Dinophyta Chlorophyta Heterokontophyta Bacillariophyceae Rh
|
|
- Άλκηστις Βασιλόπουλος
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Dinophyta Chlorophyta Heterokontophyta Bacillariophyceae Rh lorofil a, lahko tudi c, β-karoten, ksantofili (peridinin in diadinoksantin) Klorofil a in b, β-(tudi α in γ)karoten, ksantofili (lutein, violaksantin, neoksantin, zeaksantin) Klorofil a in c, β-karoten, ksantofili Klorofil a in c, α+β-karoten, fukoksantin Klorofil a, redkeje d, α zeaksantin), fikob Dinoficejski škrob in olja Škrob (nastaja v plastidih), redkeje fruktan, olja Olja, krizolaminarin, manitol, NIKOLI škrob! Krizolaminarin, olja, volutin, tudi manitol Floridejski š celuloznih ploščic pod plazmalemo, obdana s pelikulo Celuloza, pektin, glikoproteini, sporopolenin. C. stena nastaja zunaj plazmaleme Celuloza+pektin, včasih impregnirana s kremenom ali razvita v obliki ohlapne lorike, lahko manjka Pektinska, pod njo se zasnuje kremenasta lupinica iz dveh delov (večja epi- in manjša hipoteka), ravni del = valva, zaobljeni = plevra), rafa = odprtina na valvi (gibanje) Večplastna (znotraj celu inkrustr astidi s troplastno membrano, spiralizirani kromosomi tvorijo dinokarion in trihociste Zeleni plastidi s pirenoidi, obdani z dvojno membrano Plastidi z ER, pod njim periplastidni retikulum, po 3 tilakoide v lamelah, ovojna lamela Preprosti plastidi s prosti fikobilino V glavnem vegetativno z delitvijo, nespolno z -/aplanosporami, zelo redko spolno (izo-/anizogamija). Različni tipi spolnega, nespolnega in vegetativnega razmnoževanja ter preroda. Večinoma haplonti, malo haplodiplontov Različni tipi spolnega, nespolnega in vegetativnega razmnoževanja ter preroda. 1. Vegetativno z delitvijo (teka razpade, vsak del manjkajoči del nadomesti s hipoteko), 2. Spolno z izoali oogamijo ali nespolno s trajnimi sporami Zapleten prerod (dod gonimokarp), nespolno z z o So haplonti. So diplonti Večin osta miksotrofija, fagotrofi z iztegljivim požiralnikom na bazi bičkov (pedinkul) avtotrofi *2 tipa flagelarnega aparata* Fakultativni heterotrofi
2 Kokalni, rizoidalni, kapsalni in trihalni. Vsi razen parenhimatskega Predvsem kokalni, nekaj nitastih ali galertastih Kokalni, p V glavnem morski planktonti, nekaj simbiontskih in parazitov morskih nevretenčarjev Vodni, nekaj sladkovodnih, večina morskih, nekaj kopenskih in epifitskih Voda, vlažna zemlja, kremenčev pesek Predvsem morski (ob sla Cvetenje morja (rdeča plima) in močni strupi Predniki višjih rastlin, nekaj inkrustriranih vrst kot del lehnjaka, prehrana Ekonomsko najpomembnejša skupina alg Tvorijo kremenčev pesek in uporabne v forenziki Agar, kar Biciliatni in heterokontni bičkarji Bi- ali tetraciliatne, redkeje policiliatne, akrokontne, izokontne, nekatere gamete ameboidno gibljive Običkani stadiji so heterokontni, z dvema različnima bičkoma, daljši je omigotalčen (mastigonema), na dnu golega je stigma prilegla ob plastid Premikajo se s prelivanjem citoplazme skozi rafo. Gamete so uniciliatne ali ameboidno gibljive Aktivno Ascomycetes Basidiomycetes Puccinales Hitinasta (redko skoraj manjka), dvoplastna z glukani hitinasta Zapleten razvojni krog z dvema gostiteljema (v vmesnem gostitelju = haploidna faza), v glavnem =
