče Ranca leži na levem bregu Ptujskega jezera (Drave) v naselju Budina. Dostop do pristanišča je urejen preko levobrežnega drenažnega jarka in preko visokovodnega nasipa akumulacije. Na levem bregu jarka se je nahajal skladiščni prostor ter parkirišče, na desnem bregu jarka, oziroma na razširjenem delu nasipa akumulacije pa manipulativni plato, klančina za spust plovil v vodo, pomol z možnostjo priveza čolnov, pisarna Brodarskega društva Ranca, okrepčevalnica in sanitarije. Na mostu preko drenažnega jarka je bila postavljena zapornica, ki onemogoča prost dostop ali dovoz do pristanišča. Lega vseh obstoječih in novih objektov je na vodnem zemljišču. Leta 2007 je bil v okviru 1. faze del na razdalji 100 m od levega brega Drave zgrajen nov otok. Dovoz do otoka je izveden preko obstoječega mostu čez levobrežni drenažni jarek na lokaciji nekdanje spustne rampe, kot nasutje iz lomljenca in gramoza na podlagi iz geotekstila. Nasip omogoča dostop vozilom in pešcem na otok. V nasip za dovoz so vgrajeni prepusti iz betonskih cevi, ki omogočajo pretakanje vode med zgornjo in spodnjo stranjo nasutja. Izgrajen je otok podolgovate oblike, ki posnema obliko nekdanjih naravnih prodišč na tem delu Drave. Na brežinah otoka je izvedena protierozijska površinska zaščita iz lomljenca tonalita. Na dolvodni strani otoka je zgrajena klančine za spust čolnov. Ker otok in dostopna cesta ležita na slabo nosilnih tleh, ki jih sestavlja meljasti tesnilni tepih in muljaste usedline, bo gradnja otoka dolgotrajna. V 1. fazi je izvedena predobremenitev tal, saj je predvideno, da se bo otok še nekaj let intenzivno posedal. Zato sta dovozna cesta in otok zgrajena iz nasutega lomljanca, ki omogoča bolj strmo izvedbo brežin in sta bila oba objekta zgrajena za 1,00 m višje, kot bi naj bila njuna končna višina. Z rednimi meritvami otoka se naj v nekaj letih po izgradnji redno spremlja stopnja posedanja in po potrebi dodaja material na mestih največjih posedkov. Po končani konsolidaciji otoka in posedanju bo možna dokončna ureditev otoka, ki bo takrat tudi ustrezno projektno obdelana. V tem času se za priveze plovil uporabljajo obstoječi pomoli, ki so bili zaradi gradnje otoka prestavljeni. Predvidena oddaljenost zunanjega roba otoka od obale za 100 m sočasno zagotavlja nedotaknjenost meljastega tepiha in omogoča zadostne globine vode za plovbo na zunanji strani otoka.

- 157 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Vstopno izstopno mesto Zabovci je zgrajeno ne delu jezera, kjer sega gladina jezera nad okoliški teren, zato je na obodu jezera zgrajen nasip. Na suho stran je nasip zatravljen. Na vodno stran je nasip obložen z asfaltno prevleko, ki zagotavlja vodotesnost. Na kroni nasipa je zgrajen betonski zid, ki varuje nasip pred prelivanjem vode, ki bi nastalo zaradi valovanja. V nasipu poteka TK kabel. Dno akumulacije je od nasipa navznoter v širini 100 m zavarovano z mejlastim tepihom, ki preprečuje pronicanje vode pod nasipom v zaledni prostor in s tem spiranje temeljnih tal pod nasipom. Lokacija Zabovci se nahaja ob športnem parku Zabovci, do katerega je ob vznožju nasipa speljana cesta. Za dostop preko struge levobrežnega drenažnega jarka je že bila zgrajena lesena brv, ki tudi sedaj omogoča dostop do nasipa in pristana. Vstopno izstopno mesto Zabovci je izvedeno kot montažna jekleno-lesena konstrukcija, ki plava na vodni površini in je sidrana v brežino. Tako je omogočeno nihanje gladin pri rednem obratovanju elektrarne in pri pojavu visokih vod. Sidranje je izvedeno tako, da se ne zmanjša varovalna funkcija obstoječih vzdolžnih zgradb v strugi Drave. Na tej lokaciji je bila predvidena izgradnja plavajoče naprave, ki bi po svoji zasnovi in izgledu spominjala na brod. V skladu s soglasji projektanta in investitorja je bila konstrukcija spremenjena in sicer je izvedena tipska plavajoča naprava francoske izdelave, ki je sestavljena iz