I. Osnovne definicije in izhodišča

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "I. Osnovne definicije in izhodišča"

Transcript

1 Študijski program VSŠ-Študij ob delu KONSTRUKCIJSKI ELEMENTI I Maribor, februar 2009 Izpitna vprašanja nosilec predmeta: red.prof.dr. Nenad GUBELJAK I. Osnovne definicije in izhodišča 1. Prikaži porazdelitev in enačbe za izračun napetosti na upogibnem nosilcu! 2. Prikaži porazdelitev in enačbe za izračun napetosti na nosilcu, ki je obremenjen na uklon! 3. Prikaži porazdelitev in enačbe za izračun napetosti na sorniku obremenjenem na strig! 4. Prikaži porazdelitev in enačbe za izračun napetosti na okrogli palici obremenjeni s torzijskim momentom! 5. Zapiši izraz za določitev primerjalne napetosti po Mohru! 6. Zapiši izraz za določitev primerjalne napetosti po Misesu! 7. Zapiši izraz za določitev primerjalne napetosti po hipotezi največjih normalnih napetosti! 8. Zapiši izraz za določitev ploščinskega pritiska pri ploskovnem kontaktu! 9. Zapiši izraz za določitev ploščinskega pritiska med tečajem gredi in drsnim ležajem! 10. Pojasni σ ε diagram za okrogli natezni preizkušanec! (Kako iz spremljanja diagrama sila-pomik izračunamo odvisnost napetost-deformacija?) 11. Kaj je specifična deformacija in kako jo določimo! 12. Kaj je razlika med mejo elastičnosti in mejo plastičnosti materiala? 13. Kaj je in kako izračunamo Poissonovo število? 14. Kaj je in kako izračunamo modul elastičnosti materiala E? 15. Zapiši in pojasni Hookov zakon! 16. Kaj je strižni modul in kako ga izračunamo? 17. Pojasni Wöhlerjevo krivuljo dinamične trdnosti materiala? 18. Pojasni Smithov diagram trajne dinamičnosti trdnosti materiala? 19. Zapiši enačbo-kriterij za pravilno dimenzioniranje konstrukcijskega elementa! 20. Kaj upoštevamo pri napetosti σ, kaj pa pri σ dop? 21. Kako se računa dopustna napetost? 22. Kaj se upošteva pri izračunu dinamične dopustne napetosti? II. Nerazstavljivi spoji 23. Kaj je varjenje? 24. Prikaži področja enovarkovnega»v«zvara dveh sočelnih plošč! 25. Kako varimo s toplotno energijo? (Opiši postopek varjenja z obločno elektrodo!) 26. Kako varimo z mehansko energijo? (Opiši postopek varjenja s trenjem!) 27. Naštej in opiši postopke talilnega varjenja! 28. Naštej in opiši postopke uporovnega varjenja! 29. Naštej in opiši postopke varjenja z mehansko energijo! 30. Naštej postopke za varjenje umetnih (PVC) snovi! 31. Kaj je varivost in od česar je odvisna? 32. Katera jekla so»dobro variva«in kako vsebina ogljika vpliva na varivost jekla? 33. Kako delimo zvarne spoje po obliki? (Naštej vsaj 6 različnih oblik zvarnih spojev glede na lego varjenca!) 34. Skiciraj»V«,»X«in»K«zvar! 35. Kaj dosežemo če varimo z vtekajočim in iztekajočim talonom (varjenje s prilego)? 36. Naštej in opiši kakovostne razrede zvarov po SIST ISO 1071! 37. Skiciraj kako mora biti oblikovan»v«zvar za prenos upogibne obremenitve! 38. Skiciraj potek napetostnih silnic pri sočelno zavarjenem zvaru, ki je obremenjen na nateg! 39. Skiciraj potek napetostnih silnic pri kotnem zvaru, ki je obremenjen na nateg! 1

