1 IME ZDRAVILA Ultop S kapsule 10 mg Ultop kapsule 20 mg Ultop kapsule 40 mg 2 KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA 1 kapsula vsebuje 10 mg omeprazola. 1 kapsula vsebuje 20 mg omeprazola. 1 kapsula vsebuje 40 mg omeprazola. Pomožne snovi so navedene pod točko 6.1. 3 FARMACEVTSKA OBLIKA Trde kapsule. Kapsule Ultop S: telo svetlo roza barve, kapica bele barve; kapsule so polnjene z belimi do rahlo rumenimi ali rahlo roza peletami. Kapsule Ultop po 20 mg: telo svetlo roza barve, kapica rjavo-roza barve; kapsule so polnjene z belimi do rahlo rumenimi ali rahlo roza peletami. Kapsule Ultop po 40 mg: telo rjavo-roza barve, kapica svetlo roza barve; kapsule so polnjene z belimi do rahlo rumenimi ali rahlo roza peletami. 4 KLINIČNI PODATKI 4.1 Terapevtske indikacije Ultop in Ultop S priporočamo pri patoloških stanjih, kjer je indicirano zaviranje izločanja želodčne kisline. Kratkotrajno zdravljenje z Ultopom priporočamo: pri razjedah na dvanajstniku in želodcu, vključno z razjedami, ki so jih povzročila nesteroidna protivnetna zdravila; pri refluksni bolezni požiralnika (z ezofagitisom ali brez njega); za eradikacijo bakterije Helicobacter pylori (v kombinaciji z antibiotiki); pri Zollinger-Ellisonovem sindromu in drugih stanjih s povečanim izločanjem želodčne kisline. Priporočamo ga tudi za dolgotrajno vzdrževalno zdravljenje: za preprečevanje ponovitve erozivnega ezofagitisa; za preprečevanje razjede ali dispeptičnih simptomov pri bolnikih, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, če so jim ta zdravila že povzročila razjedo oziroma dispeptične simptome. Ultop S priporočamo: za kratkotrajno zdravljenje neulkusne dispepsije; za dolgotrajno vzdrževalno zdravljenje za preprečevanje ponovitve refluksne bolezni požiralnika; za dolgotrajno vzdrževalno zdravljenje za preprečevanje ponovitve razjede na dvanajstniku. Izkušnje o varnosti in učinkovitosti omeprazola pri otrocih so skromne. Ultop S oziroma Ultop priporočamo za zdravljenje otrok z ulceroznim ezofagitisom, starejših od dveh let. 4.2 Odmerjanje in način uporabe Običajni odmerek za odrasle je 20 mg (1 kapsula Ultop) ali 10 mg (1 kapsula Ultop S) enkrat na 1
dan, pred zajtrkom. Zdravljenje traja praviloma 4 do 8 tednov. Bolniki z veliko razjedo ali razjedo, pri kateri druga zdravila niso bila učinkovita, in bolniki s hudim vnetjem požiralnika ter kadilci pogosto potrebujejo daljše zdravljenje. Največji priporočeni odmerek je 40 mg na dan, naenkrat ali razdeljeno na dva odmerka. Pri bolnikih z jetrno cirozo je največji dnevni odmerek 20 mg. Odrasli Eradikacija bakterije Helicobacter pylori Za eradikacijo bakterije Helicobacter pylori priporočamo 1 kapsulo Ultop po 20 mg dvakrat na dan (1 kapsulo zjutraj in 1 kapsulo zvečer). Zdravljenje je treba obvezno kombinirati z antibiotiki. Trajanje kombiniranega zdravljenja je običajno 1 teden. Razjeda na dvanajstniku Običajni odmerek je 1 kapsula Ultop po 20 mg, enkrat na dan. Pri odpornejših razjedah lahko dnevni odmerek povečamo do 40 mg. Razjeda se večinoma zaceli v 4 tednih, pri nekaterih bolnikih pa je zdravljenje treba podaljšati za 4 tedne. Dolgotrajno zdravljenje za preprečevanje ponovitve razjede na dvanajstniku Običajni odmerek je 10 mg (1 kapsula Ultop S) enkrat na dan. Želodčna razjeda Običajni odmerek je 1 kapsula Ultop po 20 mg na dan. Razjeda se navadno zaceli po 8 tednih zdravljenja. Pri veliki razjedi in razjedi, pri kateri so bila druga zdravila neučinkovita, lahko bolnik jemlje 1 kapsulo Ultop po 40 mg na dan. Neulkusna dispepsija Običajni odmerek je 10 mg do 20 mg (1 do 2 kapsuli