Navodila za laboratorijske vaje. Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN

Transcript

1 Navodila za opravljanje laboratorijskih vaj OSNOVE MERJENJA ELEKTRIČNIH VELIČIN

2 KAZALO 1. Uvod Vrste in lastnosti električnih merilnih instrumentov Konstanta instrumenta Nekaj splošnih napotkov za pripravo instrumenta za merjenje električnih veličin Priprava analognega instrumenta Priprava digitalnega instrumenta Merjenje enosmernih tokov Priprava analognega instrumenta Priprava digitalnega instrumenta Merjenje izmeničnih tokov Priprava analognega instrumenta Priprava digitalnega instrumenta Merjenje enosmernih napetosti Priprava analognega instrumenta Priprava digitalnega instrumenta Merjenje izmenične napetosti Priprava analognega instrumenta Priprava digitalnega instrumenta Merjenje upornosti Priprava analognega instrumenta Priprava digitalnega instrumenta Uporaba uporovne dekade Merjenje moči Meritev moči v enofaznih sistemih Meritev moči v trifaznih sistemih Merjenje s pomočjo osciloskopa Kratko navodilo za uporabo osciloskopa HM Merjenje amplitude napetostnega signala Merjenje enosmernih DC napetosti s pomočjo osciloskopa Merjenje izmeničnega AC napetostni s pomočjo osciloskopa Merjenje periode oziroma frekvence izmeničnega signala...15

3 1. Uvod Merjenja vseh vrst, posebej pa električna merjenja, so v novejšem času postala sestavni del vsake panoge človeške dejavnosti, sestavni del življenja modernega človeka. Električni merilni instrumenti in merilne metode predstavljajo za elektrotehnika edino in nenadomestljivo "čutilo" kvantitativnega ocenjevanja električnih pojavov. Uporaba električnih merilnih instrumentov in merilnih metod je omogočila rešitev mnogih težavnih nalog v vseh panogah sodobne tehnike in znanosti. Velika prednost električnih merilnih postopkov je njihova univerzalnost. Lahko rečemo, da skoraj ne poznamo veličine, ki je ne bi mogli izmeriti po električni poti; poznamo pa veličine, ki so nam kvantitativno dostopne le s posredovanjem električnih merilnih postopkov. 2. Vrste in lastnosti električnih merilnih instrumentov Največkrat uporabljamo univerzalne merilne instrumente. Ti instrumenti so lahko analogni ali digitalni. Primerjava med analognimi in digitalnimi univerzalnimi merilnimi instrumenti: ANALOGNI INSTRUMENTI - prikazovanje rezultatov meritev na skali z vrisano graduacijo s pomočjo kazalca - to je največkrat instrument z vrtljivo tuljavico in trajnim magnetom ter vgrajenim usmernikom - odčitavanje rezultatov je na pol delca natančno (tu gre že za oceno); obstaja možnost napake zaradi paralakse - pri neprimerno izbranem merilnem območju pride do zabijanja kazalca do konca skale, maksimalen odklon v desno (možne so poškodbe kazalca in merilnega sistema - elementov) - polariteta (pri nepravilno izbrani - zamenjani priključki + in -, pride do zabijanja kazalca na skali skrajno v levo), možnost poškodbe kazalca in merilnega sistema DIGITALNI INSTRUMENTI -prikazovanje rezultatov meritev na displeju (nima kazalca) -instrument je elektronski; v njem je čip, ni mehanskih delov razen preklopnika -odčitavanje je lažje, napravimo manjšo napako kot z analognim instrumentom (ni paralakse) -pri neprimerno izbranem merilnem območju se na skrajni levi strani displeja pojavi 1, kar pomeni za najmanj en nivo -polariteta (pri nepravilno izbrani zamenjani priključki + in -, se na displeju pojavi znak - pred rezultatom)