katamaranske plavajoče konstrukcije z lesenimi pohodnimi površinami, tako na ploščadi kot na mostičku. Katamaranska konstrukcija je iz kesonov iz polietilena, ki so polnjeni s polystirenom. Ti kesoni nadomeščajo obe prej predvideni ranci. Nosilna konstrukcija za leseno pohodno ploščad in mostiček je iz aluminija, prav tako so aluminijaste vse ograje. Objekt je z drogovi in vrvmi pritrjen na brežino, kjer je za pritrditev v nasip vgrajena betonska klada. Od plavajočega objekta je do kopnega speljan mostiček, ki je fleksibilno vpet v brežino in pritrjen na brod. Mostiček je sestavljen iz kovinskih nosilcev in lesene pohodne površine. Mostiček in plavajoča ploščad sta opremljena tudi z varovalnimi ograjami. Dostop do mostička (preko visokovodnega nasipa in zidu, ki varuje pred valovi) je urejen preko rampe in lesenih stopnic. Objekt za vstopanje in izstopanje na lokaciji Zabovci je plavajoča naprava montažne izvedbe, ki omogoča izvedbo vzdrževalnih del na nasipu. Vstopno izstopno mesto Toplice leži ob Termah Ptuj. Med Termami in reko Dravo je na desnem bregu zgrajen visokovodni nasip za zavarovanje nižinskega območja ob Termah pred visokimi vodami. Brežine nasipa so zatravljene. Med nasipom in strugo Drave se razteza ob nizkih vodostajih suha naravna terasa, porasla z avtohtonih rastlinjem. Terasa je ob povečanih pretokih reke Drave pogosto poplavljena. Zasnova objekta je zaradi konfiguracije terena drugačna od Zabovc. Samo vstopno izstopno mesto je izvedeno tako, da ne bo poškodovano ob nihanju gladin Drave, tako zaradi obratovanja, kot zaradi nastopa visokih ali nizkih vod. Objekt ne poslabšuje poplavne varnosti širšega območja. Izveden je fiksni leseni plato na robu plitvine, ki je s koli pritrjen v dno in izveden v treh nivojih, tako da je možno pristajanje ob različnih vodostajih in z različnimi vrstami plovil. Dostop do platoja preko ravnice je izveden kot utrjena pot, tlakovana s tlakom iz lomljenca na betonski podlagi. Zaradi majhne višine nad sedanjim dnom bo vpliv pristana na dvig gladin visokih vod zanemarljiv. Zaradi lege precej globoko znotraj visokovodne struge Drave na tej lokaciji ne smejo biti izvedene nobene ograje, saj bi se ob nastopu visokih vod nanje lovil plavljen material (veje, hlodi, ) kar bi povzročilo bodisi zamašitev dela struge, bodisi porušitev ograje. Veslaška proga in sodniški stolp Ob Zabovcih je bila predvidena postavitev sodniškega stolpa in veslaške proge dimenzij 2000 m x 150 m z osmimi tekmovalnimi stezami. Proga bi ustrezala vsem zahtevam mednarodne veslaške zveze FISA. V soglasju z investitorjem in projektantom je bila predvidena veslaška proga ob izvedbi 1. faze leta 2007 zamenjana z veslaško progo za kajak in kanu na mirnih vodah, ki ustreza standardu ICF.

- 158 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA Dimenzije proge so 1000 x 81 m. Za pritrditev proge je bilo potrebno v jezeru postaviti nosilne pilote iz jeklenih profilov. Sodniški stolp v 1. fazi ni bil zgrajen. ZAKLJUČEK Izvedeni in načrtovani posegi na Ptujskem jezeru in delu Drave omogočajo razvoj turizma in vodnih športov, ob tem pa je poskrbljeno tudi za ohranitev pomembnejših habitatov in nekaterih redkih in ogroženih ptičjih vrst. Nova vstopno izstopna mesta in povečano pristanišče omogočajo kvalitetno in zanimivo turistično prometno povezavo lokacij ob jezeru vse od Term Ptuj pa do Zabovc, ob sočasnem spoznavanju naravnih vrednot, ki jih na jezeru lahko najdemo. Veslaška proga z vso potrebno opremo omogoča razvoj veslaškega športa v širšem prostoru, hkrati pa je tudi popestrila turistično ponudbo tega območja. V letu 2007 izvedeno 1. faza ureditvenih del bo potrebno nadgraditi do končne, v idejnem projektu predvidene ureditve, tako pristanišča, kot vseh vstopno izstopnih mest, saj bo le tako dosežen želen cilj vitalizacije Ptujskega jezera in razvoja turizma ter športno-rekreacijskih dejavnosti na tem območju.