3 a je enoselična, zmodij, ki tvori Gametangiogamija, tudi spermacio- ali somatogamija, zigota se takoj razvije v dikariontsko fazo, številni anamorfi Meiosporangij je bazidij, spolno razmn. Somatogamija, pri nižjih tudi gametangio ali spermaciogamija, nekateri se razmn. s konidiji, Anamorfi redki dikariontska faza), Tudi do 5 tipov različnih spor. Bazidiospore->haploidni micelij ->če sta prisotna raznospolna micelija pride do somatogmija- >dikariontske ecidiospore Spolno se razmnožuje le mikobiont, vendar za svoj raz ->če ni somatogamije pa se razvije spermogonij v katerem nastajajo spermaciji. Poleg teh pa izločajo še izločke za privabljanje žuželk, ki spermacije prenesejo na sprejemne hife na spermagoniju drugega spola. -> nastanek dikariofaze in tvorbe ecidija, v katerem nastajajo ecidiospore. Te veter prenese na glavnega gostitelja -> razvoj dikariontkega infektivnega stadija, ki tvori uredije v katerih nastajajo urediospore, proti koncu pa se razvijejo teliji s teliosporami. Čez zimo pride do kariogamije in nastanka štiriceličnih fragmobazidijev iz katerih z R! nastanejo bazidiospore. Značilna je vzporedna evolucija z gostitelji Praviloma razvita, gradijo jih haploidne in dikariontske askogene hife ti tvorijo aske, ki oblikujejo himenij Dobro razvita iz dikariontskih hif, himenij večinoma razvit na površini cevk ali lističev Septirane, enocelične hife, enostavne septalne pore Hife pravilno septirane; primarni micelij (haploidni) s somatogamijo preide v sekundarni (dikariontski), ki oblikuje prodišča (terciarni micelij), hife z doliporami Mikobiont ima micelij s pravilno sept i paraziti Saprofiti in paraziti gibljiva, drugače ntni organizmi / / Fikobiont je
4 / / Tipi steljke: galertasti (homomerna steljka), skorjasti, lkistasti in grmičasti (he spodnja skorja/osrednja nit) sko > običkani prehajajo eni v mnogojedrni pilicij Saprofiti in paraziti, anamorfi pestra Obligatni paraziti Obligatna simbioza mi Glivni partner v lišajih, antibiotiki, nekaj užitnih, kvasovke, trohnoba lesa, mikoze Mikoriza, rast. Bolezni, trohnobe, užitna plodišča, nekatere strupene ali halucinogene Žitna rja, ribezova rja, grahova rja Pionirske rastline, hrana, gnoj
5 Bryophyta Jungermaniidae Eusporangiidae (Ophioglossidae) Selaginellales vs. Lycopodiales Homologije praprotnice vs. semenke pigmenti Klorofil a in b, β-karoten, ksantofili - - / Lycopodiales: - Izmena generacij (heterosporija, homologije!) -izosporni, - gametangij, - spiralno namesceni listi, - tkiva (»brst«, evstela, ) - brez ligule, hranila Škrob, olja - - / Praprotnice: c. stena Celulozna, poleg tega še hemiceluloze - - / - listna povrhnjica brez kloroplastov, - žilje v pokončnih poganjkih (plektostela), v plazečih (aktinostela), 1. mikrosporofil 2. mikrosporangij celica Vakuola majhna ali manjka, ni kristalnih vklučkov, lečasti kloroplasti, navadno več v celici Ni oljnih celic, oljna telesca vsebujejo več oljnih kapljic / - trosni klas je razločen ali ne, 3. mikrospora - protalij velik, enodomen, večleten 4. mikrogametofit 5. mikrogametangij 6. mikrogameta
