1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA
|
|
- Ιλαρίων Αναστασιάδης
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA Strojni elementi vgrajeni v stroj ali napravo, morajo biti sposobni prenesti zahtevano obremenitev. Zato morajo imeti dovolj veliko trdnost in togost. Na dimenzije in obliko strojnega elementa najbolj vplivajo velikost, smer in vrsta obremenitve. Preračun strojnih delov omogoča določitev oblike in mer strojnega dela ali utemelji upravičenost (pravilnost) izbranih mer in materiala glede na podano obremenitev. Zato v preračunu izvajamo dimenzioniranje ali kontrolo. Pri dimenzioniranju ob danih zunanjih obremenitvah in izbranem materialu, določimo mere strojnega dela. Pri kontroli pa poznamo mere, zunanje obremenitve in material, potrebno pa je ugotoviti, ali napetosti v nevarnih prerezih strojnega elementa niso večje od dopustnih, kar bi povzročilo trajne deformacije ali celo porušitev strojnega dela. ZUNANJE OBREMENITVE Vrsta zunanjih obremenitev: koristna obremenitev - odpor, ki ga stroj premaguje pri opravljanju koristnega dela, vztrajnostne sile, sile trenja, tlak tekočin in plinov, teže posameznih delov - sila gravitacije (lastna teža), vpliv temperaturne spremembe. 3.1 NERAZSTAVLJIVE ZVEZE Nerazstavljive so tiste zveze dveh ali več strojnih delov ali elementov, pri katerih dele povežemo v trdno zvezo, ki predstavlja sestavljeni strojni element. S spojnim elementom torej spojimo dva ali več delov v celoto, ki je ne moremo razstaviti (ločiti), da pri tem ne bi poškodovali ali uničili elementa zveze. Spajanje pa lahko poteka mehansko, fizikalno ali kemično. 59
2 Med nerazstavljive zveze štejemo: lepljene spoje, lotane (spajkane) spoje, varjene spoje, kovičene zveze, kitane spoje LEPLJENI SPOJI LASTNOSTI IN UPORABA LEPLJENIH SPOJEV Lepljeni spoji so zveze dveh ali več strojnih delov, ki jih izdelamo z nanašanjem lepila med stične površine delov, ki jih želimo med seboj povezati. Z lepljenjem lahko med seboj spajamo nekovinske materiale, nekovinske materiale z kovinskimi, in kovinske materiale. Danes v glavnem uporabljamo lepila na osnovi umetnih smol (poliestrske, epoksidne in druge). Lepljene spoje uporabljamo v letalstvu, v splošni strojegradnji, v avtomobilski industriji (valji motorjev, zavore, sklopke itd.), finomehaniki, elektrotehniki, industriji gospodinjskih strojev, pri izdelavi športnih potrebščin (čolni, smuči, teniški loparji, čelade itd.). PREDNOSTI LEPLJENIH SPOJEV: Med seboj lahko spajamo različna gradiva (kovine s kovinami lahko so popolnoma različne ali pa kovine z nekovinami). Ker je temperatura spajanja sorazmerno nizka, se v zvezi ne pojavljajo deformacije in notranje napetosti. Pri lepljenju se ne pojavlja oksidacija površine. Spoj je tesen in brez zarez. Lepljenje ne povzroča oslabitve prereza zaradi lukenj in dodatnih napetosti (v primerjavi s kovičenjem in varjenjem). Velik je prihranek na teži. Večina lepil je tudi izolatorjev električnega toka, kar izkoriščamo pri uporabi teh zvez v elektrotehniki. Sorazmerno enostavno je popravilo poškodovanega spoja. 60