Ultop S) na dan, 2 do 4 tedne. Če težave v 4 tednih ne minejo ali če se kmalu zatem ponovijo, je bolnikovo diagnozo treba preveriti. Razjeda na dvanajstniku ali želodcu, ki so jo povzročila nesteroidna protivnetna zdravila Običajni odmerek je 1 kapsula Ultop po 20 mg enkrat na dan, pred zajtrkom. Zdravljenje traja 4 tedne, če je potrebno, pa ga lahko podaljšamo na 8 tednov. Preprečevanje ponovitve razjede na dvanajstniku ali želodcu in dispeptičnih simptomov, ki jih povzročajo nesteroidna protivnetna zdravila Pri bolnikih, ki morajo nadaljevati zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, priporočamo 1 kapsulo Ultop po 20 mg enkrat na dan. Refluksna bolezen požiralnika Ultop je indiciran pri endoskopsko potrjenem vnetju požiralnika in pri simptomatični refluksni bolezni, ki je odporna proti običajnim odmerkom zaviralcev receptorjev H 2. Bolniki z zmernim do hudim vnetjem naj jemljejo 1 kapsulo Ultop po 20 mg na dan, zjutraj pred zajtrkom, 4 do 8 tednov. Pri posameznih bolnikih je treba zdravljenje podaljšati za 4 tedne. Bolniki z refluksno boleznijo, odporno na običajno zdravljenje, lahko jemljejo 1 kapsulo Ultop po 40 mg na dan, zjutraj pred zajtrkom. Zdravljenje traja ponavadi 8 tednov, pri ponovitvi hude refluksne bolezni ali pri odporni refluksni bolezni pa se lahko podaljša za 4 do 8 tednov. Dolgotrajno vzdrževalno zdravljenje za preprečevanje ponovitve refluksne bolezni požiralnika Za preprečevanje simptomatske ali endoskopsko negativne refluksne bolezni požiralnika priporočamo 10 mg (1 kapsulo Ultop S) na dan, pred zajtrkom. Če se simptomi ponovijo, svetujemo povečanje odmerka. Za preprečevanje ponovitve erozivnega ezofagitisa priporočamo 1 kapsulo Ultop po 20 mg na dan, pred zajtrkom. Varnost in učinkovitost vzdrževalnega zdravljenja sta potrjeni za dvanajstmesečno jemanje. Zollinger-Ellisonov sindrom in druga stanja s povečanim izločanjem želodčne kisline Odmerek je treba prilagoditi posameznemu bolniku. Začetni odmerek je 60 mg (1 kapsula po 40 mg in 1 kapsula po 20 mg) na dan, zjutraj. V nadaljevanju zdravljenja odmerek postopoma 2
povečujemo glede na odziv. Če dnevni odmerek preseže 80 mg, ga razdelimo na dva dela. Zdravljenje traja, dokler obstajajo klinične indikacije. Nekateri bolniki so jemali do 120 mg omeprazola na dan, razdeljenega v 3 odmerke. Otroci, starejši od 2 let Pri otrocih sta učinkovitost in varnost zdravljenja slabo potrjeni. Za otroke z ulceroznim ezofagitisom priporočamo 0,7 do 1,4 mg omeprazola na kg telesne mase na dan. Zdravljenje ponavadi traja 4 do 8 tednov, lahko tudi 12 tednov. Odmerek in trajanje zdravljenja določi zdravnik specialist. Dnevni odmerek ne sme preseči 40 mg. Otrok naj zdravilo dobi zjutraj, pred zajtrkom. Majhnim otrokom je treba kapsulo odpreti in vsebino pomešati z majhno količino jabolčnega soka ali jogurta (približno eno žlico). Pazite, da vsebine ne grize in da jo takoj pogoltne. 4.3 Kontraindikacije Ultopa in Ultopa S ne smejo jemati bolniki, ki so preobčutljivi za omeprazol ali druge sestavine zdravila. 4.4 Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Simptomatsko izboljšanje med zdravljenjem z Ultopom in Ultopom S ne izključuje morebitnega malignega obolenja požiralnika ali želodca. Izkušnje o varnosti in učinkovitosti omeprazola pri otrocih so skromne. O morebitnem zdravljenju odloči zdravnik specialist. Starejšim bolnikom odmerka ni treba prilagajati. Pri bolnikih z jetrno cirozo je biološka uporabnost omeprazola povečana, vendar niso opazili povečane toksičnosti. Odmerka ni treba prilagajati, vendar naj ne bo večji od 20 mg na dan. Ledvičnim bolnikom odmerka ni treba prilagajati. Dializa pri bolnikih s kroničnim obolenjem ledvic ne vpliva na farmakokinetične lastnosti omeprazola. 