6 7. megasporofil 8. megasporangij 9. megaspora 10. megagametofit 11. megagametangij 12. megagameta 13. mladi sporofit razmnoževanje Menjava diploidne (sporofitske) - sporogon in haploide (gametofitske) - gametofor generacije. Prva z R! tvori spore, druga pa z mitotsko delitvijo tvori gamete, vegetativno z razraščanjem, redkeje tvorba propagul - - Izrazita heteromorfna izmena generacij s prevladujočim sporofitom, neredka apogamija in aposporija, vegetativno z razraščanjem korenike, tvorba brstov na listnem robu, izosporija Selaginellales: - Heterosporne, Semenke: 1. prašnik - spiralasto ali navzkrižno razvrščeni listi, 2. Pelodna vrečka prehrana Avtotrofi (sporogon vsaj delno odvisen od gametofita) - - Avtotrofi, protaliji tudi heterotrofni ali odvisni od simbiontskih gliv - na zg. strani lista pri ndu je razvita ligula, 3. Pelodno zrno
7 Gibljive oblike Spermatozoid z dvema enakima terminalnima bičkoma - - Spermatozoidi so policiliatni - proto- ali sifonostela, 4. Mikrogametofit - trosni klas je izpoblikovanj ampak ne vedno razločen, 5. Anteridijalna celica / ni Ekologija in pomen drugo Primarno kopenski, nekaj vrst drugotno sladkovodnih pionirske rastline, človek uporablja šoto Gametofit prevladuje. Gamtofit ima razvite rizoide, stebelce in listke Za oploditev je potrebna voda. Sporofit ima seto s pušico, ki ima lahko kaliptro, lopute in pokrovček. Trajno vlažna in senčna rastišča Gametofor je talozen ali foliozen, rizoidi so gladki. Ni gametangioforov, sporogon pogosto dolgopecljat, stena pušice večplastna. Listi (megafili) v mladosti niso polžasto zviti Prisoten eusporangij brez posebnih struktur za odpiranje, protalij je steljkast, podzemen, mikorizen, vgreznjeni gametangiji, anteridiji s številnimi spermatozoidi - megaprotalij (stena poči in počenejo rizoidi ter razvije nekaj arhegonijev), mikroprotalij (reduciran, nekaj celičen, z enim samim anteridijem) 6. spermatozoid / spermalno jedro 7. plodna luska / karpel 8. nucel (»semenska zasnova«) 9. enojedrni zarodkov mešiček 10. primarni endosperm / večjedrni zarodkov mešiček 11. arhegonij / ni 12. jajčna celica 13. kalček
8 Asteraceae (košarnice) Polygonaceae (dresnovke) Poaceae (trave) Rosaceae (rožnice) Brassicaceae (križnice) Orchidaceae (orhideje) Aristolochiaceae (podraščevke) Apiaceae (kobulnice) oblika zeli Zeli Zelnate trajnice/enoletnice, lesnate - bambusi Zeli/lestnate rasline Zeli ali grmički Zelnate trajnice navadno s stebelnimi/koreninskimi gomolji Zelnate trajnice/grmiči/plezalke Večinoma zeli, redko lesnate Listi in steblo Spiralasto nameščeni enostavni/pernato deljeni brez prilistov Steblo kolenčasto, Listi spiralasto nameščeni, celorobi, priloista zrasla v listno škornjico, ki objema steblo Steblo izrazito nodijalno, dvoredno olistano, interkalarna rast, dvodelni listi (listno dno, ki tvori listno nožnico in listna ploskev črtalasta do suličasta) Spiralasto nameščeni enostavni/deljeni listi, obstojni prilisti s cvetnim pecljem Spiralno nameščeni enostavni do pernato deljeni listi brez prilistov Enostavni, pogosto mesnati listi, ki z dnom obdajajo steblo Spiralasto nam. listi brez prilistov Spiralasto nam., pernato deljeni listi, listno dno oblikuje list. Nožnico, ki obdaja steblo Listna kožica, razviti mikrolaski
9 Cvetovi Glavičasco, večinoma mnogocvetno socvetje na razširjeni osi socvetja sedečih cvetov, ki so vsi skupaj obdani z braktejami (ovojek), pod vsaki cvetom pa je lahko še brakteola (krovna luska) košek 2 tipa cvetov: jezičasti(->) in cevasti(*) K -0 (C(5) A(5)) G(2)podrasla Prašnice med seboj zrasle v prašnično cev, plodnica podrasla, parakarpna, z 1 vratom, dvodelna brazda V plodnici ena bazalno nameščena anatropna in unitegmična SZ. Drobni cvetovi v sestavljenih mnogocvetnih socvetjih, cvetišče navzdol podaljšano v psevdopedicel, plodnica je enopredalasta (parakarpna), pri njenem dnu je nektarialni obroč, SZ je atropna in bazalno nameščena *P3+3 A3+3 G(3)nadrasla Socvetje iz številnih klaskov (socvetij prvega reda) (klasasta sedeči klaski, latasta pecljati klaski ali prstasta več klasastih socvetij) Klasek: pleve (spodnji sta ogrinjalni), predpleva, krog luskic, krog prašnikov in pestič, P0 A1-6 G(2-3)nadrasla Nadrasla, parakarpna, enopredalasta plodnica z eno kamilotropno bitegmatično SZ *K5 C5 A5- Obstojna čaša, poleg nje razvit še obroč listov zunanje čaše, venec vpadljiv, št. Prašnikov navadno večkratnih št. 5, Nektariji so na notranji površini skledičastega cvetišča G zelo raznolik bistven za delitev družine Grozdasta socvetja brez braktej, navadno dvospolni *K4 C4 A2+4 G(2) nadrasla Zunanja čašna lista z ostrogasto izboklino Venčni listi izoblikovani v žebico in ploščico, zunanja prašnika krajša ali manjkata, obročast nektarij pri dnu plodnice, sinkarpna plodnica s parietalno nameščenimi anado kamilotropnimi bitegmatičnimi SZ Cvetovi združeni v grozdasta socvetja v zalistju podpornih listov. Cvetno odevalo iz 2 barvitih krogov s po 3mi listi. Srednji list notranjega kroga ima ostrogo in je največji. Medovniki v ostrogi, Prašniki z vratom plodnice oblikujejo ginostemij, pelod v tetradah v posamezni prašnici se zlepi kupček polinij, ki ima na dnu peceljčka lepljivo ploščico. Vsemu skupaj rečemo polinarij. Rostelum preprečuje samooploditev. <-P3+3 A1-2 G(3) podrasla Parakarpna pl. S številnimi parietalno nam. anatropnimi bitegmatičnimi SZ Dvospolni cvetovi, pogosto smrdijo, cvetno odevalo iz zraslih listov, Podrasla plodnica posamezen karpel z več bitegmičnimi SZ Zvezdasto do dvobočno somerni cvetovi, večinoma 3 čašni listi, 6 ali več prašnikov, plodnica pa je iz 4-6 zraslih karpelov Kobulasto socvetje, neredko sestavljeni kobuli *K5-0 C5 A5-0 G(2)podrasla Čaša nerazločna (včasih reducirana), venčni listi drobni, razmaknjeni, kmalu po cvetenju skupaj s prašniki odpadejo Plodnica podrasla, dvopredalasta (sinkarpna) vsak del z 1 visečo SZ Nektarij pri vrhu plodnice Plodovi Orešek (rožka) z reduciranim endospermom Trirob orešek Orešek zrno (seme iz nadrasle plodnice in zraslo z osemenjem) Pečkati in koščičasti plodovi Dvopredalasta glavica (lusk ali lušček) Glavica s hidroskopsko gibljivimi laski Glavica, semena z drobnim kalčkom in obsežnim oljnim/škrobnim endospermom Pokovec (ob zrelosti razpade v 2 oreškom podobna plodiča)