4 Univerzalni analogni merilni instrument ISKRA Univerzalni digitalni merilni instrument METEX M3850-D 3. Konstanta instrumenta Konstanta instrumenta je tista sprememba merjene vrednosti X, ki povzroča na skali merilnega instrumenta spremembo kazanja z vrednostjo 1 razdelka skale. Konstanto merilnega instrumenta določimo tako, da merilni doseg instrumenta (izražen v ustreznih enotah) delimo s pripadajočim številom razdelkov skale. Primer 1: Napetost U merimo z voltmetrom, ki ima merilni doseg Umax = 250 V. Skala voltmetra ima pripadajoče število razdelkov α max = 25 raz. Konstanta instrumenta je potem: k merilno obm. 250 V = = 10 V/del. V št. delcev skale 25 del. = Če smo pri meritvah napetosti U namerili z našim voltmetrom a = 12 razdelkov, smo tedaj merili napetost: U(V) = k V α = 10 V/del. 12 del. = 120 V

5 Primer 2. Z univerzalnim instrumentom merimo napetost na enosmernem napetostnem merilnem območju 30 V. Pri merjenju enosmernih vrednosti moramo lego kazalca na skali odčitati na črno izrisani in izpisani skali. Instrument lahko ima za določeno električno veličino DC ali pa AC več različnih skal. V našem primeru ima instrument za enosmerne DC vrednosti dve skali. Ena je razdeljena na 50 razdelkov in ima oštevilčenje do 100, druga pa ima 30 razdelkov in oštevilčenje do 30. Če vrednost električne merjene veličine določamo s pomočjo konstante, potem bomo to odčitavali na skali, ki ima večje število razdelkov. Na skali, ki ima 50 razdelkov, smo odčitali odklon kazalca 26,1 razdelka. Konstanta instrumenta je potem: k merilno obm. 30 V = = 1V/del. v št. delcev skale 30 del. = Če smo pri meritvah toka I z našim merilnikom odčitali odklon a = 28,3 razdelkov, smo tedaj izmerili tok: U(V) = kv α = 1V/del. 25,1del. = 25,1V Z univerzalnim merilnim instrumentom lahko merimo različne električne veličine npr. enosmerne in izmenične napetosti in tokove, upornost. V ta namen ima instrument narisanih več skal, ki nam omogočajo lažje odčitavanje vrednosti. Ponavadi so za enosmerne veličine skale in oštevilčenje narisani s črno barvo, za izmenične pa z rdečo barvo. Pri merjenju moramo biti zelo pazljivi, iz katere skale bomo odčitavali razdelke ali vrednosti. Ena skala pa lahko ima nad razdelki več oštevilčenj. Če računamo konstanto instrumenta, bomo vedno upoštevali dejansko število razdelkov skale. Pri direktnem odčitavanju električne veličine pa bomo na skali upoštevali tudi drugo oštevilčenje. Na ta način bomo iz odklona kazalca instrumenta hitreje določili velikost električne veličine. Konstanto instrumenta vedno določimo pred začetkom meritve z nekim instrumentom. To je posebej važno, če imamo opravka z instrumenti, ki so uporabni za različne merilne dosege oziroma za različna merilna območja (univerzalni instrumenti, merilci moči, itd.).