4.5 Medsebojno delovanje z drugimi zdravili in druge oblike interakcij Hrana upočasni absorpcijo omeprazola, zato je treba Ultop in Ultop S jemati na prazen želodec, najbolje pred zajtrkom. Pri osebah, ki so pred pitjem alkohola vzele omeprazol, niso ugotovili spremenjenih farmakoloških lastnosti etanola. Interakcije omeprazola z drugimi zdravili so redke. Možne so interakcije z zdravili, ki se presnavljajo v jetrih prek encimskega sistema citokrom P450. Lahko se povečajo plazemske koncentracije diazepama, fenitoina, nifedipina, varfarina, aminopirina, antipirina in disulfirama. To povečanje pri običajnih odmerkih omeprazola praviloma ni klinično pomembno, kljub temu pa na začetku ali ob prenehanju jemanja Ultopa ali Ultopa S priporočamo spremljanje bolnikov in po potrebi prilagajanje odmerkov fenitoina, diazepama, varfarina in disulfirama. Ob sočasnem jemanju klaritromicina se povečata serumski koncentraciji klaritromicina in omeprazola. Zaradi povečanega ph želodčnega soka se lahko zmanjšajo biološke uporabnosti ampicilina, ketokonazola in železa. Učinkovitosti prednizona in ciklosporina se lahko zmanjšata, zato je včasih treba prilagoditi odmerek ciklosporina. Ob sočasnem jemanju antacidov, amoksicilina, digoksina, teofilina, lidokaina, kinidina, metoprolola ali propranolola niso ugotovili klinično pomembnih interakcij. 3
4.6 Uporaba med nosečnostjo in dojenjem Varnost jemanja zdravila med nosečnostjo še ni zanesljivo ugotovljena. V testih genotoksičnosti (bakterijska mutacija in odkloni, in vivo poškodbe kromosomov in DNK) niso ugotovili poškodb DNK. O vplivu omeprazola na človeški plod ni dovolj podatkov. Po merilih ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA Food and Drug Administration) je omeprazol glede primernosti uporabe med nosečnostjo razvrščen v skupino C. Tveganja za plod ni mogoče izključiti. Jemanje je indicirano v primerih, ko pričakovana korist za mater opravičuje morebitno tveganje za plod. Med zdravljenjem odsvetujemo dojenje. 4.7 Vpliv na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji Ni znano, da bi zdravilo vplivalo na sposobnost vožnje in upravljanja s stroji. 4.8 Neželeni učinki Ob kratkotrajnem jemanju Ultopa in Ultopa S se redko pojavijo neželeni učinki, ki so navadno blagi in prehodni. Najpogostejši so na začetku zdravljenja. Med dolgotrajnim zdravljenjem se njihova pogostost zmanjša in je podobna kot pri ranitidinu. Hudi stranski učinki so izjemno redki. Pri bolnikih, starejših od 65 let, je pogostnost stranskih učinkov podobna kot pri mlajših bolnikih. Pri več kot 1 % bolnikov so se med zdravljenjem z omeprazolom pojavili naslednji neželeni učinki, ki pa niso bili vedno povezani z zdravljenjem: bolečina v trebuhu, nausea, driska, vetrovi, zaprtje, bruhanje, zgaga, glavobol, kašelj, izpuščaj in bolečina v hrbtu. Zaradi njih praviloma ni treba prekiniti zdravljenja. Redko (pri manj kot 1 % bolnikov) so opisani naslednji neželeni učinki: Celo telo: preobčutljivostne reakcije (urtikarija, pruritus, angiedem, fotosenzitivnost, zelo redko tudi anafilaktična reakcija), vročina, utrujenost, splošna oslabelost. Presnova: pridobivanje telesne teže, hipoglikemija, hiponatriemija. Koža: purpura, petehije, vnetje kože, suha koža, čezmerno izpadanje las in anhidraza. Izjemoma so se pojavile hude generalizirane reakcije, kot so toksična epidermalna nekroza, Steven- Johnson-ov sindrom in eritema multiforme (tudi nekaj smrtnih