10 Drugo Proteandrični cvetovi razlllika v času razvoja med ženskimi in moškimi deli cveta, Sek. Metaboliti delujejo kot repelenti, nekaj okrasnih in veliko užitnih (sončnice, artičoke), zdravilnih (pelin, kamilice) Endosperm bogat z olji in škrobom (ni perisperma), vsebujejo antosiane, različni pleveli (kislice, dresni), prehrana (ajda, rabarbara, ) V semenu razvit škrobnati sekundarni endosperm, ki vsebuje tudi beljakovine in olja, razširjanje plevencev rese, elajosomi, kalus Zelo pomembna sadna drevesa (jablana, hruška, češnja, ) Semena brez endosperma, olje v kličnih listih, oljnice (oljna repica) in zelenjava (zelje, ohrovt, repa, ) Vsebujejo idioblaste z rafidi, zelo pogosti tudi alkaloidi, Številne vrste imajo CAM metabolizem. Obligatna mikoriza Pusta travišča Specializirani opraševalci Nekaj zdravilnih Začimbe (koriander, kumina, janež, ), zelenjava (zelena, korenje, )
Botanika 1. Kremenaste alge-bacillariophyceae volutin rafa v 2. Rdeče alge-rhodophyta 3. Rjave alge-phaeophyceae
Botanika 1. Kremenaste alge-bacillariophyceae Barvila so klorofila a in c, α+β karoten, fukoksantin. Kot hranila se pojavljajo krizolaminarin, olja, volutin (polifosfat), tudi manitol. Njihova celična
Διαβάστε περισσότεραHeterokontophyta: raznobičkaste alge 1. Heterokontophyta: raznobičkaste alge 2
Heterokontophyta: raznobičkaste alge 1 klorofil a, c, ksantofili, β-karoten olja, krizolaminarin, manitol, nikoli škrob stena: celuloza + pektini, včasih impregnirana s kremenom ali razvita v obliki ohlapne
Διαβάστε περισσότεραSistematska botanika I
Sistematska botanika I pojmi, definicije, alge Pojmi 1 taksonomija (sistematika): študij raznolikosti organizmov in njihovega logičnega združevanja ter imenovanja na podlagi medsebojne podobnosti (sorodnosti)
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραCELICA. Atomi molekule makromolekule organeli celice tkiva organi organski sistemi organizmi populacija biocenoza (življenjska združba)
Atomi molekule makromolekule organeli celice tkiva organi organski sistemi organizmi populacija biocenoza (življenjska združba) CELICA 1) PRIMERJAVA PROKARIOTSKE IN EVKARIOTSKE CELICE PROKATIOTSKA EVKARIOTSKA
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραOrganizacijski tip: PROKARYOTA - prokarionti
PREGLED SISTEMA Organizacijski tip: PROKARYOTA - prokarionti Njihova celica je protocita.ni organiziranega jedra in organelov. Organeli za premikanje so sicer večkrat prisotni, vendar zgrajeni drugače
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραBiologija rastlinske celice
Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραPrimeri: naftalen kinolin spojeni kinolin
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin 3 skupne strani 7 skupnih strani 5 skupnih strani 6 skupnih atomov 8 skupnih atomov 6 skupnih atomov orto spojen sistem orto in peri spojena sistema mostni kinolin
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα1.1.1 Organizacija, zgradba, oblika in velikost rastlinskih celic
1 1 CITOLOGIJA - veda o celici 1.1 CELICA Celica je najmanjša funkcionalna in organizacijska enota, ki še kaže vse značilnosti življenja. Celice je prvi videl 1665 Robert Hooke. Opazoval je pluto in videl,
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραKAJ JE NARAVOSLOVJE?
KAJ JE NARAVOSLOVJE? Obsežno področje poznavanja in raziskovanja narave = Vse vedenje o živi in neživi naravi Poznavanje vsega, kar obstaja neodvisno od človekovega delovanja (kar ni ustvaril človek).
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραZoologija nevretenčarjev
Zoologija nevretenčarjev Zoologija nevretenčarjev...1 Sistematika...2 Taksonomske kategorije...2 Poimenovanje...2 Taksonomski znaki...3 Sistem...3 Ugotovljanje sorodstvenih odnosov...3 Protisti...4 Sistematika
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραJEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραKatedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente
Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente Naslov Besedilo, fotografija in obdelava slik: Boris Turk Izdelava preparatov: Gabrijel Leskovec, Boris Turk Boris Turk,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 VSEBINA OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 4 JEDRO 4 VAKUOLA 6 PLASTIDI 6 Proplastidi 7 Amiloplasti
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραJEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
Διαβάστε περισσότερα5. ZGRADBA IN DELOVANJE RASTLIN
Rastline se lahko med seboj zelo razlikujejo, skupna pa sta jim prirasel način življenja in sposobnost, da v procesu fotosinteze iz vode in ogljikovega dioksida izdelajo sladkorje. Te nato uporabijo za
Διαβάστε περισσότεραΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)
ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότερα(svjetleći bičaši) gr. riječ pyros = vatra. BOTANIKA MB 03a Anđelka Plenković-Moraj
(svjetleći bičaši) gr. riječ pyros = vatra Jednostanični organizmi, eukarioti, koji žive pojedinačno, a rijetko i u nitastim kolonijama (Dinothrix paradoxa). Jedini fotosintetski organizmi koji bioluminisciraju
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραJEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
Διαβάστε περισσότερα(zeleni bičaši) BOTANIKA MB 03 Anđelka Plenković-Moraj
(zeleni bičaši) Današnje Euglenophyta predstavljaju samo neznatne ostatke jednog starog biljnog razreda. Na njihovu starost prvenstveno ukazuje rezervna supstanca paramilum (slična je glikogenu kod životinja)
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραZakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene?
proteus april08 31/3/07 13:26 Page 350 350 Biologija Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene? Proteus 69/8 april 2007 Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραSATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov
Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W
Διαβάστε περισσότεραPRILOGE. I. Priloga A: Anketa pred prihodom na morje
PRILOGE I. Priloga A: Anketa pred prihodom na morje Moje ime je Maja ter sem študentka biologije in gospodinjstva. Pripravljam diplomsko nalogo in prosila bi te, če mi lahko pomagaš. Ni se ti potrebno
Διαβάστε περισσότεραPARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραHIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA Romina Bernard univ. dipl. biologinja in prof. biologije Romina Bernard, gradivo za HMB 1 KAZALO: UVOD VIRUSI BAKTERIJE GLIVE PARAZITSKE ŽIVALI IMUNOLOGIJA HIGIENA IN UNIČEVANJE
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραMIKOLOGIJA Priročnik za vaje s teoretičnimi osnovami pri izbirnem predmetu za študente Biologije
Izbrana poglavja pri predmetu MIKOLOGIJA Priročnik za vaje s teoretičnimi osnovami pri izbirnem predmetu za študente Biologije Polona Zalar, Sašo Jančič in Nina Gunde Cimerman Ljubljana, april 2012 Kazalo
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραVi{ nja (Va len ti na Use nik) Sli va (Va len ti na Use nik) Oreh (Ani ta So lar) Le ska (Ani ta So lar) Man delj (Ani ta
SADJARSTVO prof. dr. Fran ci [tam par, univ. dipl. in`. agr. prof. dr. Ma rio Le {nik, univ. dipl. in`. agr. prof. dr. Ro bert Ve be ri~, univ. dipl. in`. agr. znan. svet. dr. Ani ta So lar, univ. dipl.
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραUGOTAVLJANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA S POMOČJO LIŠAJEV
BIOLOGIJA UGOTAVLJANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA S POMOČJO LIŠAJEV POROČILO LABORATORIJSKE VAJE Avtor: Frida Golja, 4.a Mentor: Irena Čujec, prof. Datum izvedbe: 16.4.2013 Gimnazija Tolmin, 19.04.2013 1. UVOD
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραALGE predstavitev alg
25 ALGE predstavitev alg celice. Prav zato jih moderna mikrobiološka literatura uvršča med bakterije s strokovnim imenom Cyanobacteria (1). Z imenom alge, ki ima izvor v latinski besedi algae, kar pomeni»morska
Διαβάστε περισσότεραSarò signor io sol. α α. œ œ. œ œ œ œ µ œ œ. > Bass 2. Domenico Micheli. Canzon, ottava stanza. Soprano 1. Soprano 2. Alto 1
Sarò signor io sol Canzon, ottava stanza Domenico Micheli Soprano Soprano 2 Alto Alto 2 Α Α Sa rò si gnor io sol del mio pen sie io sol Sa rò si gnor io sol del mio pen sie io µ Tenor Α Tenor 2 Α Sa rò
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta
Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,
Διαβάστε περισσότεραZgodba vaše hiše
1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραNa ocenjevalni poli izpolni zgornji okvirček s svojimi podatki.
Šolsko tekmovanje iz znanja biologije za srednje šole 3. in 4. letnik Draga tekmovalka, dragi tekmovalec! Na ocenjevalni poli izpolni zgornji okvirček s svojimi podatki. Preden odgovoriš na vprašanja,
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Agronomije Predmet UPORABNE IN STRUPENE
Διαβάστε περισσότεραΝόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.
Νόµοςπεριοδικότητας του Moseley:Η χηµική συµπεριφορά (οι ιδιότητες) των στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού. Περιοδικός πίνακας: α. Είναι µια ταξινόµηση των στοιχείων κατά αύξοντα
Διαβάστε περισσότερα( , 2. kolokvij)
A MATEMATIKA (0..20., 2. kolokvij). Zadana je funkcija y = cos 3 () 2e 2. (a) Odredite dy. (b) Koliki je nagib grafa te funkcije za = 0. (a) zadanu implicitno s 3 + 2 y = sin y, (b) zadanu parametarski
Διαβάστε περισσότεραA N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N
I N F O T E K N I K V o l u m e 1 5 N o. 1 J u l i 2 0 1 4 ( 61-70) A N A L I S I S K U A L I T A S A I R D I K A L I M A N T A N S E L A T A N S E B A G A I B A H A N C A M P U R A N B E T O N N o v i
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότερα5.2. Orientacija. Aleš Glavnik in Bojan Rotovnik
Orietacija Aleš Glavik i Boja Rotovik 52 Izvleček: Pred stav lje e so iz bra e te me iz orie ti ra ja v a ra vi, ki jih mo ra poz a ti vsak vod ik PZS, da lah ko var o vo di ude le `e ce a tu ri Pred stav
Διαβάστε περισσότεραLIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami
Διαβάστε περισσότεραHIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE IPAVČEVA 10, CELJE Vsebinski sklop HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA (interna skripta za program Zdravstvena nega, prvi letnik, modul varovanje zdravja) PETER ČEPIN TOVORNIK, dipl.
Διαβάστε περισσότεραΤο άτομο του Υδρογόνου
Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραPOPIS DEL IN PREDIZMERE
POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότεραCauchyjev teorem. Postoji više dokaza ovog teorema, a najjednostvniji je uz pomoć Greenove formule: dxdy. int C i Cauchy Riemannovih uvjeta.
auchyjev teorem Neka je f-ja f (z) analitička u jednostruko (prosto) povezanoj oblasti G, i neka je zatvorena kontura koja čitava leži u toj oblasti. Tada je f (z)dz = 0. Postoji više dokaza ovog teorema,
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin
Διαβάστε περισσότεραDijagrami: Greda i konzola. Prosta greda. II. Dijagrami unutarnjih sila. 2. Popre nih sila TZ 3. Momenata savijanja My. 1. Uzdužnih sila N. 11.
Dijagrami:. Udužnih sia N Greda i konoa. Popre nih sia TZ 3. Momenata savijanja My. dio Prosta greda. Optere ena koncentriranom siom F I. Reaktivne sie:. M A = 0 R B F a = 0. M B = 0 R A F b = 0 3. F =
Διαβάστε περισσότεραTema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)
Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer
Διαβάστε περισσότεραΝΟΜΟΣ ΤΗΣ ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΤΗΤΑΣ : Οι ιδιότητες των χηµικών στοιχείων είναι περιοδική συνάρτηση του ατοµικού τους αριθµού.
1. Ο ΠΕΡΙΟ ΙΚΟΣ ΠΙΝΑΚΑΣ Οι άνθρωποι από την φύση τους θέλουν να πετυχαίνουν σπουδαία αποτελέσµατα καταναλώνοντας το λιγότερο δυνατό κόπο και χρόνο. Για το σκοπό αυτό προσπαθούν να οµαδοποιούν τα πράγµατα
Διαβάστε περισσότερα