6 4. Nekaj splošnih napotkov za pripravo instrumenta za merjenje električnih veličin 4.1 Priprava analognega instrumenta Pred začetkom merjenja preverite položaj kazalca in po potrebi nastavite ničlo. Če je potrebna korekcija ničle, jo nastavite z malim gumbom na okrovu sistema. Pri snemanju dna in nastavljanju ničle instrument ne sme biti priključen! Preklopnik dosegov nastavite v želeni položaj. Pri merjenju tokov in napetosti pričnite z najvišjim dosegom in nato preklopite v ustrezni nižji doseg. Pri tem se tokokroga ne prekine. Paziti je treba na gornje meje merilnih dosegov ter na pravilno priključitev polaritete. Ko prenehate meriti, postavite preklopnik dosegov na najvišji doseg. Nastavitev ničle na D. dosegih, pri kratko sklenjenih sponkah in V, A, Ω. Za priključitev instrumenta upoštevajte podrobnejša navodila v prejšnjih poglavjih. 4.2 Priprava digitalnega instrumenta Preklopnik dosegov nastavite v želeni položaj. Pri merjenju tokov in napetosti pričnite z najvišjim dosegom in nato preklopite v ustrezni nižji doseg. Pri tem se tokokroga ne prekine. Paziti je treba na gornje meje merilnih dosegov ter na pravilno priključitev polaritete. Ko prenehate meriti, postavite preklopnik dosegov na najvišji doseg. Zamenjava baterij in varovalke. - Ob iztrošeni bateriji se pojavi na displeju simbol akumulatorja. Odvijte štiri vijake na zadnji strani instrumenta. Zamenjajte iztrošeno baterijo z novo enakega tipa. Zamenjavo varovalke izvedemo na enak način. Vrednost varovalke je 2 A/250 V hitro taljiva. Opozorilo! - Izključite merilne vezi ter izklopite instrument, preden odprete ohišje. Pred ponovno uporabo ohišje instrumenta zapremo in privijemo vijake. Uporaba krpanih varovalk ni dovoljena. Ravno tako ni dovoljena premostitev podnožja varovalke z žico. 4.3 Merjenje enosmernih tokov Instrument priključite zaporedno s porabnikom, in to vedno v vodnik, ki ima nižjo napetost proti zemlji. Zaradi varnosti ta napetost ne sme presegati 1000 V! Paziti je treba na pravilno priključitev polaritete Priprava analognega instrumenta Povežite RDEČO merilno vez s priključkom A ah 20 A (tokovi do 2 A je A - priključek, tokovi preko 2 A je 20 A - priključek). ČRNO merilno vez pa povežite s priključkom COM. Preklopnik za izbiro merilnega območja prestavimo na DCA, in sicer na največje območje, ki ga potem postopno zmanjšujemo, dokler ne najdemo ustreznega območja.

7 4.3.2 Priprava digitalnega instrumenta Povežite RDEČO merilno vez s priključkom +, V, A, Ω, ČRNO pa s priključkom. Pred začetkom merjenja preklopnik območij nastavimo na A= največje območje za merjenje tokov 1 A, ki ga postopoma zmanjšujemo, dokler ne najdemo ustreznega območja. Vrednost enosmernega toka odčitujemo na črni skali instrumenta. 4.4 Merjenje izmeničnih tokov Instrument priključite zaporedno s porabnikom, in to vedno v vodnik, ki ima nižjo napetost proti zemlji. Zaradi varnosti ta napetost ne sme presegati 1000 V! Paziti je treba na pravilno priključitev polaritete Priprava analognega instrumenta Povežite RDEČO merilno vez s priključkom +, V, A, Ω, ČRNO pa s priključkom. Pred začetkom merjenja preklopnik območij nastavimo na A~ največje območje za merjenje tokov 3 A, ki ga postopoma zmanjšujemo, dokler ne najdemo ustreznega območja. Vrednost izmeničnega toka odčitujemo na rdeči skali instrumenta! Priprava digitalnega instrumenta Povežite RDEČO merilno vez s priključkom A ali 20 A (tokovi do 2 A je A - priključek, tokovi preko 2 A je 20 A - priključek). ČRNO merilno vez pa povežite s priključkom COM. Preklopnik za izbiro merilnega območja prestavimo na ACA, in sicer na največje območje, ki ga potem postopno zmanjšujemo,dokler ne najdemo ustreznega območja. 4.5 Merjenje enosmernih napetosti Instrument priključite vzporedno k porabniku ali viru napetosti. Paziti je treba na pravilno priključitev polaritete! Priprava analognega instrumenta Povežite RDEČO merilno vez s priključkom +, V, A, Ω, ČRNO pa s priključkom. Pred začetkom merjenja preklopnik območij nastavimo na V= največje območje za merjenje napetosti 1000 V, ki ga postopoma zmanjšujemo, dokler ne najdemo ustreznega območja. Vrednost enosmerne napetosti odčitujemo na črni skali instrumenta! Priprava digitalnega instrumenta Povežite RDEČO merilno vez s priključkom V/Ω in ČRNO merilno vez s priključkom COM. Preklopnik za izbiro območij prestavimo na DCV. Če je merjena napetost neznana, nastavite največje merilno območje (1000 V). Postopoma preklapljajte na nižja merilna območja, dokler ne najdete ustrezno merilno območje.

8 4.6 Merjenje izmenične napetosti Navodila za laboratorijske vaje Instrument priključite vzporedno k porabniku ali viru napetosti Priprava analognega instrumenta Povežite RDEČO merilno vez s priključkom +, V, A, Ω, ČRNO pa s priključkom. Pred začetkom merjenja preklopnik območij nastavimo na V~ največje območje za merjenje napetosti 700 V, ki ga postopoma zmanjšujemo, dokler ne najdemo ustreznega območja. Vrednost izmenične napetosti odčitujemo na rdeči skali instrumenta! Priprava digitalnega instrumenta Povežite RDEČO merilno vez s priključkom V/Ω in ČRNO merilno vez s priključkom COM. Preklopnik za izbiro območij prestavimo na ACV. Če je merjena napetost neznana, nastavite največje merilno območje (700 V). Postopoma preklapljajte na nižja merilna območja, dokler ne najdete ustrezno merilno območje. 4.7 Merjenje upornosti Pred začetkom vsake meritve upornosti se prepričajte, da na merjenem uporu ni napetosti. Kondenzatorji morajo biti izpraznjeni. Pri preizkušanju polprevodnikov je treba upoštevati, da je pozitivni pol baterije pri analognem instrumentu na puši -,+; pri digitalnem instrumentu pa na puši V/Ω Priprava analognega instrumenta Vtični puši in +, V, A, Ω kratko sklenete in z gumbom (Ω) nastavite na končni odklon (0 na Ω skali). Nato na sponki priključite neznano upornost. Postopoma zmanjšujte merilni obseg, dokler ne najdete ustrezno merilno območje. Pri vsakem prehodu na drug merilni doseg nastavite kazalec na končni odklon (0 na Ω skali)! Priprava digitalnega instrumenta Povežite RDEČO merilno vez s priključkom V/Ω in ČRNO merilno vez s priključkom COM. Če je merjena upornost neznana, nastavite največje merilno območje (20 MΩ). Postopoma preklapljajte na nižja merilna območja, dokler ne najdete ustrezno merilno območje. Pri merjenju prepustnosti povežite RDEČO merilno vez s priključkom V/Ω in ČRNO merilno vez s priključkom COM. Preklopnik območij zavrtite v položaj za opozarjanje z zvočnim signalom ( ). Pri upornosti pod 100 Ω zaslišite akustični signal. Testiranje diod in tranzistorjev - pri preizkušanju diod in tranzistorjev pokaže instrument na prevodno polariziranem PN spoju (dioda, tranzistor B-E, tranzistor B-C) napetost pri preizkuševalnem toku 1 ma. Pri preizkušanju diod in tranzistorjev je potrebno vedeti, daje + pol instrumenta na priključku V/Ω.

9 4.7.3 Uporaba uporovne dekade Navodila za laboratorijske vaje Uporovna dekada nam omogoča hitro spreminjanje upornosti v širokem območju vrednosti. Pri uporabi uporovne dekade moramo biti pozorni na sledeče: - upoštevati je potrebno tokovno in napetostno omejitev, ki je navedena na posameznem območju dekade in - pri spreminjanju upornosti moramo paziti, da ne povzročimo kratkega stika s tem, ko posamezni preklopnik postavimo na vrednost 0 Ω. Primer uporabe: Če želimo na izhodnih sponkah dobiti npr. upornost 5243 Ω moramo dekado v vezje priključiti kot je prikazano na spodnji sliki in spremeniti vrednosti posameznih preklopnikov na ustrezne vrednosti. Preklopnik za faktor 1kΩ je torej potrebno postaviti na vrednost 5, preklopnik za faktor 100Ω na vrednost 2,... Kot vidimo iz slike lahko v tem primeru dekado obremenimo s tokom 25 ma in jo priključimo na napetost max. 100V. 4.8 Merjenje moči Meritev moči v enofaznih sistemih V enofaznih izmeničnih sistemih najpogosteje merimo delovno moč P. Za področje nižjih frekvenc je praviloma uporabljen instrument wattmeter (W-meter), ki je lahko elektrodinamični, elektronski, kazalni ali digitalni. Razen moči ob teh merjenjih merimo tudi tok in napetost, predvsem zaradi kontrole obremenitve tokovne in napetostne veje wattmetra, saj velja: P = U I cosϕ, kar pomeni, da lahko wattmeter kaže malo vrednost moči, kljub temu pa je mogoče, da je ena ali druga veja (tuljava) že močno preobremenjena. Posledica je lahko poškodba veje. Seveda instrument potem ni več uporaben.

10 Sponke tokovne veje W-metra so označene z črko I. Vhodna sponka tokovne veje je označena z I*. Napetostne sponke so označene z L1, L2 in L3. Podrobnejše sheme za priključitev W-metra se nahajajo na hrbtni strani instrumenta. Pri merjenju majhnih moči je potrebna korekcija zaradi porabe merilnih instrumentov. Zato je važno, katero vrsto merilnega vezja izberemo. Vezje, ki ga prikazuje slika pod točko a) je primernejše kadar imamo opravka z majhnimi tokovi in višjimi napetostmi, vezje pod točko b) pa kadar imamo opravka z večjimi tokovi in nižjimi napetostmi. a) b) Delovno moč P porabnika Z v primeru a) določimo z izrazom: 2 P = P I ( R + R ), W tw A kjer je: P W - z W-metrom izmerjena moč, R tw - upornost tokovne veje W-metra, R A - upornost A-metra in I - tok skozi porabnik. Od moči, ki jo izmeri wattmeter, smo torej odšteli porabo tokovne veje wattmetra in ampermetra. V primeru b) pa izračunamo delovno moč P porabnika Z z izrazom: P = PW U ( + ), R R nw V kjer je: P W - z W-metrom izmerjena moč, R nw - upornost napetostne veje W-metra, R V - upornost V-metra in U - napetost na porabniku. Od moči, ki jo izmeri wattmeter, smo odšteli porabo napetostne veje wattmetra in voltmetra. Če»verjamemo«vrednosti moči, ki smo jo odčitali iz W-metra, smo naredili sistematski pogrešek, ki ga določimo po naslednjem izrazu: P P e =, P kjer je: W P W - z W-metrom izmerjena moč in

11 P - izračunana moč z upoštevanimi izgubami. Posebno pazljivi moramo biti tudi pri merjenju delovne moči bremen z nizkim cos ϕ. Če uporabljamo wattmeter s podatkom cos ϕw = l, kar pomeni, da instrument doseže polni (končni) odklon pri nazivni napetosti in toku, ter cos ϕ = l, je pri nizkem cos ϕ porabnika kazanje wattmetra zelo malo, kar pa povzroča veliko merilno negotovost, ne glede na vrsto instrumenta. V takem primeru je potrebno uporabiti wattmetre, ki imajo polni odklon pri nižjih cos ϕ, npr. cos ϕw = 0.1 ali 0.2, pa celo do cos ϕ W = 0, Meritev moči v trifaznih sistemih V trifaznih sistemih s štirimi vodniki s tremi faznimi in nevtralnim, je obremenitev v posameznih fazah najpogosteje različna. Zato se sme uporabiti le metoda s tremi wattmetri, pri čemer so tokovne veje instrumentov vključene v fazne vodnike, napetostne pa na ustrezne fazne napetosti. Tako meri vsak wattmeter delovno moč svoje faze, vsota njihovih moči pa je delovna moč v sistemu: P = P + P + P. W1 W 2 W 3 Vezje za merjenje moči s tremi W-metri: V primeru simetrične obremenitve je mogoče meriti z enim W-metrom v eni fazi in je potem P = 3PW. Možno je tudi preklapljanje enega W-metra iz ene v drugo in tretjo fazo in nato seštevanje vseh treh moči, vendar pa v takem primeru ni več zagotovljena istočasnost meritve v vseh fazah in vse spremembe moči med preklapljanjem se odrazijo na končnem merilnem rezultatu, ki ga v takem primeru ni mogoče vezati na določen trenutek opazovanja sistema. 4.9 Merjenje s pomočjo osciloskopa Osciloskop je v elektrotehniški praksi največkrat uporabljeni merilni instrument, saj lahko z njim merimo električne in neelektrične veličine (predhodno jih pretvorimo v napetostni signal), poleg tega pa lahko z njim opazujemo napetosti, ki se periodično ali neperiodično spreminjajo s časom. Osciloskop uporabljamo tudi na najrazličnejših področjih izven elektrotehnike, kot je npr. medicina, navigacijske in radarske naprave, v industrijskih procesih itd. V naslednjih poglavjih se bomo seznanili s kratkim opisom osciloskopa HAMEG M 303 in osnovami merjenja z osciloskopom. Za osciloskop HM 303 pa smo se odločili zato, ker se ta tip osciloskopa in proizvajalca veliko uporablja v praksi.