3 POMANKLJIVOSTI LEPLENIH SPOJEV: Zaradi majhne trdnosti so potrebne velike površine spajanja. Čas strjevanja lepila je dolg. Lepljeni spoj ni odporen proti temperaturi. Soležni spoji lepljenih delov so praktično nemogoči. Spoji slabo prenašajo dinamične obremenitve pri debelejšem sloju lepila. Površine delov, ki jih lepimo, morajo biti skrbno pripravljene (mehansko in kemično ociščene). FIZIKALNE OSNOVE Uspešnost lepljenja je odvisna od fizikalnih sil: adhezijske sile (sila oprijemljivosti lepila na površini obeh delov), kohezijskih sil (trdnost v sami plasti lepila). Najboljše je tisto lepilo, ki ima adhezijo in kohezijo približno enako veliki, kot je trdnost lepljenih delov. Da dosežemo zadovoljive rezultate, je treba pri lepljenju dveh različnih gradiv skrbno pripraviti lepilno površino. Lepila vežejo na fizikalni način, ali zaradi kemične pretvorbe. Plast lepila naj bi bila teoretično enaka debelini molekul. Trdnost zveze se zmanjšuje z rastjo debeline lepilnega sloja. Najugodnejše rezultate dosegamo pri debelini lepilnega sloja od 0,1 do 0,3 mm. 61
4 VRSTE LEPIL IN UPORABA Glede na način vezave lahko lepila razdelimo v tri skupine: Lepila z majhno kohezijsko in veliko adhezijsko silo. Dela lahko razstavimo brez poškodb površin (lepilne folije - selotejp). Kontaktna lepila s srednjimi kohezijskimi in velikimi adhezijskimi silami. Delov ne moremo ločiti brez poškodb površin (lepilo Neostik, lepilo Patex). Trdna lepila z velikimi kohezijskimi in adhezijskimi silami. Zlepljeni spoj sploh ni razstavljiv (Donipok, Araldit, Redux). Po načinu trjenja pa se lepila delijo v štiri skupine: Trjenje lepila pri normalni temperaturi (temperaturi okolice). Trjenje lepila pri normalni ali povišani temperaturi brez stiskanja. Trjenje lepila pri povišani temperaturi (do 200 C). Trjenje lepila pri povišani temperaturi (do 200 C) in stiskanju (do 2 MPa). Prvi dve vrsti lepil štejemo med hladna lepila in so večinoma dvokomponentna, drugi dve vrsti pa med topla lepila in so običajno enokomponentna. OBLIKOVANJE LEPLJENIH SPOJEV Pri oblikovanju zveze z lepljenjem moramo upoštevati le tiste izvedbe, ki preprečujejo pojav lupljenja (pravilno a, b; nepravilno c). Zvezo pravilno oblikujemo tako, da se v ravnini lepljenja pojavijo natezne, tlačne ali strižne napetosti. Najboljša je izvedba z dvojnim prekrovnim spojem. Razmerje debelin pločevin naj bo 1:2:1. 62
5 OBLIKOVANJE LEPLJENIH SPOJEV Pri izvedbi spojev uporabljamo prekrovni, zaplatni in poševni spoj: Primeri uporabe: PRERAČUN LEPLJENIH SPOJEV Pri preračunu lepljenega spoja izhajamo iz zahteve, da naj bo za porušitev spoja potrebna enako velika sila kot za porušitev osnovnega materiala delov, ki jih vežemo v spoj. Sila, potrebna za porušitev osnovnega materiala: Sila, potrebna za porušitev lepljenega spoja: 63
6 Potrebna dolžino spoja: Ob upoštevanju trdnost osnovnega materiala (jekla) in povprečne trdnosti lepila, dobimo za dolžino spoja približno enačbo: Strižno napetost v spoju kontroliramo z enačbo: F m - [N] sila, potrebna za porušitev osnovnega materiala, F - [N] obremenitev spoja, R m - [MPa] natezna trdnost osnovnega materiala, τ m - [MPa] strižna trdnost lepila, τ dop - [MPa] dopustna napetost lepila, b - [mm] širina spoja, s - [mm] debelina osnovnega materiala, l - [mm] dolžina spoja, A - [mm 2 ] presek lepila 64
7 3.1.2 LOTANI SPOJI Lotanje ali spajkanje je spajanje kovinskih delov z dodajnim materialom lotom (spajko), ki ima popolnoma drugačno sestavo kot osnovni material in ima vedno nižje tališče. Osnovni material se pri lotanju ne raztali, ampak Ie ogreje do delovne temperature tališča lota. Dober lot je izrazito adhezijski. Za kakovostno lotanje mora med osnovnim materialom in lotom obstajati dobra omočljivost, kar zahteva čiste stične površine. Špranje, ki jih zalije lot, morajo biti zelo ozke, da lahko pride do učinka kapilarnosti in lot popolnoma zalije špranjo. Za lotanje uporabljamo naslednje vrste lotov: mehki lot, trdi lot, srebrni lot VRSTE LOTOV Mehki lot je zlitina Pb, Sn in Sb. Ima tališče pod 450 C in se uporablja za spajanje cevovodov, električnih priključkov, žlebov, pločevine itd. Obstajajo pa seveda izjeme; v prehranski industriji se uporablja za lotanje konzerv čisti Sn, ker je svinec strupen, v vodoinstalaterstvu pa se uporablja za lotanje svinčenih odtočnih cevi lahko čisti Pb. Trdi lot je zlitina Cu in Zn (lahko tudi nekaj Ni). Ima tališče nad 450 C in se uporablja za spajanje bolj obremenjenih konstrukcij. Veliko se uporablja v proizvodnji dvokoles (biciklov), motornih koles in za pritrjanje rezalnih ploščic iz karbidnih trdin na držala iz konstrukcijskega jekla (svedri). V izjemnih primerih se za trdi lot uporablja tudi čisti Cu (za lotanje večjih rezalnih ploščic iz karbidnih trdin). Srebrni lot uporabljamo v strojništvu Ie izjemoma (lotanje rezalnih delov iz hitroreznega jekla na držaje iz konstrukcijskega jekla), več pa se uporablja v elektrotehniki (elektroniki in računalništvu) zaradi zelo dobre električne prevodnosti srebra. 65
8 LASTNOSTI IN UPORABA LOTNIH SPOJEV Lotani spoji morajo biti vedno izvedeni tako, da se v spoju pojavi strižna napetost, natezne napetosti slabo prenašajo (izogibamo se soležnih spojev). Trdi loti imajo večjo trdnost (nosilnost) kot mehki, zato se veliko uporabljajo v avtomobilski industriji, splošni strojegradnji, pri zvezah gredi in pest in pri vezavi prirobnic s cevmi. Mehki loti imajo lastnost, da s kapilarnim učinkom zalijejo vse reže, kar izboljša tesnjenje med veznimi deli. Ker je njihova nosilnost manjša kot pri trdih lotih, jih pretežno uporabljamo v finomehaniki in za vezavo delov, med katerimi je zahtevano dobro tesnjenje (cevne zveze). Ker je temperatura spajanja pri lotanih spojih sorazmerno nizka, v osnovnem materialu ne pride do deformacij in notranjih napetosti. Zaradi tega teh spojev po spajanju ni potrebno toplotno obdelati (žariti za odstranitev notranjih napetosti), kar zniža ceno izdelka. Tudi površina spajanih delov največkrat ne izgubi videza, kar je ugodno zaradi estetskega videza izdelka. OBLIKOVANJE LOTNIH SPOJEV Med deloma, ki ju lotamo, moramo pustiti tolikšno režo, da se tekoči lot zaradi kapilarnosti sam razporedi po površini. Površini, ki ju lotamo, moramo pravilno pripraviti (vzporednost ploskev, čim večja možna površina, odstranitev vlage in maščob). 66
9 PRERAČUN LOTNIH SPOJEV Lotani spoj mora biti vedno izveden tako, da se v njem pojavijo strižne napetosti. Pri preračunu spoja izhajamo iz predpostavke, da naj lotani spoj prenese enako veliko obremenitev (silo) kot osnovni material. Sila potrebna za porušitev osnovnega materiala: Sila potrebna za porušitev lotanega spoja: Potrebna dolžino spoja: Ob upoštevanju trdnosti osnovnega materiala (jekla) in povprečni trdnosti mehkega in trdega lota, dobimo približno enačbo: Fm - [N] sila, potrebna za porušitev osnovnega materiala, F - [N] obremenitev spoja, R m - [MPa] natezna trdnost osnovnega materiala, τ m - [MPa] strižna trdnost lota, s - [mm] debelina osnovnega materiala, l - [mm] dolžina spoja, 67
10 3.1.3 VARJENI SPOJI NAČINI VARJENJA Varjenje je spajanje gradiv s taljenjem ali mehčanjem na mestu spoja. Spoj nastane z zlitjem ali stiskanjem gradiva. Spoj imenujemo zvarni spoj, element spoja pa zvar. Deli, ki so med seboj zvarjeni, se imenujejo zvarjenci. Po namenu varjenje delimo v: 1. Varjenje dveh ali več delov. 2. Navarjanje dodatnega gradiva na osnovno gradivo (popravilo obrabljenih ali poškodovanih strojnih delov). Navarjeni del nato obdelamo na zahtevano mero. Postopke varjenja pa razdelimo v dve večji skupini: talilno varjenje, varjenje s stiskanjem Pogoj za uspešno varjenje (razen posebnih postopkov varjenja) je, da so varjenci iz enakih ali sorodnih materialov. Kakovostni zvar je trden, tesen in odporen proti koroziji. Varjene konstrukcije lahko izdelamo hitro in enostavno, napake, ki nastanejo med varjenjem, lahko sproti ugotavljamo in popravljamo. Teže varjenih konstrukcij so občutno manjše v primerjavi s kovičenimi konstrukcijami. 68
11 LASTNOSTI ZVARJENIH ZVAROV Varilni postopki se uporabljajo za izdelavo strojnih delov in konstrukcij v splošni strojegradnji, gradbeništvu, avtomobilski industriji, ladjedelstvu itd. Z varjenjem lahko izdelamo nove dele ali pa popravljamo poškodovane (prelomljene ali preveč obrabljene). Zvarjeni strojni deli imajo predvsem naslednje prednosti: oblikovanje je primernejše in enostavnejše glede na obremenitev, manjša teža kot pri enako oblikovanih ulitkih in pri kovičenih delih, dobra zaščita proti koroziji, gospodarnost pri manjšem številu izdelkov, minimalni izmet in velika možnost popravil. Zvarjeni deli pa imajo tudi naslednje pomanjkljivosti: možnost spajanja samo enakih ali sorodnih materialov (razen posebnih postopkov varjenja, ki pa so zelo dragi), pojav notranjih napetosti zaradi neenakomernega segrevanja in ohlajanja, deformacije varjencev zaradi neenakomernega raztezanja in krčenja, majhno dušenje vibracij in zvoka. Varivost materiala: Varivost je tehnološka lastnost materiala in je sposobnost materialov, da se dajo variti. Zelo dobro se varijo osnovna in kakovostna jekla (konstrukcijska jekla), če vsebujejo manj kot 0,25 % ogljika. Z naraščanjem deleža ogljika se njihova varivost zmanjšuje. Prisotnost žvepla (S) in fosforja (P) v jeklu občutno poslabša njegovo varivost. Legirni elementi (Cr, Ni, Mo, V in W) tudi zmanjšujejo varivost jekla. Visoko legirana jekla, ki vsebujejo več kot 10 % legirnih elementov, lahko varimo Ie s posebnimi varilnimi postopki. Jeklena litina ima podobno varivost kot sorodna jekla. Dobro je variva jeklena litina GE200 in GE260, preostale Ie ob določenih tehnoloških ukrepih. Sivo litino lahko varimo hladno brez predgrevanja s postopki električnega obločnega varjenja in zvare takoj po varjenju pokujemo. Pri toplem varjenju pa moramo varjence segreti na temperaturo C in jih 69
12 po varjenju zelo pocasi ohlajati. Varimo jo lahko tudi plamensko. Neželezna gradiva, kot so baker, aluminij in magnezij ter njihove zlitine (broni, medi, Al- in Mg-zlitine), se dobro varijo, razen nekatere, ki jih lahko varimo samo s posebnimi varilnimi postopki. Umetne snovi razdelimo v tri skupine: plastomere, elastomere in duromere. - Plastomeri (polivinilklorid PVC, polietilen PE, poliamid PA itd.) se pri segrevanju omehčajo, in če dva zmehčana dela močno stisnemo, se zvarita. Varimo jih lahko z vročim zrakom, z vročim orodjem, s trenjem, z visokofrekvenčno energijo in z ultrazvokom. - Elastomeri so vrste plastičnih gum (naravna guma NR, poliuretanska guma PUR, silikonska guma SI itd.). Polizdelke in izdelke iz elastomerov lahko med seboj vulkaniziramo ali lepimo, variti pa se ne dajo. - Duromeri (fenolna smola PF, melaminska smola MF, poliestrska smola UE epoksidna smola EP itd.) se med segrevanjem ne omehčajo in pri dovolj visoki temperaturi začnejo razpadati. Težko se topijo in se ne dajo variti OSNOVNE OBLIKE ZVRARJENIH SPOJEV soležni spoj: prekrovni spoj skladovni spoj T-spoj dvojni T-spoj ali križni spoj poševni spoj 70
13 vogelni (kotni) spoj več delni spoj VRSTE ZVAROV Zvar dobi ime po obliki prereza, po legi glede na smer delovanja sile ali po legi, v kateri nastane. 71
14 VRSTE ZVAROV Glede na smer obremenitve sile razlikujemo: prečne zvare (pravokotne na smer delovanja sile), vzdolžne zvare (ležijo v smeri delovanja sile). Če upoštevamo lego, v kateri je zvar nastal, pa ločimo: vodoravne (horizontalne) zvare, navpične (vertikalne) zvare, poševne zvare, nadglavne zvare. RISANJE IN OZNAČEVANJE ZVAROV Delavniška risba konstrukcije, izdelane z varjenjem, mora vsebovati vse potrebne podatke za pravilno izvedbo zvarjenih spojev. Zvare redko rišemo v popolnem prikazu, večinoma jih prikazujemo poenostavljeno. Za poenostavljeno prikazovanje zvarov na risbah uporabljamo predpisane oznake, ki podajajo obliko, pripravo in izvedbo zvara. 72
15 3.1.4 KOVIČENE ZVEZE UPORABA Kovičene zveze uporabljamo zlasti za vezavo gradiv, ki jih med seboj ne moremo variti in lotati, pri lepljenju pa tudi ne dosegamo zadovoljivih rezultatov. To so zveze kovinskih in nekovinskih materialov (jeklo les, jeklo steklo, siva litina guma itd.) ali zveze kovinskih materialov z zelo različnimi lastnostmi (jeklo baker, siva litina kositer itd). Kovičene zveze uporabljamo predvsem za vezavo delov iz lahkih kovin in njihovih zlitin (Al in Mg zlitine) manjših in srednjih debelin. Uporabljamo pa jih tudi za jeklene konstrukcije (žerjavne, strešne, mostovne in druge konstrukcije) in za pritrjevanje nekovinskih delov na kovinsko podlago (torne in zavorne obloge, drsne ploskve, kovinska in usnjena galanterija, pasarstvo itd.). Včasih so jih veliko uporabljali tudi za gradnjo posod pod tlakom (parni kotii), v ladjedelstvu in letalstvu. VRSTE KOVIC Po namenu uporabe lahko kovice razdelimo na: konstrukcijske kovice, kovice za kode in tlačne posode, ladjedelske kovice, galanterijske kovice, kleparske kovice, jermenske kovice, posebne kovice. Po obliki glave pa razlikujemo naslednje vrste kovic: kovica s polkroglo glavo, kovica z ugrezno glavo, kovica s trapezno glavo, kovica z lečasto glavo, kovica s ploščato glavo 73
16 kovica s polokroglo glavo, kovica z ugrezno glavo, kovica s trapezno glavo, kovica z lečasto glavo, kovica s ploščato glavo. Za pritrjevanje delov iz umetnih mas, usnja, tekstila, gume, sintranih materialov itd. na kovinsko podlago uporabljamo kovice posebnih oblik in sicer: kovice za obloge zavor in sklopk, drobne kovice, eksplozijske kovice, kovice za slepo zakovanje 74
17 kovice za obloge zavor in sklopk, eksplozijske kovice, kovice za slepo zakovanje, MATERIALI KOVIC Materiale za kovice predpisujeta standard SIST EN in standard DIN Material kovic izbiramo glede na material elementov, ki jih vežemo. Največ uporabljamo kovice iz nelegiranih jekel z minimalno trdnostjo 320 do 420 MPa, redkeje pa jekla s trdnostjo 440 do 520 MPa. Ta jekla imajo po standardu SIST EN oznake C11G1, C14G2, po standardu DIN pa USt 36 in RSt 38. Poleg jeklenih kovic uporabljamo tudi kovice iz bakra in bakrovih zlitin ter aluminija in aluminijevih zlitin npr. CuZn 37, Al 99,5 itd. OZNAČEVANJE KOVIC Za kovice ne rišemo delavniških risb. V kosovnicah sestavnih risb jih označimo, kot to določa standard. Standardna oznaka kovice pa izgleda takole: kovica dxl standard. Primer: kovica 10x32 DIN 660. VRSTE KOVIČNIH ZVEZ 1) Po legi pločevin v spoju razlikujemo: prekriti (prekrovni) zakov, zaplatni zakov. 75
18 zaplatni zakov z eno zaplato prekrovni zakov zaplatni zakov z dvema zaplatama 2) Po številu vrst (redov), v katere so kovice razporejene: enoredni zakov dvoredni zakov tri- štiri- in večredni zakov. 3) Po položaju kovic v vrstah razlikujemo: vzporedni zakov, izmenični zakov. 76
19 4) Po številu strižnih ploskev razlikujemo: enostrižni zakov, dvostrižni zakov, večstrižni zakov. 5) Po namenu zakovanih zvez razlikujemo: konstrukcijski zakov, tesnilni zakov. 6) Po kraju izdelave razlikujemo: delavniški zakov, montažni zakov. PRERAČUN KOVIČENIH ZVEZ Pri enakomerni porazdelitvi obremenitve na vse kovice prevzame vsaka kovica del obremenitve: Do porušitve pločevine pride v oslabljenem prerezu: 77
20 Izračun napetosti v oslabljenem prerezu: F 1 [N] - obremenitev vsake kovice v zvezi, F [N] - obremenitev kovičene zveze, n - število kovic v zvezi, σ n [MPa] - natezna napetost v osnovnem materialu (pločevini), σ dop [MPa] - dopustna napetost osnovnega materiala (pločevine), s [mm] - debelino pločevine, b [mm] - širina pločevine, n 1 - število kovic v vrsti v obravnavanem prerezu, d 1 [mm] - premer zakovane kovice. Do porušitve kovičene zveze lahko pride tudi zaradi prevelike strižne napetosti ali prevelikega površinskega tlaka med steblom kovice in pločevino. 78
21 Zakov preračunamo po naslednjem vrstnem redu: 1. določitev mer surove in zakovane kovice, 2. oblikovanje zakova, 3. kontrola kovic na strig (določitev števila kovic), 4. kontrola površinskega tlaka med kovicami in pločevino, 5. kontrola napetosti v oslabljenem prerezu pločevine Mere surove kovice določimo z izkustvenima enačbama: d [mm] - premer stebla surove kovice, S min [mm] - debelina najtanjše pločevine v zakovu, Σ s [mm] - skupna debelina vseh pločevin, l [mm] - dolžina stebla surove kovice. Premer zakovičene kovice: Kontrola kovic na strig: τ s [MPa] - strižna napetost v kovici, τ dop [MPa] - dopustna strižna napetost materiala kovic, m - število strižnih ploskev, n - število kovic v zakovu, A 1 [mm 2 ] - prerez zakovane kovice, d 1 [mm] - premer zakovičene kovice. Izračun potrebnega števila kovic glede na strig: 79
22 Kontrola površinskega tlaka in potrebno število kovic v odvisnosti od tlaka: p [MPa] - površinski tlak med kovico in pločevino, p dop [MPa] - dopustni površinski tlak med kovico in pločevino, s [mm] - debelina najtanjšega dela (pločevine) v zakovu, n - število kovic v zakovu, RISANJE KOVIČNIH ZVEZ 80
VARJENJE. 1.1 Definicija varjenja
VARJENJE 1. SPLOŠNO O VARJENJU 1.1 Definicija varjenja Varjenje je spajanje kovinskih (včasih tudi nekovinskih) strojnih ali konstrukcijskih delov v nerazdružljivo celo to. Nastali spoj naj obdrži čim
Διαβάστε περισσότερα- žveplo in fosfor v običajnih množinah (do 0,05 %.) nimata vpliva na rezanje.
VARJENJE 7 VARJENJU SORODNI POSTOPKI 7.1 Plamensko rezanje 7.1.1 Osnove Pri plamenskem rezanju se kovina lokalno ogreje do vnetišča in nato s curkom čistega kisika na ozko omejenem.področju sežiga - oksidira,
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραAksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
Διαβάστε περισσότεραNerazstavljive zveze Zvarni spoji
Strojni in gradbeni elementi Nerazstavljive zveze Zvarni spoji doc.dr. Boris Jerman Viri: [1] Zoran Ren. Strojni elementi - I. del. VARJENE ZVEZE. Prosojnice; [2] Messer katalog. Varjenje aluminija v zaščitnem
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del
Zoran REN Aleš BELŠAK ZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del ZBIRKA NALOG Maribor 01 Zoran Ren in Aleš Belšak: Zbirka nalog iz strojnih elementov I. del 01 akulteta za strojništvo Naslov publikacije:
Διαβάστε περισσότεραI. Osnovne definicije in izhodišča
Študijski program VSŠ-Študij ob delu KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI I Maribor, februar 2009 Izpitna vprašanja nosilec predmeta: red.prof.dr. Nenad GUBELJAK I. Osnovne definicije in izhodišča 1. Prikaži porazdelitev
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα3.5 OSI in GREDI GRADIVA ZA OSI IN GREDI
3.5 OSI in GREDI UVOD So strojni elementi za prenašanje vrtilnega gibanja. Njihov prerez je po vsej dolžini največkrat okrogel, lahko je tudi kvadraten, pravokoten, šestroben itd. Zaradi spreminjajočega
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραVarjenje polimerov s polprevodniškim laserjem
Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότερα6.0 SPOJI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 6.0 SPOJI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj Spoji Spoji so v jeklenih konstrukcijah
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραBočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom
D. Beg, študijsko gradivo za JK, april 006 KK FGG UL Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom Nosilnost na bočno zvrnitev () Elemente, ki niso bočno podprti in so upogibno
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραEstimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design
Supplemental Material for Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design By H. A. Murdoch and C.A. Schuh Miedema model RKM model ΔH mix ΔH seg ΔH
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE STROJNIŠTVA (OST)
OSNOVE STROJNIŠTV (OST) Pripravil vsebine: Uroš Lukič, univ.dipl.inž Velenje, Oktober 010 1 V mehatroniki se v kompleksnih elektromehanskih sistemih prepletajo vsebine strojništva, ki bazirajo na osnovah
Διαβάστε περισσότεραPOPOLNA PALETA NA UDARCE ODPORNE PVC PREVLEKE ZA PROFESIONALNO UPORABO, KI JO JE MOGOČE ENOSTAVNO ČISTITI
Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) Powered by TCPDF (www.tcpdf.org) POPOLNA PALETA NA UDARCE ODPORNE PVC PREVLEKE ZA PROFESIONALNO UPORABO, KI JO JE MOGOČE ENOSTAVNO ČISTITI Dolga življenjska doba Brez zmanjšanja
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότερα8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 8.0 PREČNI PREREZI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj Razvrščanje prečnih prerezov
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραTEHNIKA V KMETIJSTVU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO RAJKO BERNIK TEHNIKA V KMETIJSTVU UVOD V STROJNIŠTVO LJUBLJANA 1996 ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Διαβάστε περισσότεραPOPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Διαβάστε περισσότεραIZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA Seminar pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maja Mikec Profesor: dr. Grega Bizjak Študijsko leto
Διαβάστε περισσότεραNosilne konstrukcije. Nosilni elementi, ki so obremenjeni izključno s tlačno obremenitvijo, imajo sledeče lastnosti:
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Nosilne konstrukcije 3. del: Tlačni elementi doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414
Διαβάστε περισσότερα386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)
386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile oziroma Ker je virtualna sila δf L poljubna, je enačba 4.99) izpolnjena le, če je δf L u L F ) L A x E =. 4.99) u L = F L A x E. Iz prikazanega primera sledi, da
Διαβάστε περισσότεραPosebni postopki spajanja
Posebni postopki spajanja Gregor Bizjak 1.1.2011 GRADIVA Razdelitev gradiv. Razdelimo jih lahko po večih kriterijih npr; organske (les,guma.) in anorganske (beton,železo ) Čiste kovine so sorazmerno redke.
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραTehniška mehanika 1 [N]
Tehniška mehanika 1 Osnovni pojmi Togo in deformabilno telo, ter masno središče Obnašanje togega telesa lahko obravnavamo, kot obnašanje točke, v kateri je zbrana vsa masa telesa m. To točko imenujemo
Διαβάστε περισσότερα1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni
Διαβάστε περισσότεραMATERIALI IN TEHNOLOGIJE
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO D. VONČINA MATERIALI IN TEHNOLOGIJE (ZAPISKI PREDAVANJ) Podiplomski študijski program 2. stopnje Elektrotehnika 1. letnik MEHATRONIKA Izbirni modul F Uvod
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότεραTRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Διαβάστε περισσότεραr T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa
1. Redukcija sile Izračunavanje rezultante porazdeljenih sil je lahko zamudno, mnogokrat si pomagamo tako, da porazdeljeno silo nadomestimo z drugim sistemom sil, ki je enostavnejši, njegov vpliv na opazovano
Διαβάστε περισσότεραMateriali in tehnologije
4.11 Materiali za upore in žarilne elemente Med uporovne materiale uvrščamo tiste, ki imajo specifično upornost med 0,2 in 1,5 Ωmm 2 /m. Ker imajo čiste kovine praviloma manjše specifične vrednosti od
Διαβάστε περισσότεραΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)
ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραNosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Obseg predmeta (4 ECTS): predavanja: 30 ur; seminar: 0 ur; vaje: 30 ur.
Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Nosilne konstrukcije doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: objava na vratih pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si
Διαβάστε περισσότεραRadiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli
CENIK 2017 Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli Cenik velja od 1.3.2017 do preklica ali do objave novega. Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih in ostalih podatkov brez predhodne
Διαβάστε περισσότεραLjubljana,
Ljubljana, 18.10.2005 www.gamelandsports.com/cupmetalb.jpg http://www.meteorite martin.de/images/meteor/odessa.jpg O KOVINAH Kovine so elementi področij s, d in f periodnega sistema. Elemente I. skupine
Διαβάστε περισσότεραMOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu
Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)
Διαβάστε περισσότεραprimer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE
Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Διαβάστε περισσότεραVARJENJE Obločno varjenje
VARJENJE 3 TALILNO VARJENJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Glavni vir energije je toplota, ki se sprošča pri eksotermičnih kemičnih reakcijah, kot so: zgorevanje plinastih goriv s čistim kisikom (plamensko varjenje)
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ
GR ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ H OLJLAJNYOMÁSÚ SZEGECSELŐ M4/M12 SZEGECSEKHEZ HASZNÁLATI UTASÍTÁS - ALKATRÉSZEK SLO OLJNO-PNEVMATSKI KOVIČAR ZA ZAKOVICE
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραGradniki TK sistemov
Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo
Διαβάστε περισσότεραTEHNIKA V KMETIJSTVU
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO BERNIK RAJKO TEHNIKA V KMETIJSTVU UVOD V STROJNIŠTVO - VAJE LJUBLJANA 1996 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραl 5 Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija profila
referenčna linija profila l=l=l=l=l 1 2 3 4 5... referenčna dolžina l 1 l 2 l 3 l 4 l 5 l n dolžina vrednotenja Levo: Površinski profil referenčne dolžine in dolžina vrednotenja; Desno: srednja linija
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραDrago Keše TIG VARJENJE. Strokovno področje: STROJNIŠTVO. Datum objave gradiva: oktober 2017
Drago Keše TIG VARJENJE Strokovno področje: STROJNIŠTVO Datum objave gradiva: oktober 2017 KOLOFON Avtorj: Drago Keše Naslov: TIG varjenje Lektoriranje: Barbara Škorc, prof. Elektronska izdaja Založil:
Διαβάστε περισσότερα3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120
Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno
Διαβάστε περισσότερα3.1 Snovi okoli nas. Kaj je snov?
3. svet SNOVI 3.1 Snovi okoli nas 3.2 Lastnosti snovi 3.3 Kovine in njihove lastnosti 3.4 Elementi in spojine. Atomi in molekule 3.5 Zgradba atoma 3.6 Ionska in kovalentna vez 3.7 Varno delo v laboratoriju
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραDimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe
Dimenzioniranje nosaa 1. Uvjeti vrstoe 1 Otpornost materijala prouava probleme 1. vrstoe,. krutosti i 3. elastine stabilnosti konstrukcija i dijelova konstrukcija od vrstog deformabilnog materijala. Moraju
Διαβάστε περισσότεραBetonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri
Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri 1 1 Zadatak 1b Čisto savijanje - vezano dimenzionisanje Odrediti potrebnu površinu armature za presek poznatih dimenzija, pravougaonog
Διαβάστε περισσότερα1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραZgodba vaše hiše
1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040
Διαβάστε περισσότεραIzbirni katalog Industrijska lepila, tesnila in rešitve za površinsko obdelavo
Izbirni katalog Industrijska lepila, tesnila in rešitve za površinsko obdelavo Henkel Slovenija d.o.o. Industrijska ulica 23 SI - 2506 Maribor Tel.: 00386 2 22 22 288 Fax: 00386 2 22 22 275 www.loctite.si
Διαβάστε περισσότεραIspitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3
Διαβάστε περισσότεραZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM
ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM Kemijske lastnosti elementov se periodično spreminjajo z naraščajočo relativno atomsko maso oziroma kot vemo danes z naraščajočim vrstnim številom. Dmitrij I. Mendeljejev,
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότερα