primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE
|
|
- ŌἈμώς Βουγιουκλάκης
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74
2 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L p p h L >> h RAK: P-XII/2/74
3 Reševanje mehanskih problemov z MKE pomiki v Kartezijevem koordinatnem sistemu u u - RAK: P-XII/3/74
4 Reševanje mehanskih problemov z MKE pomiki v Kartezijevem koordinatnem sistemu u z - u RAK: P-XII/4/74
5 Reševanje mehanskih problemov z MKE deformacije v Kartezijevem koordinatnem sistemu ε ε - RAK: P-XII/5/74
6 Reševanje mehanskih problemov z MKE deformacije v Kartezijevem koordinatnem sistemu ε zz - ε - RAK: P-XII/6/74
7 Reševanje mehanskih problemov z MKE deformacije v Kartezijevem koordinatnem sistemu ε z - ε z - RAK: P-XII/7/74
8 Reševanje mehanskih problemov z MKE napetosti v Kartezijevem koordinatnem sistemu σ σ - RAK: P-XII/8/74
9 Reševanje mehanskih problemov z MKE napetosti v Kartezijevem koordinatnem sistemu σ zz - σ - RAK: P-XII/9/74
10 Reševanje mehanskih problemov z MKE napetosti v Kartezijevem koordinatnem sistemu σ z - σ z - RAK: P-XII//74
11 Reševanje mehanskih problemov z MKE Mises-ova primerjalna napetost σ prim RAK: P-XII//74
12 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje Kdaj lahko mehanski problem obravnavamo kot ravninsko napetostni problem? da lahko problem obravnavamo kot ravninsko napetostni problem ( privzemimo da obravnavamo ravnino (,) ), mora biti izpolnjeno: ) komponente napetostnega tenzorja σ zz, σ z in σ z morajo biti tako majhne, da jih lahko zanemarimo 2) homogen material, katerega fizikalne lastnosti so lahko tudi ortotropne 3) predpisani robni pogoji se nanašajo na ravnino obravnavanega problema 4) obremenitev mora ležati v ravnini obravnavanega problema z RAK: P-XII/2/74
13 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje od nič različne komponente napetostnega tenzorja v Kartezijevem koordinatnem sistemu za primer ravninskega napetostnega stanja so naslednje σ ij = σ σ σ z = σ σ σ z = σ σ σ z z zz = = = RAK: P-XII/3/74
14 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje komponente deformacijskega tenzorja lahko v Kartezijevem koordinatnem sistemu zapišemo v odvisnosti od pomikov v obravnavanem območju, upoštevajoč ravninsko napetostno stanje ε zz ε =, = u ε =, γ z =, γ z = ε =? u ε = = u γ u u γ [ L]{ u} u RAK: P-XII/4/74
15 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje za homogeni, izotropni, linearno elastični material, lahko iz zveze med napetostmi in deformacijami, ki jo definira Hookov zakon, izračunamo še komponento deformacijskega tenzorja ε zz E ν σ = = [ vε vε ( v) ε ] ε = ε ε ( v)( 2 v) ( v) zz zz zz RAK: P-XII/5/74
16 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje upoštevajoč izraz za komponento deformacijskega tenzorja ε zz ν ε = ε ε ( v) zz v zapisu Hookovega zakona, dobimo sistem treh enačb, v katerem nastopajo samo komponente deformacijskega in napetostnega tenzorja, ki se nanašajo na ravnino (,) E σ = [ ε 2 vε ] ( v ) E σ = [ ε 2 vε ] ( v ) σ E = γ 2( v) RAK: P-XII/6/74
17 Dobljeni sistem enačb lahko simbolno matrično zapišemo { σ} = [ E]{ ε} upoštevajoč v zapisu { } { σ} = σ σ σ { } { ε} = ε ε γ Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje T T E ( ν ) [ E] = 2 ν ν ( ν) 2 RAK: P-XII/7/74
18 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje izoparametrični 2D KE interpolacija geometrije KE = = ( ~, ~ ) = ( ~, ~ ) = N v j= N v j= j j ~ ψ ( ~, ~ ) j ~ ψ ( ~, ~ ) j ( 4, 4 ) ( 3, 3 ) (, ) 2 ~ (, ) (, ) 2, ) ( 2 Kartezijev 2D koordinatni sistem 3 4 ~ (, ) (, ) naravni koordinatni sistem RAK: P-XII/8/74
19 Osnove MKE ψɶ j interpolacijske funkcije za štiri vozliščni izoparametrični 2D KE lahko zapišemo z enačbo ψ ɶ ( ɶ, ɶ ) = 4 ( ɶɶ )( ɶɶ ) j j j (, ) 2 ~ (, ) 3 4 ~ (, ) (, ) naravni koordinatni sistem RAK: P-XII/9/74
20 Osnove MKE izpeljava interpolacijske funkcije za tri vozliščni 2D KE upoštevajoč trikotniške koordinate: A ψ z = Λ z = { } Tab j(,, ) j(,, ), a b j, a,b,2,3 A23 j =,2,3 A A A = A T23 T3 T (, ) 3 3 T(,) 2 (, ) 2 2 (,,, ) (,,) 3 A T3 T A T23 2 (, ) (,, ) A T2 (,, ) Kartezijev koordinatni sistem volumski koordinatni sistem RAK: P-XII/2/74