2 40. Skiciraj potek napetostnih silnic v kotnem zvaru v odvisnosti izvedbe oblike temenskega kotnega varka (izbočen zaključni varek, raven zaključni varek, vbočen zaključni varek)! 41. Čemu se moramo izogniti pri izdelavi zvarov, ki so dinamično obremenjeni? (Skiciraj izvedbo pokrova tlačne posode ter cevni T zvar in pojasni izvedbo!) 42. V kakršnih priporočljivih mejah je dolžina zvara? 43. Kakšna je debelina sočelnega zvara? 44. Kako se izračuna minimalna debelina kotnega zvara? 45. Skiciraj izvedbe sočelnih zvarnih spojev pri različno debelih pločevinah, npr. pri razliki v debelini <10mm, >10 mm in pri večjih razlikah! 46. Kako dosežemo sovpadanja težiščnice profila in zvara pri nesimetričnih»l«profilih? (Zapiši enačbo, ki je pogoj ravnovesja!) 47. Kako moramo variti dinamično obremenjene zvare glede na tok silnic v spoju profilnih nosilcev? 48. Kako oblikujemo točkovne zvarne spoje? 49. Razvrsti točkovne zvarne spoje v zaporedju od najbolj primeren do najbolj neugodnega glede na obremenitev: a) simetrično natezne, b) strig, c) simetrično natezna, d) torzijski moment. 50. Skiciraj in opiši napetosti v kritičnem prerezu sočelnega zvarnega spoja! 51. Skiciraj in opiši napetosti v kritičnem prerezu kotnega zvarnega spoja! 52. Kako izračunamo računsko in prikaži s skico dolžino zvara l zv pri sočelnem zvarnem spoju! 53. Kako izračunamo računsko in prikaži s skico dolžino zvara l zv pri kotnem zvarnem spoju! 54. Zapiši dimenzijsko enačbo in podaj skico za tlačno, natezno in strižno obremenjen zvarni spoj! 55. Zapiši dimenzijsko enačbo in podaj skico upogibno obremenjen zvarni spoj! 56. Zapiši dimenzijsko enačbo in podaj skico za torzijsko obremenjen zvarni spoj a) pri krožnem zvarnem spoju (npr. zobnik privarjen na gred), b) pri ploščati konzoli obremenjeni na z momentom! 57. Zapiši enačbo za izračun a) normalnih napetosti, b) strižnih napetosti in c) primerjalnih napetosti (normalne + strižne)! 58. Zaradi česar je pri kotnih zvarih priporočljivo preveriti ustreznost primerjalne napetosti v bližnjih prerezih varjenih konstrukcijskih delov po hipotezi največjega deformacijskega dela? (Zapiši enačbo!) 59. Kako določimo dopustne napetosti v zvaru a) pri statičnih obremenitvah in b) pri dinamičnih obremenitvah? (Katere koeficiente upoštevamo pri izračunu σ dop in τ dop ter σ Dzvdop in τ Dzvdop?) 60. Zapiši enačbe za izračun dopustnih napetosti zvarnih spojih! 61. Zapiši enačbe in preračun strižne napetosti za točkovni zvarni spoj! 62. Zapiši enačbo za preračun natezne napetosti za točkovni zvarni spoj! III. Vijačne zveze 63. Kaj so prednosti in slabosti vijačne zveze? 64. Zpiši osnovno dimenzijsko enačbo in pojasni obremenitvene razmere pri dimenzioniranju vijačne zveze! 65. Izriši diagram sila raztezek za prednapeto vijačno zvezo in pojasni porazdelitev dodatne sile v vijaku in razbremenitev podlage zaradi delovanja delovne sile na glavo vijaka. 66. Kako trdnostno kontroliramo vijak brez prenapetja, ki je obremenjen le z osno delovno obremenitvijo? (Zapiši enačbo in pojasni pomen spremenjivk!) 67. Kako upoštevamo vpliv dinamične osne obremenitve pri trdnostni kontroli neprednapete vijačne zveze? 68. Katere napetosti upoštevamo pri trdnostni kontroli prednapete vijačne zveze in kako (po kateri hipotezi) izračunamo primerjalno napetost? 69. Kako kontroliramo dinamično trdnost vijaka? (Zapiši enačbo in pojasni pomen spremenjivk!) 70. Kako kontroliramo napetosti v vijaku pri delovanju strižne obremenitve? (Zapiši enačbe in pojasni pomen spremenjivk!) 71. Kako kontroliramo površinski pritisk na podlago pri vijačni zvezi s pritrdilnim vijakom? 72. Kako trdnostno kontroliramo vijačno zvezo s prilagodnim vijakom? (Nariši skico, zapiši enačbe in pojasni oznake!) 2