12 4.9.1 Kratko navodilo za uporabo osciloskopa HM osciloskop priklopimo na omrežje in ga vključimo s POWER stikalom, takrat zasveti LED dioda, - razen vklopnega stikala ne sme biti vklopljeno nobeno stikalo, - preklopnik TRIG je na AC, TV STEP pa je na OFF AT/NORM stikalo je izklopljeno in vhod stikalo CHI pa je na GD, -s potenciometrom INTENS nastavimo srednjo vrednost osvetlitve, s potenciometrom FOCUS pa nastavimo ostrino svetlobnega curka, -s potenciometrom X-POS in Y-POS postavimo svetlobni curek (časovno bazo) v središče mreže na zaslonu osciloskopa. Ohišje, šasija in mase vseh priključkov so povezani z zaščitnim vodnikom Merjenje amplitude napetostnega signala Nasploh se v elektrotehniki izmeničnih tokov govori o efektivni vrednosti izmeničnega signala. Pri osciloskopih in oscilogramih pa se uporablja temenska vrednost Vtt (včasih tudi Vvv, kar je prevod nemške ali angleške okrajšave za to vrednost VRH). V naslednji tabeli so podane okrajšave za posamezne napetosti, na sliki pa so te vrednosti vrisane. Opis velikosti Nemška oznaka Angleška oznaka Slovenska oznaka Trenutna vrednost napetosti V mom V mom u ali V tre Temenska vrednost napetosti V s V p Vv ali V t Temensko - temenska V ss V pp Vvv ali V tt Efektivna vrednost napetosti V ef V RSM Vef ali V

13 Če izmerimo V tt - napetost med pozitivno in negativno temensko vrednostjo napetostnega signala in želimo izračunati U ef, potem to naredimo po naslednjem obrazcu: Podobno lahko naredimo v obratni smeri, če želimo izračunati V tt in poznamo V ef Merjenje enosmernih DC napetosti s pomočjo osciloskopa Vsa stikala v Y območju so izklopljena. Merili bomo enosmerno napetost samo s kanalom CHI Merilni signal priklopimo na BNC priključek CHI. Pred tem umerimo sondo z delilnikom. Če je potrebno, jo umerimo s pomočjo generatorja za kalibracijo CAL. Če ne poznamo velikost enosmerne napetosti, ki jo bomo merili, nastavimo preklopnik VOLTS/DIV. Na maksimalno vrednost, to je 5 V/cm. Za točno merjenje amplitudnih vrednosti nekega signala se mora potenciometer VOLTS/DIV nahajati v CAL. CAL je v izklopljenem položaju - puščica je v vodoravnem položaju in kaže v levo. Kadar zavrtimo potenciometer v max. (desno lego), se poveča ojačanje najmanj za faktor 2,5. Brez delilnih sond lahko s tem osciloskopom merimo in opazujemo napetostne signale do 80 Vtt (preklopnik npr. VHI je na 5 V/cm in njegov potenciometer v kalibriranem položaju). Preklopnik za izbiro načina povezave med vhodnim priključkom in vhodom navpičnega ojačevalnika CHI. postavimo najprej v položaj GD in s potenciometrom X-POS.I postavimo svetlobno črto točno v izhodišče zaslona na osciloskopu. Nato pa postavimo preklopnik v položaj DC in na vhod CHI lahko priključimo merjeni signal. Pri priključitvi merjenega signala na vhod osciloskopa se bo vodoravna svetlobna črta pomaknila navzgor ali pa navzdol, odvisno od polaritete merjenega signala. Če bo ta pomik neznaten, lahko

14 pričnemo spreminjati navpično občutljivost ojačevalnika s preklapljanjem VOLTS/DTV. tako dolgo, da bo vodoravna črta še na zaslonu. Iz zaslona lahko odčitamo razdaljo Vv v cm in iz lege preklopnika navpično občutljivost ojačevalnika K v V/cm ali mv/cm. Vv - višina DC signala = 2,3 cm KY - koeficient preklopnika = 5 V/cm 4.10 Merjenje izmeničnega AC napetostni s pomočjo osciloskopa Pri merjenju izmeničnih signalov postopamo podobno kot pri merjenju enosmernih signalov, le da preklopnik postavimo v položaj AC. Z osciloskopom največkrat merimo signale, ki se periodično ponavljajo. Število period v eni sekundi je po definiciji frekvenca merjenega signala. Odvisno od nastavljene časovne baze oziroma preklopnika TIME/DIV. (čas/cm) lahko opazujemo več period ali samo del periode merjenega signala. Največkrat naredimo tako, da nastavimo preklopnik za časovno bazo tako, da dobimo na zaslonu osciloskopa približno eno periodo. Če smo predhodno nastavili s potenciometrom Y-POS.I svetlo vodoravno črto v izhodišče zaslona, lahko sedaj odčitamo razdaljo Vv ali pa celotno razdaljo Vvv. Iz zaslona lahko odčitamo razdaljo Vv v cm in iz lege preklopnika navpično občutljivost ojačevalnika K v V/cm ali mv/cm. Vv - višina AC signala = 2,6 cm KY -koeficient preklopnika = 5 V/cm - to je amplituda izmeničnega signala. Iz amplitude pa lahko izračunamo efektivno vrednost izmeničnega signala. Podobno lahko naredimo, če smo iz zaslona odčitali vrednost Vvv. Vvv - višina AC signala = 5,2 cm

15 KY - koeficient preklopnika = 5 V/cm - to je dvojna amplituda izmeničnega signala. Iz dvojne amplitude pa lahko izračunamo efektivno vrednost izmeničnega signala Merjenje periode oziroma frekvence izmeničnega signala Pri merjenju časa trajanja periode ali frekvence izmeničnih signalov postopamo podobno kot pri merjenju amplitud izmeničnih signalov, le da upoštevamo lego preklopnika TIME/DIV. Z osciloskopom največkrat merimo signale, ki se periodično ponavljajo. Število period v eni sekundi je po definiciji frekvenca merjenega signala. Odvisno od nastavljene časovne baze oziroma preklopnika TIME/DIV (čas/cm) lahko opazujemo več period ali samo eno periodo merjenega signala. Časovni koeficienti so na TIME/DIV - preklopniku podani v s/cm, ms/cm ali μs/cm. Čas ene periode ali dela periode dobimo tako, da pomnožimo nastavljeni časovni koeficient z dolžino periode ali njenega dela v cm. Za to meritev mora biti potenciometer TIME/DIV v položaju CAL (puščica kaže v levo). L Kx - dolžina ene periode = 5 cm - časovni koeficient =10 ms/cm - čas trajanja ene periode je 50 ms. Frekvenco izmeničnega signala pa lahko izračunamo po enačbi:

16 Na kratko je bila predstavljena uporaba osciloskopa za merjenje amplitud in frekvence izmeničnih signalov. Z osciloskopom pa je možno meriti še ostale veličine, kar pa boste podrobneje spoznali pri predmetu Meritve.