primerov). Srce in ožilje: angina pektoris, tahikardija, bradikardija, palpitacije, hipertenzija, vaskulitis, periferni edemi. Prebavila: pankreatitis (tudi smrtni primeri), anoreksija, iritabilno črevo, spremenjena barva blata, kandidiaza požiralnika, atrofija sluznice jezika, suha usta. Dolgotrajno zmanjšana kislost želodčnega soka lahko poveča nevarnost okužb prebavil. Pri nekaterih bolnikih z Zollinger- -Ellisonovim sindromom so se pojavili gastroduodenalni karcinoidi (ki so verjetno posledica osnovne bolezni). Jetra: Blago povečanje vrednosti jetrnih funkcijskih testov (ALT, AST, γgt, AF in bilirubina). Le redko so bile vredosti izrazito povečane, v posameznih primerih pa se je bolezen klinično manifestirala kot hepatitis, jetrna nekroza (opisani so tudi smrtni primeri), jetrna odpoved (tudi posamezni smrtni primeri) ali jetrna encefalopatija. Dihala: bolečina v žrelu, epistaksa. Mišično-skeletni sistem: bolečine v mišicah in kosteh, mišični krči, mišična oslabelost. Čutila: tinitus, motnje okusa, blage motnje vida in sluha. Živčevje in duševnost: agresivnost, depresija, apatičnost, zaspanost, halucinacije, zmedenost, motnje spanja, živčnost, anksioznost, tremor, vrtoglavica, parestezija. 4
Sečila in spolni organi: intersticijski nefritis, okužba sečil, mikroskopska piurija, proteinurija, hematurija, glikozuria, povečana serumska koncentracija kreatinina, ginekomastija, bolečine v testisih. Kri in krvotvorni organi: posamezni primeri pancitopenije, agranulocitoze (med njimi tudi smrtne), anemije (tudi hemolitične), nevtropenije, trombocitopenije in levkocitoze. 4.9 Preveliko odmerjanje O prevelikem odmerjanju pri ljudeh je zelo malo podatkov. Bolniki so dobro prenašali dnevne odmerke do 360 mg. Pri prevelikih odmerkih se lahko pojavijo bolečine v trebuhu, zaspanost, glavobol, omotica, znojenje, suha usta, pospešen srčni utrip in zamegljen vid, redko krči, težko dihanje in znižana telesna temperatura. Specifičnega antidota ni. Večina omeprazola se v serumu veže na plazemske beljakovine, zato hemodializa ni učinkovita. Pri prevelikem odmerjanju svetujemo simptomatično zdravljenje in običajne postopke. 5 FARMAKOLOŠKE LASTNOSTI 5.1 Farmakodinamične lastnosti Po ATC-klasifikaciji spada omeprazol v skupino protiulkusnih zdravil A02BC01. Spada v skupino zdravil, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline, vendar nimajo antiholinergičnega učinka in ne zavirajo receptorjev H 2. Na površju parietalne celice želodčne sluznice se omeprazol specifično veže na encim H + K + - ATP-azo, imenovan tudi protonska črpalka. Vezava je nepovratna. Omeprazol zavira delovanje protonske črpalke, ki je zadnja stopnja v procesu izločanja želodčne kisline. Zmanjša osnovno in vzpodbujeno izločanje kisline, ne glede na stimulans. Učinek je odvisen od odmerka. Zaviralni učinek nastopi že eno uro po zaužitju in je najmočnejši po dveh urah. En odmerek učinkuje do 70 ur. Pri rednem jemanju se učinek prve štiri dni povečuje, nato pa doseže ustaljene vrednosti. Izločanje kisline se normalizira v treh do sedmih dneh po končanem zdravljenju. Osnovno izločanje želodčne kisline se po rednih 20-miligramskih odmerkih zmanjša za 78 %, medtem, ko se po 40-miligramskih odmerkih lahko zmanjša celo za 94 %. Kislost želodčnega soka se v štiriindvajsetih urah zmanjša za 80 % do 97 % po 20-miligramskih odmerkih omeprazola in za 92 % do 94 % po 40-miligramskih odmerkih. Zmanjšano izločanje kisline za polovico traja 24 ur. 5.2 Farmakokinetične lastnosti Po peroralnem jemanju se omeprazol hitro absorbira in doseže največjo serumsko koncentracijo pol ure do 3 in pol ure po zaužitju. Po odmerkih do 40 mg sta največja plazemska koncentracija in biološka uporabnost omeprazola približno sorazmerni s količino zaužitega zdravila. Biološka uporabnost peroralno vzetega omeprazola v enkratnih odmerkih od 20 mg do 40 mg je 30 do 40 %. Majhna uporabnost je v glavnem posledica predsistemske presnove. Omeprazol se hitro presnavlja v jetrih. Biološka uporabnost je nekoliko povečana pri starejših in pri ledvičnih bolnikih in močno povečana pri bolnikih s kronično okvaro jeter (lahko doseže 100 %). Največ omeprazola (približno 77 %) se izloči s sečem. Preostanek zdravila se izloči prek žolčnih poti z blatom. Razpolovna doba izločanja pri zdravih odraslih je pol ure do eno uro in pol. Skupni očistek je 500 do 600 ml na minuto. 5.3 Predklinični podatki o varnosti Enkratni smrtni peroralni odmerek pri miših je približno 1500 mg/kg telesne mase, pri podganah 5
pa več kot 4000 mg/kg. Smrtni intravenski odmerek pri miših je 100 mg/kg, pri podganah pa več kot 40 mg/kg telesne mase. Smrtni odmerki povzročajo pri živalih sedacijo, ptozo, konvulzije, upočasnjeno in globlje dihanje, zmanjšano aktivnost in zvišano telesno temperaturo. 6 FARMACEVTSKI PODATKI 6.1 Seznam pomožnih snovi Pomožne snovi kapsul Ultop S: saharoza, koruzni škrob, hidroksipropilceluloza, težki magnezijev karbonat, natrijev lavrilsulfat, kopolimer metakrilne kisline in etakrilata, smukec, makrogol 6000, titanov dioksid (E 171). Ovojnica kapsule: titanov dioksid (E 171), železov oksid (E 172), želatina. Pomožne snovi kapsul Ultop po 20 mg in 40 mg: saharoza, koruzni škrob, hidroksipropilceluloza, težki magnezijev karbonat, natrijev lavrilsulfat, kopolimer metakrilne kisline in etakrilata, smukec, makrogol 6000, titanov dioksid (E 171). Ovojnica kapsule: titanov dioksid (E 171), železov oksid (E 172), želatina. 6.2 Inkompatibilnosti Niso znane. 6.3 Rok uporabnosti UltopS, Ultop 20 mg, Ultop 40 mg v plastenki: 3 leta. UltopS, Ultop 20 mg, Ultop 40 mg v pretisnem omotu: 2 leti. 6.4 Posebna navodila za shranjevanje Zdravilo shranjujte zaščiteno pred vlago pri temperaturi do 25 C. Zdravilo shranjujte nedosegljivo otrokom. 6.5 Vrsta ovojnine in vsebina Pretisni omot (aluminijska folija, PVC/PE/PVDC/PE/PVC folija): 28 kapsul (4 pretisni omoti po 7 kapsul) po 10 mg, v zloženki. Plastenka, plastična zaporka: 28 kapsul po 10 mg in sušilni valjček, v zloženki. Pretisni omot (aluminijska folija, PVC/PE/PVDC/PE/PVC folija): 14 kapsul (2 pretisna omota po 7 kapsul) po 20 mg, v zloženki. Plastenka, plastična zaporka: 14 kapsul po 20 mg in sušilni valjček, v zloženki. Pretisni omot (aluminijska folija, PVC/PE/PVDC/PE/PVC folija): 28 kapsul (4 pretisni omoti po 7 kapsul) po 20 mg, v zloženki. Plastenka, plastična zaporka: 28 kapsul po 20 mg in sušilni valjček, v zloženki. Pretisni omot (aluminijska folija, PVC/PE/PVDC/PE/PVC folija): 14 kapsul (2 pretisna omota po 7 kapsul) po 40 mg, v zloženki. Plastenka, plastična zaporka: 14 kapsul po 40 mg in sušilni valjček, v zloženki. Pretisni omot (aluminijska folija, PVC/PE/PVDC/PE/PVC folija): 28 kapsul (4 pretisni omoti po 7 kapsul) po 40 mg, v zloženki. Plastenka, plastična zaporka: 28 kapsul po 40 mg in sušilni valjček, v zloženki. 6.6 Navodila za pripravo in ravnanje z zdravilom Posebna navodila niso potrebna. 6
7 IMETNIK DOVOLJENJA ZA PROMET KRKA, tovarna zdravil, d.d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, Slovenija 8 ŠTEVILKA DOVOLJENJA ZA PROMET Bomo dopolnili naknadno. 9. DATUM DOVOLJENJA ZA PROMET Bomo dopolnili naknadno. 10. DATUM ZADNJE REVIZIJE BESEDILA 7