3 IV. Sorniki, zatiči, vskočniki 73. Za kakšne spoje uporabljamo sornike? 74. Skiciraj spoj vilice in droga z gladkim sornikom z razcepko ter predpiši toleranco spoja če drog in sornik mirujeta! 75. Skiciraj spoj vilice in droga z gladkim sornikom z vskočnikom ter predpiši toleranco spoja če drog in sornik mirujeta! 76. Skiciraj spoj vilice in droga s sornikom z glavo in navojem ter predpiši toleranco spoja če drog in sornik mirujeta! 77. Izberi območje primernih premerov sornikov d, če sta podana širina viliv l 2 =20 in širina droga l 1 =50! 78. Nariši spoj vilice in droga s sornikom ter prikaži katerim obremenitvam je sornik izpostavljen! 79. Skiciraj sornik v spoju vilice in droga ter zapiši enačbe za trdnostno konrolo in pojasni spremenjivke! 80. Skiciraj zatič za členkasti spoj s tesnim prilegom v zunanjem delu ter zapiši enačbe za trdnostno kontrolo. 81. Skiciraj pritrdilni zatič, ki je obremenjen na upogib ter zapiši kontroli na površinski pritisk in upogibno napetos. 82. Skiciraj prečni zatič v spoju gredi in pesta ter zapiši enačbe za trdnostno kontrolo in pojasni oznake. 83. Skiciraj vzdolžni zatič v spoju gredi in pesta ter zapiši enačbe za trdnostno kontrolo in pojasni oznake! 84. Zakaj uporabljamo vskočnike in kako določimo primereni vskočnik? 85. Zakaj uporabljamo razcepke in kako določimo primereno razcepko? V. Zveze gredi in pesta 86. Katere pogoje mora izpolniti torna gredna zveza pri prenosu vrtilnega momenta? 87. Skiciraj in prikaži naležne površine v zvezi gredi in pesta z zagozdo! 88. Kako sestavljamo zvezo gredi in pesta z vloženo zagozdo, kako pa z zabijalno zagozdo? 89. Kako izberemo primereni moznik za gredno zvezo? (Zapiši dimenzijsko enačbo in skiciraj gredno zvezo!) 90. Kdaj uporabljamo utorne zveze! (Zapiši dimenzijsko enačbo, pojasni oznake in skiciraj gredno zvezo!) 91. Kako zagotvimo silo med pestom in gredjo pri spenjalnih zvezah? 92. Zapiši enačbo za izračun potrebne osne sile v vijaku pri spenjalni zvezi? (Skiciraj in prikaži geometrijske mere!) 93. Kaj kontroliramo pri spenjalni zvezi? (Zapiši enačbo za površinski pritisk in pojasni oznake!) 94. Kaj kontroliramo pri večjih osnih silah v vijaku? 95. Prikaži rezmerje sil pri stožčastem nasedu! (Skiciraj zvezo, zapiši enačbo in pojasni oznake!) 3

4 VI. Vzmeti 96. Kaj so vzmeti in za kaj jih uporabljamo! 97. Kako je definirana karakteristika vzmeti? (Skiciraj diagram, in zapiši splošni izraz!) 98. Skiciraj upogibno konzolno vzmet s konstantnim prerezom in zapiši enačbo za poves in upogibno napetost! 99. Skiciraj vijačno tlačno vzmet in zapiši enačbo za poves in napetost! 100. Skiciraj torzijsko palično vzmet in zapiši enačbo za zasuk, napetost in delo vzemti! 101. Skiciraj membransko (krožnikasto) vzmet, ter podaj izraze za vzporedno in zaporedno sestavljanje vzmetnega sklopa iz teh vzmeti! 102. Zakaj uporabljamo gumijaste vzmeti in skiciraj različne izvedbe armatur za gumijaste vzmeti! VII. Osi in gredi 103. Kakršna je razlika med osjo in gredjo? 104. Zapiši enačbo za izračun momentov za gred, ki je obremenjena z upogibnim in vrtilnim momentom! 105. Zapiši dimenzijsko enačbo za zasnovo osi in gredi? 106. Skiciraj, zapiši enačbo in pojasni oznake pri porzadelitvi torzijskih in upogibnih napetosti skozi prerez gredi! 107. Zapiši enačbo in pojasni od katerih parametrov je odvisna oblikovna dopustna napetost! VII. Ležaji 108. Za kaj so namenjeni ležaji in kako se delijo glede na vrsto trenja in na smer prenašanja obremenitve? 109. Zaradi česar mora zračnost drsnega ležaja biti v predpisanih mejah (ne premajhna in ne prevelika, po DIN 31652) Skiciraj, zapiši enačbo in pojasni oznake za določitev površinskega pritiska med tečajem in ležajno pušo! 111. Kakšen pogoj mora biti dosežen pri hidrodinamičnem mazanju radialnih drsnih ležajev za dosego tekočinskega trenja? 112. Zapiši dimenzijsko enačbo in pojasni spremenjivke za preračun aksialnih drsnih ležajev! 113. Zapiši dimenzijsko enačbo in pojasni spremenjivke za preračun kotalnih ležajev! 114. Izpelji izraz za določitev življenjske dobe iz osnovne dimenzijske enačbe za preračun kotalnih ležajev! 115. Izpelji izraz za določitev maksimalne obremenitve iz osnovne dimenzijske enačbe za preračun kotalnih ležajev! Izpitni režim: Na ustni del izpita lahko pristopijo študenti, ki so oddali in imajo pozitivno ocenjen program ter so pozitivno opravili pisni (računski) del izpita pri asistentu. Na ustnem delu izpita študenti dobiju vprašalnik z 15 vprašanji, ki so izbrana iz podanega fonda 115 vprašanj. Študenti odgovarajajo v vprašalnik pisno-samostojno v času 50 min. Po izteku časa, se odgovori na teretična vprašanja ocenijo. Pozitina ocena (6) se dobi, če je študent odgovoril točno na vsaj 8 vprašanj. 4