21 Izrazimo funkcije Λ j v odvisnosti od Kartezijevih koordinat Osnove MKE = Λ Λ Λ = Λ Λ Λ Λ 2 3 = 2 2 Λ 3 Λ3 Za enolično izražavo potrebujemo še eno enačbo, ki jo dobimo iz zveze AT23 AT3 AT2 = A23 Λ Λ 2 Λ 3 = Tako dobimo sistem treh enačb za tri iskane funkcije Λ j Λ 2 = 3 Λ2 2 3 Λ3 Λ 2 2 Λ = 3 Λ RAK: P-XII/2/74
22 Izračunane vrednosti a i, b i in c i v inverzni matriki so seveda konstante, odvisne od koordinat v Kartezijevem koordinatnem sistemu Osnove MKE Λ 2 2 Λ = 3 Λ Λ a b c 2 a2 b2 c Λ = 2 Λ 3 a3 b3 c 3 Interpolcijsko funkcijo lahko sedaj zapišemo v sledeči obliki ψ (, ) = Λ (, ) = a b c j j j j j RAK: P-XII/22/74
23 matrični zapis enačbe KE za linearno elastični statično obremenjeni problem Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje za posamezni KE dobimo toliko enačb, kolikor ima KE prostostnih stopenj v vozlišču KE sta neznani dve primarni veličini pomika, tako da ima posamezni KE (2*N v ) prostostnih stopenj [ K ] = F e { U} e { } e K K2 K3 K(2 N v ) U F K 2 K 22 K 23 K 2(2 N v ) U F K U 3 K 32 K 33 K 3(2 N 2 F2 v ) = K K K K U(N ) F (N ) (2N v v v ) (2N v )2 (2N v )3 (2N v )(2N v ) e e e RAK: P-XII/23/74
24 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje togostna matrika [K] e se izračuna na sledeči način T [ ] ( ) ( ) K = [ L][ N] [ E] [ L][ N] h dω = e = Ω e T [ Gɶ ][ Pɶ ] [ E] [ Gɶ ][ Pɶ ] h J dɶ dɶ ( ) ( ) e produkt matrik [ L][ N ] je določen s sledečim izrazom u N ψ ψ v U U ε U u u ψ ψ U Nv ε = = = = [ L][ N ] u ε U N U v u u Nv ψ ψ ψ N ψ v U Nv U N v RAK: P-XII/24/74
25 matrika [ G ɶ ] je določena s sledečim izrazom u u u ɶ ɶ u u ε I ɶ I ɶ u ɶ ɶ ε = = I I G u = ɶ ɶ ɶ u ε I I I I u u ɶ ɶ ɶ ɶ ɶ ɶ u u Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje ɶ ɶ RAK: P-XII/25/74
26 I kk ɶ Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje Elementi matrike [ G ɶ ] so elementi inverzne Jacobijeve matrike [ J] ɶ ɶ Iɶ Iɶ = = I I ɶ ɶ ɶ ɶ ki predstavlja povezavo med Kartezijevim koordinatnim sistemom in naravnim koordinatnim sistemom uk uk uk I I ɶ ɶ ɶ ɶ ɶ ɶ = =, k =, u I k uk I ɶ ɶ uk ɶ ɶ ɶ ɶ RAK: P-XII/26/74
27 matrika [ P ɶ ] izhaja iz že znane odvisnosti polja pomikov od vozliščnih vrednosti pomikov in interpolacijskih funkcij izraženih v naravnem koordinatnem sistemu Nv (, ) j ψɶ j( ɶ, ɶ) = { } { ψɶ } j= u U U Nv (, ) j ψɶ j( ɶ, ɶ) = { } { ψɶ } j= u U U Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje RAK: P-XII/27/74
28 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje tako da lahko odvode po koordinatah naravnega koordinatnega sistema izrazimo z vozliščnimi vrednostmi pomikov in odvodi interpolacijskih funkcij u ψɶ ψɶ N v ɶ ɶ ɶ U U u ψɶ ψɶ N v U U ɶ ɶ ɶ P u = = ɶ ψ ψ ɶ ɶ N v U N U v Nv ɶ ɶ ɶ u U N U v N ψ ψ ɶ ɶ v Nv ɶ ɶ ɶ RAK: P-XII/28/74
29 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje posamezni element vektorja {F} e predstavlja v vozlišču KE delujočo vektorsko komponento sile v smeri določene koordinatne osi v primeru, da je velikost vektorske komponente pomika v smeri določene koordinatne osi v vozlišču KE poznana, velikost točkovne mehanske obremenitve v tej smeri ni poznana Uik = Fik =?, i =,.., N v, k =, RAK: P-XII/29/74
30 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje v primeru, da velikost komponente pomika v smeri določene koordinatne osi v vozlišču KE ni poznana, je velikost točkovne mehanske obremenitve v tej smeri možno izračunati Uik =? Fik =, i =,.., Nv, k =, v primeru točkovne mehanske obremenitve na ograji obravnavanega območja, mrežo KE generiramo tako, da točka, v kateri deluje točkovna obremenitev, sovpada z vozliščem KE FIk = FTk, I = {,.., NKE}, k =, točkovna obremenitev: - je vezana na vozlišče mreže KE in ne na posamezni KE RAK: P-XII/3/74
31 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje velikost točkovne obremenitve F k predstavlja celotno silo po debelini obravnavanega območja v smeri z koordinatne osi F = h f, k = F f k k k k [N] [N/m], z h F k RAK: P-XII/3/74
32 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje v primeru ploskovno porazdeljene mehanske obremenitve na ograji obravnavanega območja, izračunamo ekvivalentne vozliščne sile za posamezni KE { Fp } e = Γ e p[ N] T h dγ F p p Γ e z h p z RAK: P-XII/32/74
33 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje vpliv numerične integracije na rezultate izračuna v primeru štiri vozliščnega 2D KE U = U = U = U = U u ( ɶ, ɶ ) = U ψɶ ( ɶ, ɶ ) = U j j j= u (, ) ɶ ɶ = U ε ij u u u ε γ = = = γ σ u u u [ ] RAK: P-XII/33/74
34 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje vpliv numerične integracije na rezultate izračuna v primeru štiri vozliščnega 2D KE U = U = U U = U = U u ( ɶ, ɶ ) = U ψɶ ( ɶ, ɶ ) = U ɶ u j j j= ( ɶ, ɶ ) = U U ε ij u u u ε γ U = = = γ σ u u u [ ] RAK: P-XII/34/74
35 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje vpliv numerične integracije na rezultate izračuna v primeru štiri vozliščnega 2D KE 3 U 2 4 U U = U = U U = U = U u ( ɶ, ɶ ) = U ψɶ ( ɶ, ɶ ) = U ɶ u j j j= ( ɶ, ɶ ) = U U ε ij u u u ε γ U = = = γ σ u u u U [ ] RAK: P-XII/35/74
36 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje vpliv numerične integracije na rezultate izračuna v primeru štiri vozliščnega 2D KE U 2 3 U 4 U U U = U = U U = U = U u ( ɶ, ɶ ) = U ψɶ ( ɶ, ɶ ) = U ɶɶ u j j j= ( ɶ, ɶ ) = ε ij u u u ε γ U ɶ U ɶ = = = γ σ u u u U ɶ [ ] RAK: P-XII/36/74
37 Osnove MKE numerični izračun integrala po dveh spremenljivkah z Gaussovo integracijsko formulo I = m m ~ f ( ~, ~ )d ~ d ~ - j= i= w j w i ~ f ( ~ i, ~ j ) lega integracijskih točk v primeru 2D KE: (-,) ~ (,) (-,) ~ (,) ~ ~ (-,-) (,-) (-,-) (,-) RAK: P-XII/37/74
38 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje vpliv numerične integracije na rezultate izračuna v primeru štiri vozliščnega 2D KE 2 (-,) ~ (,) 3 4 ~ U (-,-) (,-) ε ij u u u ε γ = = = γ σ u u u [ ] RAK: P-XII/38/74
39 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje vpliv numerične integracije na rezultate izračuna v primeru štiri vozliščnega 2D KE 2 (-,) ~ (,) 3 4 ~ U U (-,-) (,-) ε ij u u u ε γ U = = = γ σ u u u [ ] RAK: P-XII/39/74
40 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje vpliv numerične integracije na rezultate izračuna v primeru štiri vozliščnega 2D KE U 2 U (-,) ~ (,) 3 4 ~ U U (-,-) (,-) ε ij u u u ε γ U = = = γ σ u u u U [ ] RAK: P-XII/4/74
41 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje vpliv numerične integracije na rezultate izračuna v primeru štiri vozliščnega 2D KE U 2 U (-,) ~ (,) 3 4 ~ U U (-,-) (,-) ε ij u u u ε γ U ɶ U ɶ = = = = γ σ u u u U ɶ [ ] RAK: P-XII/4/74
42 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje primerjava Mises-ove primerjalne napetosti: 3D KE 2D ravn. nap. KE 3D KE σ prim 2D KE σ prim RAK: P-XII/42/74
43 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p RAK: P-XII/43/74
44 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p RAK: P-XII/44/74
45 Reševanje mehanskih problemov z MKE pomiki v Kartezijevem koordinatnem sistemu u - u RAK: P-XII/45/74
46 Reševanje mehanskih problemov z MKE pomiki v Kartezijevem koordinatnem sistemu u z - u RAK: P-XII/46/74
47 Reševanje mehanskih problemov z MKE deformacije v Kartezijevem koordinatnem sistemu ε - ε - RAK: P-XII/47/74
48 Reševanje mehanskih problemov z MKE deformacije v Kartezijevem koordinatnem sistemu ε zz - ε - RAK: P-XII/48/74
49 Reševanje mehanskih problemov z MKE deformacije v Kartezijevem koordinatnem sistemu ε z - ε z - RAK: P-XII/49/74
50 Reševanje mehanskih problemov z MKE napetosti v Kartezijevem koordinatnem sistemu σ - σ - RAK: P-XII/5/74
51 Reševanje mehanskih problemov z MKE napetosti v Kartezijevem koordinatnem sistemu σ zz - σ - RAK: P-XII/5/74
52 Reševanje mehanskih problemov z MKE napetosti v Kartezijevem koordinatnem sistemu σ z - σ z - RAK: P-XII/52/74
53 Reševanje mehanskih problemov z MKE Mises-ova primerjalna napetost σ prim RAK: P-XII/53/74
54 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje Kdaj lahko mehanski problem obravnavamo kot ravninsko deformacijski problem? da lahko problem obravnavamo kot ravninsko deformacijski problem ( privzemimo da obravnavamo ravnino (,) ), mora biti izpolnjeno: ) komponente deformacijskega tenzorja ε zz, ε z in ε z morajo biti tako majhne, da jih lahko zanemarimo 2) homogen material, katerega fizikalne lastnosti so lahko ortotropne 3) predpisani robni pogoji se vzdolž z koordinatne osi ne spreminjajo 4) obremenitev se vzdolž z koordinatne osi ne spreminja z RAK: P-XII/54/74
55 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje komponente deformacijskega tenzorja lahko v Kartezijevem koordinatnem sistemu zapišemo v odvisnosti od pomikov v obravnavanem območju, upoštevajoč ravninsko deformacijsko stanje ε ε u u =, γ = u = ε =, γ =, γ = zz z z u ε u ε = = u γ [ L]{ u} RAK: P-XII/55/74
56 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje od nič različne komponente napetostnega tenzorja v Kartezijevem koordinatnem sistemu za primer ravninskega deformacijskega stanja so naslednje σ ij = σ σ σ z = σ σ σ z = σ σ z z σ = = zz RAK: P-XII/56/74
57 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje za homogeni, izotropni, linearno elastični material, lahko iz zveze med napetostmi in deformacijami, ki jo definira Hookov zakon, izračunamo od nič različne komponente napetostnega tenzorja E σ = [( v) ε vε ] ( v)( 2 v) E σ = [ vε ( v) ε ] ( v)( 2 v) E σ zz = [ vε vε ] ( v)( 2 v) σ E = γ 2( v) RAK: P-XII/57/74
58 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje upoštevajoč izraz za komponento napetostnega tenzorja σ zz σ E zz = [ v v ] ( v)( 2 v) ε ε v zapisu Hookovega zakona, dobimo sistem treh enačb, v katerem nastopajo samo komponente deformacijskega in napetostnega tenzorja, ki se nanašajo na ravnino (,) E σ = [( v) ε vε ] ( v)( 2 v) E σ = [ vε ( v) ε ] ( v)( 2 v) σ E = γ 2( v) RAK: P-XII/58/74
59 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje dobljeni sistem enačb lahko simbolno matrično zapišemo { σ} = [ E]{ ε} upoštevajoč v zapisu { } { σ} = σ σ σ { } { ε} = ε ε γ [ E] T T ( ν) ν E = ν ( ν) ( ν)( 2ν) ( 2ν) 2 RAK: P-XII/59/74
60 izoparametrični 2D KE interpolacija geometrije KE Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje = = ( ~, ~ ) = ( ~, ~ ) = N v j= N v j= j j ~ ψ ( ~, ~ ) j ~ ψ ( ~, ~ ) j ( 4, 4 ) ( 3, 3 ) (, ) 2 ~ (, ) (, ) 2, ) ( 2 Kartezijev 2D koordinatni sistem 3 4 ~ (, ) (, ) naravni koordinatni sistem RAK: P-XII/6/74
61 interpolacija polja pomikov po območju KE Nv ˆ ɶ ɶ ɶ j ψɶ j j= Nv ˆ ɶ ɶ ɶ j ψɶ j j= Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje { } u (, ) u (, ) = u (, ) = U ( ɶ, ɶ ) = U { ψɶ } { } u (, ) u (, ) = u (, ) = U ( ɶ, ɶ ) = U { ψɶ } u { ψɶ } { U } { u} e = = [ N ]{ U } = ɶ u { ψ } ɶ { U } e e e ( 4, 4 ) ( 3, 3 ) (, ) 2 ~ (, ) (, ) 2, ) ( 2 Kartezijev 2D koordinatni sistem 3 4 ~ (, ) (, ) naravni koordinatni sistem RAK: P-XII/6/74
62 matrični zapis enačbe KE za linearno elastični statično obremenjeni problem Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje za posamezni KE dobimo toliko enačb, kolikor ima KE prostostnih stopenj v vozlišču KE sta neznani dve primarni veličini pomika, tako da ima posamezni KE (2*N v ) prostostnih stopenj [ K ] = F e { U} e { } e K, K,2 K,3 K,(2 N v ) U F K 2, K 2,2 K 2,3 K 2,(2 N v ) U F K3, K3,2 K3,3 K 3,(2N v ) U 2 = F2 K K K K U N FN (2N v ), (2N v ),2 (2N v ),3 (2N v ),(2N v ) v e v e e RAK: P-XII/62/74
63 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje togostna matrika [K] e se izračuna na sledeči način T [ ] ( ) ( ) K = [ L][ N] [ E] [ L][ N] h dω = e = Ω e T [ Gɶ ][ Pɶ ] [ E] [ Gɶ ][ Pɶ ] h J dɶ dɶ ( ) ( ) e RAK: P-XII/63/74
64 matrika [ G ɶ ] je določena s sledečim izrazom u u u ɶ ɶ u u ε I ɶ I ɶ u ɶ ɶ ε = = I I G u = ɶ ɶ ɶ u ε I I I I u u ɶ ɶ ɶ ɶ ɶ ɶ u u Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje ɶ ɶ RAK: P-XII/64/74
65 I kk ɶ Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje Elementi matrike [ G ɶ ] so elementi inverzne Jacobijeve matrike [ J] ɶ ɶ Iɶ I ɶ = = I I ɶ ɶ ɶ ɶ ki predstavlja povezavo med Kartezijevim koordinatnim sistemom in naravnim koordinatnim sistemom uk uk uk I I ɶ ɶ ɶ ɶ ɶ ɶ = =, k =, u I k uk I ɶ ɶ uk ɶ ɶ ɶ ɶ RAK: P-XII/65/74
66 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje matrika [ P ɶ ] izhaja iz že znane odvisnosti polja pomikov od vozliščnih vrednosti pomikov in interpolacijskih funkcij izraženih v naravnem koordinatnem sistemu Nv (, ) j ψɶ j( ɶ, ɶ) = { } { ψɶ } j= u U U Nv (, ) j ψɶ j( ɶ, ɶ) = { } { ψɶ } j= u U U RAK: P-XII/66/74
67 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko napetostno stanje tako da lahko odvode po koordinatah naravnega koordinatnega sistema izrazimo z vozliščnimi vrednostmi pomikov in odvodi interpolacijskih funkcij u ψɶ ψɶ N v ɶ ɶ ɶ U U u ψɶ ψɶ N v U U ɶ ɶ ɶ P u = = ɶ ψ ψ ɶ ɶ N v U N U v Nv ɶ ɶ ɶ u U N U v N ψ ψ ɶ ɶ v Nv ɶ ɶ ɶ RAK: P-XII/67/74
68 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje posamezni element vektorja {F} e predstavlja v vozlišču KE delujočo vektorsko komponento sile v smeri določene koordinatne osi v primeru, da je velikost vektorske komponente pomika v smeri določene koordinatne osi v vozlišču KE poznana, velikost točkovne mehanske obremenitve v tej smeri ni poznana U = F =?, i =,..,N, k =, k k i i v - pomik je lahko poznan samo v vozlišču KE, ki leži na ograji obravnavanega območja RAK: P-XII/68/74
69 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje velikost točkovne obremenitve F k predstavlja celotno silo po dolžini obravnavanega območja v smeri z koordinatne osi F = h f, k = F f k k k k [N] [N/m], f h z RAK: P-XII/69/74
70 v primeru, da velikost komponente pomika v smeri določene koordinatne osi v vozlišču KE ni poznana, je velikost točkovne mehanske obremenitve v tej smeri možno določiti U Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje =? F =, i =,..,N, k = r,z k k i i v v primeru točkovne mehanske obremenitve na ograji obravnavanega območja, mrežo KE generiramo tako, da točka, v kateri deluje točkovna obremenitev, sovpada z vozliščem KE F = F, I = {,..,N }, k =, k k I T KE točkovna obremenitev: - je vezana na vozlišče mreže KE in ne na posamezni KE - predstavlja celotno obremenitev po dolžini obravnavanega območja v smeri z koordinatne osi RAK: P-XII/7/74
71 v primeru ploskovno porazdeljene mehanske obremenitve na ograji obravnavanega območja, izračunamo ekvivalentne vozliščne sile za posamezni KE { Fp } e = Γ e p[ N] T h dγ Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje h z F p RAK: P-XII/7/74
72 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje primer reševanja ravninsko napetostnega mehanskega problema z MKE 3D KE: 4 KE (6 pl., 8 vozl.) 2 vozlišč 336 enačb 2D ravn. def. KE: 2 KE (4 str., 4 vozl.) 22 vozlišč 44 enačb RAK: P-XII/72/74
73 Reševanje mehanskih problemov z MKE ravninsko deformacijsko stanje primerjava Mises-ove primerjalne napetosti: 3D KE 2D ravn. def. KE 3D KE σ prim 2D KE σ prim RAK: P-XII/73/74
74 2. predavanje: TEORETIČNA VPRAŠANJA 75. Kaj mora biti izpolnjeno, da lahko problem obravnavamo kot ravninsko napetostni problem? 76. Opišite prednosti uporabe ravninskih KE v primerjavi z uporabo volumskih KE? 77. Kako izračunamo deformacijo v smeri pravokotno na ravnino problema v primeru uporabe ravninsko napetostnega KE in linearno elastičnega materialnega modela? 78. Kakšen je lahko vpliv numerične integracije na mehanski odziv volumskih in ploskovnih KE? 79. Kaj mora biti izpolnjeno, da lahko problem obravnavamo kot ravninsko deformacijski problem? 8. V čem se razlikuje KE za reševanje ravninsko napetostnega problema od ravninsko deformacijskega problema? 8. V čem se razlikujeta tri in štiri vozliščnih KE za reševanje ravninskih problemov? 82. Kako izračunamo napetost v smeri pravokotno na ravnino problema v primeru uporabe ravninsko deformacijskega KE in linearno elastičnega materialnega modela? RAK: P-XII/74/74
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES. (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji)
7. VAJA IZ MEHANIKE TRDNIH TELES (tenzor deformacij II) (tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Pomik deformabilnega telesa je glede na kartezijski koordinatni sistem
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότερα3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.
3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti
Διαβάστε περισσότεραTRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )
TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότερα6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda
596 6 Geometrijska nelinearnost nosilcev varnost V E pa z enačbo V E = F E F dej 6.92) Z A x je označena ploščina prečnega prereza nosilca, količina i min je najmanjši vztrajnostni polmer, F dej pa je
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραNa pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12
Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola
Διαβάστε περισσότερα2. VAJA IZ TRDNOSTI. Napetostno stanje valja je določeno s tenzorjem napetosti, ki ga v kartezijskem koordinatnem. 3xy 5y 2
. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor napetosti) (napetostni vektor, transformacija koordinatnega sistema, glavne normalne napetosti, strižne napetosti, ravninsko napetostno stanje, Mohrovi krogi, ravnotežne enačbe)
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραReševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
Διαβάστε περισσότερα- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)
MEHANIKA 1 1. KOLOKVIJ 04/2008. grupa I 1. Zadane su dvije sile F i. Sila F = 4i + 6j [ N]. Sila je zadana s veličinom = i leži na pravcu koji s koordinatnom osi x zatvara kut od 30 (sve komponente sile
Διαβάστε περισσότεραUVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ
1. UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ Vosnovnemtečaju mehanike trdnih teles smo izpeljali sistem petnajstih osnovnih enačb, s katerimi lahko načeloma določimo napetosti, deformacije in pomike
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραElementi spektralne teorije matrica
Elementi spektralne teorije matrica Neka je X konačno dimenzionalan vektorski prostor nad poljem K i neka je A : X X linearni operator. Definicija. Skalar λ K i nenula vektor u X se nazivaju sopstvena
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραTEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015
TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 014/015 BF : Viskokošolski strokovni študij 6. 10. 14 KINEMATIKA IN DINAMIKA TOČKE Kinematika Položaj točke P, opazovalec O, kartezični koordinatni
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότερα386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)
386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile oziroma Ker je virtualna sila δf L poljubna, je enačba 4.99) izpolnjena le, če je δf L u L F ) L A x E =. 4.99) u L = F L A x E. Iz prikazanega primera sledi, da
Διαβάστε περισσότεραAnaliza 2 Rešitve 14. sklopa nalog
Analiza Rešitve 1 sklopa nalog Navadne diferencialne enačbe višjih redov in sistemi diferencialnih enačb (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) 6 + 8 0, (b)
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραOdvode odvisnih spremenljivk po neodvisni spremenljivki bomo označevali s piko: Sistem navadnih diferencialnih enačb prvega reda ima obliko:
4 Sisemi diferencialnih enačb V prakičnih primerih večkra naleimo na več diferencialnih enačb, ki opisujejo določen pojav in so medsebojno povezane edaj govorimo o sisemih diferencialnih enačb V eh enačbah
Διαβάστε περισσότεραvezani ekstremi funkcij
11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραKvadratne forme. Poglavje XI. 1 Definicija in osnovne lastnosti
Poglavje XI Kvadratne forme V zadnjem poglavju si bomo ogledali še eno vrsto preslikav, ki jih tudi lahko podamo z matrikami. To so tako imenovane kvadratne forme, ki niso več linearne preslikave. Kvadratne
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραTehniška mehanika 1 [N]
Tehniška mehanika 1 Osnovni pojmi Togo in deformabilno telo, ter masno središče Obnašanje togega telesa lahko obravnavamo, kot obnašanje točke, v kateri je zbrana vsa masa telesa m. To točko imenujemo
Διαβάστε περισσότεραMatematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda
Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότερα1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote
1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145 Smeri glavnih normalnih napetosti vzdolž osi nosilca Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote σ xx = M y z =
Διαβάστε περισσότεραIZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maks
Διαβάστε περισσότεραMetoda končnih elementov III
Metoa končnih elementov I Metoo končnih elementov (MKE uporabljamo pri praktičnem inženirskem in pri znanstvenoraziskovalnem elu najpogosteje. Spaa me variacijske metoe in jo je nekoliko težje razumeti
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραMATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15
MATRICE I DETERMINANTE - formule i zadaci - (Matrice i determinante) 1 / 15 Matrice - osnovni pojmovi (Matrice i determinante) 2 / 15 (Matrice i determinante) 2 / 15 Matrice - osnovni pojmovi Matrica reda
Διαβάστε περισσότερα1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:
1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότερα1. Duljinska (normalna) deformacija ε. 2. Kutna (posmina) deformacija γ. 3. Obujamska deformacija Θ
Deformaije . Duljinska (normalna) deformaija. Kutna (posmina) deformaija γ 3. Obujamska deformaija Θ 3 Tenor deformaija tenor drugog reda ij γ γ γ γ γ γ 3 9 podataka+mjerna jedinia 4 Simetrinost tenora
Διαβάστε περισσότεραcot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.
TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij
Διαβάστε περισσότεραTema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)
Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer
Διαβάστε περισσότεραRešeni primeri iz elastomehanike
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Daniel Svenšek Rešeni primeri iz elastomehanike delovna verzija (29. februar 2016) LJUBLJANA 2016 Kazalo 1 Uvod 5 1.1 Operacije nad matrikami in vektorji......................
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότεραM086 LA 1 M106 GRP. Tema: Baza vektorskog prostora. Koordinatni sustav. Norma. CSB nejednakost
M086 LA 1 M106 GRP Tema: CSB nejednakost. 19. 10. 2017. predavač: Rudolf Scitovski, Darija Marković asistent: Darija Brajković, Katarina Vincetić P 1 www.fizika.unios.hr/grpua/ 1 Baza vektorskog prostora.
Διαβάστε περισσότερα8. Posplošeni problem lastnih vrednosti
8. Posplošeni problem lastnih vrednosti Bor Plestenjak NLA 13. april 2010 Bor Plestenjak (NLA) 8. Posplošeni problem lastnih vrednosti 13. april 2010 1 / 15 Matrični šop Dani sta kvadratni n n matriki
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραOsnove linearne algebre
Osnove linearne algebre Matrike Matrika razsežnosti n m je A = a 1 1 a 1 2 a 1 m a 2 1 a 2 2 a 2 m a n 1 a n 2 a n m Če je n = m, tedaj matriko imenujemo kvadratna matrika Elementi matrike so lahko realna
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραINŽENIRSKA MATEMATIKA I
INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična
Διαβάστε περισσότεραPismeni ispit iz matematike Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: ( ) + 1.
Pismeni ispit iz matematike 0 008 GRUPA A Riješiti sistem jednačina i diskutovati rješenja sistema u zavisnosti od parametra: λ + z = Ispitati funkciju i nacrtati njen grafik: + ( λ ) + z = e Izračunati
Διαβάστε περισσότεραRobotika I laboratorijske vaje
Robotika I laboratorijske vaje ROBOTIKA I LABORATORIJSKE VAJE MATJAŽ MIHELJ Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Univerza v Ljubljani, Založba FE in FRI Ljubljana, 2007 iv ROBOTIKA I Kazalo
Διαβάστε περισσότεραAPROKSIMACIJA FUNKCIJA
APROKSIMACIJA FUNKCIJA Osnovni koncepti Gradimir V. Milovanović MF, Beograd, 14. mart 2011. APROKSIMACIJA FUNKCIJA p.1/46 Osnovni problem u TA Kako za datu funkciju f iz velikog prostora X naći jednostavnu
Διαβάστε περισσότεραDeformacije. Tenzor deformacija tenzor drugog reda. Simetrinost tenzora deformacija. 1. Duljinska deformacija ε. 1. Duljinska (normalna) deformacija ε
Deformae. Duljinska (normalna) deformaa. Kutna (posmina) deformaa. Obujamska deformaa Θ Tenor deformaa tenor drugog reda 9 podatakamjerna jedinia Simetrinost tenora deformaa 6 podataka 4. Duljinska deformaa
Διαβάστε περισσότεραLinearna algebra. Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko
Linearna algebra Bojan Orel Fakulteta za računalništvo in informatiko 23. februar 205 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 52.64(075.8)(0.034.2) OREL, Bojan
Διαβάστε περισσότερα1.(a) Kdaj ima A R 2 mero 0? (b) Naj bo D enotski krog in f : D R taka, da je f ds = 0. Kaj lahko rečeš o funkciji f?
Test iz Analize II (. semester), 2.2.2008 Priimek, ime, šifra:.(a) Kdaj ima A R 2 mero 0? (b) Naj bo D enotski krog in f : D R taka, da je f ds = 0. Kaj lahko rečeš o funkciji f? D 2. a) Formuliraj izrek
Διαβάστε περισσότεραNavadne diferencialne enačbe
Navadne diferencialne enačbe Navadne diferencialne enačbe prvega reda V celotnem poglavju bo y = dy dx. Diferencialne enačbe z ločljivima spremeljivkama Diferencialna enačba z ločljivima spremeljivkama
Διαβάστε περισσότεραElektrotehnika in elektronika
Elektrotehnika in elektronika 1. Zapišite pogoj zaporedne resonance, ter pogoj vzporedne resonance. a) Katera ima minimalno impedanco, katera ima minimalno admitanco? b) Pri kateri je pri napetostnem vzbujanju
Διαβάστε περισσότεραTEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010
TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 009/010 BF : Viskokošolski strokovni študij 5 10 09 KINEMATIKA IN DINAMIKA TOČKE Kinematika Osnovne kinematične količine: položaj P, vektor hitrosti
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότερα22. Kdaj sta dva vektorja vzporedna? FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/ Kdaj so vektorji a 1, a 2,..., a n linearno neodvisni?
FGG geodezija UNI Matematika I, 2005/06 1. Definicija enakosti množic (funkcij, kompleksnih števil, urejenih n teric)? 2. Definicija kartezičnega produkta množic A in B. Definicija množice R n. 3. Popolna
Διαβάστε περισσότερα1. Splošno o koordinatnih sistemih
PROJEKTNA NALOGA Avtor: XXX,XXX Šolsko leto: 2009/2010 Kazalo 1. Splošno o koordinatnih sistemih...2 2. Koordinatni sistemi...3 2.1 Kartezični koordinatni sistem ali koordinatni sistem v ravnini...3 2.2.
Διαβάστε περισσότεραAfina in projektivna geometrija
fina in projektivna geometrija tožnice () kiciraj stožnico v evklidski ravnini R, ki je določena z enačbo 6 3 8 + 6 =. Rešitev: tožnica v evklidski ravnini je krivulja, ki jo določa enačba a + b + c +
Διαβάστε περισσότεραZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Andrej Perne ZBIRKA REŠENIH NALOG IZ MATEMATIKE II Skripta za vaje iz Matematike II (UNI + VSP) Ljubljana, determinante Determinanta det A je število, prirejeno
Διαβάστε περισσότεραKOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI. NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA.
KOMUTATIVNI I ASOCIJATIVNI GRUPOIDI NEUTRALNI ELEMENT GRUPOIDA 1 Grupoid (G, ) je asocijativa akko važi ( x, y, z G) x (y z) = (x y) z Grupoid (G, ) je komutativa akko važi ( x, y G) x y = y x Asocijativa
Διαβάστε περισσότεραVaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότερα4. Analiza vezij. Analiza vezij(4).docj 4. Vsebina poglavja: metoda Kirchoffovih zakonov, metoda zančnih tokov, metoda spojiščnih potencialov.
4. Analiza vezij Vsebina polavja: metoda Kirchoffovih zakonov, metoda zančnih tokov, metoda spojiščnih potencialov. Spoznali smo že oba Kirchoffova zakona in zvezo med tokom in napetostjo na uporu. Zaradi
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραNajprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:
NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več
Διαβάστε περισσότεραIspitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3
Διαβάστε περισσότεραr T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa
1. Redukcija sile Izračunavanje rezultante porazdeljenih sil je lahko zamudno, mnogokrat si pomagamo tako, da porazdeljeno silo nadomestimo z drugim sistemom sil, ki je enostavnejši, njegov vpliv na opazovano
Διαβάστε περισσότεραFAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila
FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 3. Gibanje v treh dimenzijah
Poglavje 3 Gibanje v treh dimenzijah Posplošimo dosedanja spoznanja na trorazsežni prostor. Valovna fukcija je tedaj odvisna od treh koordinat in časa, Ψ (x, y, z, t). Njen absolutni kvadrat je gostota
Διαβάστε περισσότεραSEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.
Διαβάστε περισσότεραMatematka 1 Zadaci za drugi kolokvijum
Matematka Zadaci za drugi kolokvijum 8 Limesi funkcija i neprekidnost 8.. Dokazati po definiciji + + = + = ( ) = + ln( ) = + 8.. Odrediti levi i desni es funkcije u datoj tački f() = sgn, = g() =, = h()
Διαβάστε περισσότερα11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE
11.5 Metoda karakteristik za hiperbolične PDE Hiperbolična kvazi linearna PDE ima obliko au xx + bu xy + cu yy = f, (1) kjer so a, b, c, f funkcije x, y, u, u x in u y, ter velja b 2 4ac > 0. Če predpostavimo,
Διαβάστε περισσότεραV tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant.
Poglavje IV Determinanta matrike V tem poglavju bomo vpeljali pojem determinante matrike, spoznali bomo njene lastnosti in nekaj metod za računanje determinant 1 Definicija Preden definiramo determinanto,
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραMerjenje deformacij pomikov in sil. Metode
Merjenje deformacij pomikov in sil Metode Merjenje pomikov linearno variabilni diferencialni transformator; LVDT Princip delovanja U i pomik Diferencialni transformator je sestavljen iz primarne tuljave
Διαβάστε περισσότερα