5 Točen datum in ura ustnega izpita bo objavljena na pisnem izpitnem roku oz. skupaj z rezultati pisnega dela izpita. 5

ZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del

ZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del Zoran REN Aleš BELŠAK ZBIRKA NALOG IZ STROJNIH ELEMENTOV I. del ZBIRKA NALOG Maribor 01 Zoran Ren in Aleš Belšak: Zbirka nalog iz strojnih elementov I. del 01 akulteta za strojništvo Naslov publikacije:

Διαβάστε περισσότερα

Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE

Aksialne obremenitve DOPUSTNE NAPETOSTI IN DIMENZIONIRANJE Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

3.5 OSI in GREDI GRADIVA ZA OSI IN GREDI

3.5 OSI in GREDI GRADIVA ZA OSI IN GREDI 3.5 OSI in GREDI UVOD So strojni elementi za prenašanje vrtilnega gibanja. Njihov prerez je po vsej dolžini največkrat okrogel, lahko je tudi kvadraten, pravokoten, šestroben itd. Zaradi spreminjajočega

Διαβάστε περισσότερα

Nerazstavljive zveze Zvarni spoji

Nerazstavljive zveze Zvarni spoji Strojni in gradbeni elementi Nerazstavljive zveze Zvarni spoji doc.dr. Boris Jerman Viri: [1] Zoran Ren. Strojni elementi - I. del. VARJENE ZVEZE. Prosojnice; [2] Messer katalog. Varjenje aluminija v zaščitnem

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom

Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom D. Beg, študijsko gradivo za JK, april 006 KK FGG UL Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom Nosilnost na bočno zvrnitev () Elemente, ki niso bočno podprti in so upogibno

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA

1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA 1. STROJNI ELEMENTI, PODSKLOPI, SKLOPI, GONILA Strojni elementi vgrajeni v stroj ali napravo, morajo biti sposobni prenesti zahtevano obremenitev. Zato morajo imeti dovolj veliko trdnost in togost. Na

Διαβάστε περισσότερα

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA

IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH LASTNOSTI IN DEFORMACIJ ENOSTRANSKO IN DVOSTRANSKO VPETEGA NOSILCA Seminarska naloga pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maks

Διαβάστε περισσότερα

6.0 SPOJI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

6.0 SPOJI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 6.0 SPOJI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj Spoji Spoji so v jeklenih konstrukcijah

Διαβάστε περισσότερα

8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

8.0 PREČNI PREREZI. prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj. Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Katedra za metalne konstrukcije JEKLENE KONSTRUKCIJE I 8.0 PREČNI PREREZI prof. dr. Darko Beg Sodelavec: Blaž Čermelj Razvrščanje prečnih prerezov

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Tehniška mehanika 1 [N]

Tehniška mehanika 1 [N] Tehniška mehanika 1 Osnovni pojmi Togo in deformabilno telo, ter masno središče Obnašanje togega telesa lahko obravnavamo, kot obnašanje točke, v kateri je zbrana vsa masa telesa m. To točko imenujemo

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

VARJENJE. 1.1 Definicija varjenja

VARJENJE. 1.1 Definicija varjenja VARJENJE 1. SPLOŠNO O VARJENJU 1.1 Definicija varjenja Varjenje je spajanje kovinskih (včasih tudi nekovinskih) strojnih ali konstrukcijskih delov v nerazdružljivo celo to. Nastali spoj naj obdrži čim

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2009/2010 TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 009/010 BF : Viskokošolski strokovni študij 5 10 09 KINEMATIKA IN DINAMIKA TOČKE Kinematika Osnovne kinematične količine: položaj P, vektor hitrosti

Διαβάστε περισσότερα

Nosilne konstrukcije. Nosilni elementi, ki so obremenjeni izključno s tlačno obremenitvijo, imajo sledeče lastnosti:

Nosilne konstrukcije. Nosilni elementi, ki so obremenjeni izključno s tlačno obremenitvijo, imajo sledeče lastnosti: Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Nosilne konstrukcije 3. del: Tlačni elementi doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414

Διαβάστε περισσότερα

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120

3525$&8158&1(',=$/,&(6$1$92-1,095(7(120 Srednja masinska skola OSOVE KOSTRUISAJA List1/8 355$&8158&1(',=$/,&(6$1$9-1,095(7(10 3ROD]QLSRGDFL maksimalno opterecenje Fa := 36000 visina dizanja h := 440 mm Rucna sila Fr := 350 1DYRMQRYUHWHQR optereceno

Διαβάστε περισσότερα

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99)

386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile. A 2 x E 2 = 0. (4.99) 386 4 Virtualni pomiki in virtualne sile oziroma Ker je virtualna sila δf L poljubna, je enačba 4.99) izpolnjena le, če je δf L u L F ) L A x E =. 4.99) u L = F L A x E. Iz prikazanega primera sledi, da

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

TEHNIKA V KMETIJSTVU

TEHNIKA V KMETIJSTVU UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO BERNIK RAJKO TEHNIKA V KMETIJSTVU UVOD V STROJNIŠTVO - VAJE LJUBLJANA 1996 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( ) TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Ponedeljek, 30. avgust 2010 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M07* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Ponedeljek, 0. avgust 00 SPLOŠN MTUR RIC 00 M0-7-- PODROČJE PREVERJNJ Pretvorite podane veličine

Διαβάστε περισσότερα

r T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa

r T = 1. Redukcija sile 2. Telo in težišče telesa 1. Redukcija sile Izračunavanje rezultante porazdeljenih sil je lahko zamudno, mnogokrat si pomagamo tako, da porazdeljeno silo nadomestimo z drugim sistemom sil, ki je enostavnejši, njegov vpliv na opazovano

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA

IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA Seminar pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maja Mikec Profesor: dr. Grega Bizjak Študijsko leto

Διαβάστε περισσότερα

Optimiranje nosilnih konstrukcij

Optimiranje nosilnih konstrukcij Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Optimiranje nosilnih konstrukcij Uklon in zvrnitev enoosnih nosilnih elementov doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. i.prof.dr. Janez Kramar,

Διαβάστε περισσότερα

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE

primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE p p RAK: P-XII//74 Reševanje mehanskih problemov z MKE primer reševanja volumskega mehanskega problema z MKE L

Διαβάστε περισσότερα

OSNOVE STROJNIŠTVA (OST)

OSNOVE STROJNIŠTVA (OST) OSNOVE STROJNIŠTV (OST) Pripravil vsebine: Uroš Lukič, univ.dipl.inž Velenje, Oktober 010 1 V mehatroniki se v kompleksnih elektromehanskih sistemih prepletajo vsebine strojništva, ki bazirajo na osnovah

Διαβάστε περισσότερα

Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Obseg predmeta (4 ECTS): predavanja: 30 ur; seminar: 0 ur; vaje: 30 ur.

Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Nosilne konstrukcije. Obseg predmeta (4 ECTS): predavanja: 30 ur; seminar: 0 ur; vaje: 30 ur. Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo KKTS - LASOK Nosilne konstrukcije doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: objava na vratih pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si

Διαβάστε περισσότερα

1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote

1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145. Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote 1.4 Glavne normalne napetosti v nosilcu 145 Smeri glavnih normalnih napetosti vzdolž osi nosilca Vzdolž nevtralne osi oklepajo normale ravnin glavnih napetosti s smerjo x naslednje kote σ xx = M y z =

Διαβάστε περισσότερα

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah:

1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: 1. Newtonovi zakoni in aksiomi o silah: A) Telo miruje ali se giblje enakomerno, če je vsota vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo enaka nič. B) Če rezultanta vseh zunanjih sil, ki delujejo na telo ni

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015

TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 2014/2015 TEHNIŠKA MEHANIKA - sinopsis predavanj v šolskem letu 014/015 BF : Viskokošolski strokovni študij 6. 10. 14 KINEMATIKA IN DINAMIKA TOČKE Kinematika Položaj točke P, opazovalec O, kartezični koordinatni

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : ržavni izpitni center *M0974* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVOIL Z OCENJEVNJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠN MTUR RIC 009 M09-74-- POROČJE PREVERJNJ Pretvorite dane veličine

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Tretji del. mag. Anton Pristavec - Kontrola nosilnosti žerjavne proge 3. sklop

Tretji del. mag. Anton Pristavec - Kontrola nosilnosti žerjavne proge 3. sklop Tretji del 1 Tretji del Bočna zvrnitev Izbočenje pločevine (stojina, pasnica) Kontrola vertikalnih in horizontalnih pomikov Utrujanje materiala 2 Bočna zvrnitev 3 TEORIJA Poljudno o bočni zvrnitvi Konstrukcijske

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 31. avgust 2011 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M117411* MEHNIK JESENSKI IZPITNI ROK NVODIL Z OCENJEVNJE Sreda, 1. avgust 011 SPLOŠN MTUR RIC 011 M11-741-1- PODROČJE PREVERJNJ 1 Izračunajte vrednosti

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Varnost v strojništvu

Varnost v strojništvu Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo Univerza v Ljubljani - Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Varnost v strojništvu Stabilnost centrično tlačno obremenjenih palic doc.dr. Boris Jerman,

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si, (Tema/Subject: VDPN -...)

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem

Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laboratorijska vaja št. 5: Varjenje polimerov s polprevodniškim laserjem Laserski sistemi - Laboratorijske vaje 1 Namen vaje Spoznati polprevodniške laserje visokih moči Osvojiti osnove laserskega varjenja

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Osnove strojništva. / vaje / študij mehatronike, leto 2011/12. Pripravila: Uroš Lukič, univ.dipl.inž. Hrovat Jože, dipl.inž. Avtor: Pregledal: Datum:

Osnove strojništva. / vaje / študij mehatronike, leto 2011/12. Pripravila: Uroš Lukič, univ.dipl.inž. Hrovat Jože, dipl.inž. Avtor: Pregledal: Datum: Osnove strojništva / vaje / študij mehatronike, leto 2011/12 Pripravila: Uroš Lukič, univ.dipl.inž. Hrovat Jože, dipl.inž. Avtor: Pregledal: Datum: 1 2 Osnove strojništva 1.STANDARDI SIST - Slovenski nacionalni

Διαβάστε περισσότερα

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10

ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10 0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ

UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ 1. UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ Vosnovnemtečaju mehanike trdnih teles smo izpeljali sistem petnajstih osnovnih enačb, s katerimi lahko načeloma določimo napetosti, deformacije in pomike

Διαβάστε περισσότερα

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe

Dimenzioniranje nosaa. 1. Uvjeti vrstoe Dimenzioniranje nosaa 1. Uvjeti vrstoe 1 Otpornost materijala prouava probleme 1. vrstoe,. krutosti i 3. elastine stabilnosti konstrukcija i dijelova konstrukcija od vrstog deformabilnog materijala. Moraju

Διαβάστε περισσότερα

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki: NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več

Διαβάστε περισσότερα

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z.

3. VAJA IZ TRDNOSTI. Rešitev: Pomik v referenčnem opisu: u = e y 2 e Pomik v prostorskem opisu: u = ey e. e y,e z = e z. 3. VAJA IZ TRDNOSTI (tenzor deformacij) (pomiki togega telesa, Lagrangev in Eulerjev opis, tenzor velikih deformacij, tenzor majhnih deformacij in rotacij, kompatibilitetni pogoji) NALOGA 1: Gumijasti

Διαβάστε περισσότερα

PROCESIRANJE SIGNALOV

PROCESIRANJE SIGNALOV Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:

Διαβάστε περισσότερα

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda

6.1.2 Togostna matrika linijskega elementa z ravno osjo po teoriji II. reda 596 6 Geometrijska nelinearnost nosilcev varnost V E pa z enačbo V E = F E F dej 6.92) Z A x je označena ploščina prečnega prereza nosilca, količina i min je najmanjši vztrajnostni polmer, F dej pa je

Διαβάστε περισσότερα

Sidra in drobni material

Sidra in drobni material Pregled produktov 10.0 Pregled produktov 10.1 Pregled produktov 10.2 Podatki obremenljivosti za vijake, navojne palice, navojno cev Sikla 10.3 Osnove za pritrjevanje težkih bremen 10.4 Osnove za pritrjevanje

Διαβάστε περισσότερα

PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA

PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA PRORAČUN GLAVNOG KROVNOG NOSAČA STATIČKI SUSTAV, GEOMETRIJSKE KARAKTERISTIKE I MATERIJAL Statički sustav glavnog krovnog nosača je slobodno oslonjena greda raspona l11,0 m. 45 0 65 ZAŠTITNI SLOJ BETONA

Διαβάστε περισσότερα

Strojni elementi 1 Ležaji. Gorazd Fajdiga, Marko Nagode

Strojni elementi 1 Ležaji. Gorazd Fajdiga, Marko Nagode Strojni elementi 1 Ležaji Gorazd Fajdiga, Marko Nagode Vrste ležajev a) b) n n a) F b) F Princip delovanja in mazanje drsnih ležajev h u F N telo 1 mazivo telo 2 h 0 površinska hrapavost R a h R a h >>R

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

POPIS DEL IN PREDIZMERE

POPIS DEL IN PREDIZMERE POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.

Διαβάστε περισσότερα

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,

Διαβάστε περισσότερα

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova)

- pravac n je zadan s točkom T(2,0) i koeficijentom smjera k=2. (30 bodova) MEHANIKA 1 1. KOLOKVIJ 04/2008. grupa I 1. Zadane su dvije sile F i. Sila F = 4i + 6j [ N]. Sila je zadana s veličinom = i leži na pravcu koji s koordinatnom osi x zatvara kut od 30 (sve komponente sile

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Dr`avni izpitni center *M0441113* JESENSKI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 31. avgust 004 SPLO[NA MATURA C RIC 004 M04-411-1-3 Rešitve: POLA 1 VPRAŠANJA IZBIRNEGA TIPA REŠITVE 1. C 1. D. B. A

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

ZOBATA LETEV. Vprijemni kot 20. p = delitev z = število zob a = osna razdalja m = modul D = delilni krog MATERIAL JEKLO C 40

ZOBATA LETEV. Vprijemni kot 20. p = delitev z = število zob a = osna razdalja m = modul D = delilni krog MATERIAL JEKLO C 40 KAZALO VSEBINE ZOBATE LETVE... 2 ČELNI ZOBNIKI... 3 TRAPEZNA VRETENA... 8 TRAPEZNE MATICE... 9 UTORNE GREDI... 10 UTORNE PUŠE... 10 ELASTIČNE SKLOPKE... 11 KOTNI ZGLOBI... 12 PRIKLJUČNE VILICE... 12 ENOJNI

Διαβάστε περισσότερα

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA

FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA : MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp

Διαβάστε περισσότερα

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22.

LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij. Višja dinamika. Rešene naloge iz analitične mehanike. Dr. Janko Slavič. 22. Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LADISK Laboratorij za dinamiko strojev in konstrukcij Višja dinamika Rešene naloge iz analitične mehanike Dr. Janko Slavič 22. avgust 2012 Zadnja različica

Διαβάστε περισσότερα

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE

DIMENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE TEORIJA ETONSKIH KONSTRUKCIJA T- DIENZIONISANJE PRAVOUGAONIH POPREČNIH PRESEKA NAPREGNUTIH NA PRAVO SLOŽENO SAVIJANJE 3.5 f "2" η y 2 D G N z d y A "" 0 Z a a G - tačka presek koja određje položaj sistemne

Διαβάστε περισσότερα

TEMELJI Ali se posedajo vsi temelji enako če se ne, zakaj ne? (D2)

TEMELJI Ali se posedajo vsi temelji enako če se ne, zakaj ne? (D2) TEMELJI 1. Ali se posedajo vsi temelji enako če se ne, zakaj ne? (D2) o vsi temelji se ne posedajo enako zaradi o različnih obtežb o različna nosilnost tal (če so ista temeljna tla se posedata enako) o

Διαβάστε περισσότερα

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,

Pošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000, PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,

Διαβάστε περισσότερα

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA

Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA Domače naloge za 2. kolokvij iz ANALIZE 2b VEKTORSKA ANALIZA. Naj bo vektorsko polje R : R 3 R 3 dano s predpisom R(x, y, z) = (2x 2 + z 2, xy + 2yz, z). Izračunaj pretok polja R skozi površino torusa

Διαβάστε περισσότερα

reologija Andreja Zupančič Valant UL FKKT Katedra za kemijsko biokemijsko in ekološko inženirstvo

reologija Andreja Zupančič Valant UL FKKT Katedra za kemijsko biokemijsko in ekološko inženirstvo reologija Andreja Zupančič Valant UL FKKT Katedra za kemijsko biokemijsko in ekološko inženirstvo 1 Modul 2 Viskoelastično obnašanje strukturiranih tekočin Določanje viskoelastičnih lastnosti tekočin in

Διαβάστε περισσότερα

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk )

1. VAJA IZ TRDNOSTI. (linearna algebra - ponovitev, Kroneckerjev δ i j, permutacijski simbol e i jk ) VAJA IZ TRDNOSTI (lnearna algebra - ponovtev, Kroneckerev δ, permutacsk smbol e k ) NALOGA : Zapš vektor a = [, 2,5,] kot lnearno kombnaco vektorev e = [,,,], e 2 = [,2,3,], e 3 = [2,,, ] n e 4 = [,,,]

Διαβάστε περισσότερα

PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH

PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH Priročnik za PROJEKTIRANJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ PO EVROKOD STANDARDIH urednika Darko Beg Andrej Pogačnik Inženirska zbornica Slovenije 2009 Priročnik za projektiranje gradbenih konstrukcij po evrokod

Διαβάστε περισσότερα

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo

ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Merjenje deformacij pomikov in sil. Metode

Merjenje deformacij pomikov in sil. Metode Merjenje deformacij pomikov in sil Metode Merjenje pomikov linearno variabilni diferencialni transformator; LVDT Princip delovanja U i pomik Diferencialni transformator je sestavljen iz primarne tuljave

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj.

Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj. PRIMERI IZPITNIH VPRAŠANJ IZ MATEMATIKE JAKA CIMPRIČ, OKTOBER 2004 Izpit sestavlja 4-5 vprašanj. Vsako ima več podvprašanj. 1. Kombinatorika 1.1. Množice in relacije. (1) (Množice) (a) Kako si množice

Διαβάστε περισσότερα

Glavni sistem:obremenjen s prvotno obtežbo: P. δ 10. 3 Pomik δ 10 :δ 10 = P (2L ) Reakciji pri levi in desni podpori: ΣV=0

Glavni sistem:obremenjen s prvotno obtežbo: P. δ 10. 3 Pomik δ 10 :δ 10 = P (2L ) Reakciji pri levi in desni podpori: ΣV=0 OGM Metoda sil. METODA SIL. OIS METODE Metoda sil se uporablja za račun statično nedoločenih konstrukcij. V njej kot neznanke nastopajo sile. Namenjena je predvsem ročnemu računanju konstrukcij, ki so

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK MEHANIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 28. maj 2010 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M1017411* MEHANIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 8. maj 010 SPLOŠNA MATURA RIC 010 M101-741-1- PODROČJE PREVERJANJA A A1

Διαβάστε περισσότερα

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I

Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I Kemijska tehnologija Visokošolski strokovni program Računski del izpita pri predmetu MATEMATIKA I 29. 8. 2013 Čas reševanja je 75 minut. Navodila: Pripravi osebni dokument. Ugasni in odstrani mobilni telefon.

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu

Univerza v Ljubljani FS & FKKT. Varnost v strojništvu Univerza v Ljubljani FS & FKKT Varnost v strojništvu doc.dr. Boris Jerman, univ.dipl.inž.str. Govorilne ure: med šolskim letom: srede med 9:00 in 11:30 pisarna: FS - 414 telefon: 01/4771-414 boris.jerman@fs.uni-lj.si,

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα