OGLJIKOVODIKI. 1. Nasičeni alifatski ogljikovodiki ali ALKANI (parafini)
|
|
- Ζώνα Δαγκλής
- 7 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 OGLJIKOVODIKI Ogljikovodiki so najenostavnejše organske spojine. Sestavljeni so iz ogljika in vodika. Poznamo ogljikovodike alifatske in ciklične vrste. Alifatski ogljikovodiki se delijo na nasičene in nenasičene ogljikovodike. 1. Nasičeni alifatski ogljikovodiki ali ALKANI (parafini) Število alkanov je zelo veliko. Sem štejemo ogljikovodike, katerih ogljikov skelet sestoji izključno iz enostavnih C C vezi. Veriga C C atomov je sicer lahko poljubno razvejana, vendar ne sklenjena. Znani so alkani z do 70 C atomov v molekuli. Nekaj primerov najenostavnejših alkanov : strukturna molekulska ime : formula : formula : 4 4 metan 3 3 C H 6 etan 3 3 C 3 H 8 propan 3 3 C 4 H 10 butan 3 3 C 5 H 1 pentan 3 3 C 6 H 14 heksan 3 3 C 7 H 16 heptan ( ) C H oktan 3 ( ) 7 3 C 9 H 0 nonan 3 ( ) 8 3 C 10 H dekan Prvi štirje členi imajo trivialna imena, ostali pa se imenujejo po številu ogljikovih atomov (v grščini, razen nonana). Če označimo število C atomov z n, se glasi splošna formula za alkane : C H n n+ Iz strukturnih in molekulskih formul je razvidno, da alkani tvorijo homologno vrsto, kajti po dva zaporedna alkana se ločita za skupino.
2 Posameznemu alkanu lahko odcepimo enega ali več vodikovih atomov in dobimo neobstojne tvorbe s prostimi valencami. Nastale tvorbe imenujemo radikale. Z odcepitvijo enega H atoma nastanejo enovalentni radikali, z odcepitvijo dveh H atomov nastanejo dvovalentni radikali. Nekaj primerov enovalentnih radikalov : C H 5 C 3 H 7 C 4 H 9 metil, etil, propil, butil Nekaj primerov dvovalentnih radikalov : = 3 = metilen, ali etilen C n H n+ 1 C n H n Splošna formula enovalentnih radikalov je in dvovalentnih radikalov. Metan, etan in propan nastopajo le v eni obliki, imajo le eno izomero, butana pa poznamo dva : n butan in neo butan. Pentan lahko nastopa v treh izomerah : n pentan, izo pentan in neo pentan. Z večanjem števila C atomov v alkanih zelo hitro narašča število izomer. Tabela : Število izomer glede na število C atomov (n) n št. izomer Alkane z enostavno razpotegnjeno verigo C atomov imenujemo normalne, ostale pa poimenujemo z ozirom na značilne skupine in njihov položaj v osnovni verigi. V ta namen oštevilčimo posamezne C atome osnovne verige z zaporednimi številkami. Nato poimenujemo glavno verigo C atomov (izberemo najdaljšo verigo) po ogljikovodiku z istim številom C atomov, pred tem pa postavimo ime stranske skupine in številko C atoma, na katerem se stranska skupina nahaja. Primer : izomere heksana normalni heksan, n heksan metil pentan, izo pentan metil pentan, izo pentan
3 3 C 1 3 4, dimetil butan, neo butan metil 3 metil butan Vsi ogljiki alkanov niso enakovredni, kajti nosijo različno število H atomov in so lahko vezani na sosednje ogljike z različnim številom vezi. C atom, ki je vezan le z enim C atomom in ima torej tri H atome, imenujemo primarni C atom. Če je C atom vezan z dvema C atomoma in nosi torej dva H atoma, se imenuje sekundarni C atom, če je vezan s tremi C atomi in ima le en H atom, se imenuje terciarni C atom. V primeru, ko je C atom neposredno vezan na štiri C atome, se imenuje kvarterni C atom. Nahajališča alkanov Metan nastopa kot zameljski plin v področjih nafte in tudi v rudnikih kalijevih soli. Najdemo ga tudi v močvirnih področjih, kjer nastaja pri brezračnem razkroju celuloze (močvirni plin). Srednji in višji alkani se nahajajo v zemeljskem olju ali nafti. Najvišji alkani se nahajajo v zemeljskem vosku ali ozokeritu, ki ponekod spremlja nafto. Čiščen in beljen ozokerit se imenuje cerezin. Metan najdemo tudi tudi v živih organizmih, in sicer v črevesnem plinu kot posledica metanskega vrenja celuloze. Fizikalne in kemijske lastnosti alkanov Prvi štirje alkani so pri sobni temperaturi plini, alkani z C 5 do C 16 so pri navadni temperaturi tekoči, višji alkani pa so trdni. Vrelišča in tališča so odvisna od molekulske mase, in sicer se višajo z rastočo molekulsko maso. Če primerjamo normalne alkane in njihove razvejane izomere, ugotovimo, da imajo normalne spojine brez izjeme najvišje vrelišče. Tabela.5.1. : Vrelišča in tališča nižjih alkanov ogljikovodik vrelišče (C) tališče (C) metan butan pentan dekan Plinasti in trdni alkani so brez vonja, tekoči pa imajo bencinski vonj. V vodi so slabo topni.
4 Na splošno so alkani malo reaktivni. Vendar se z nekaterimi elementi radi spajajo. Tako se spajajo s halogeni že pri sobni temperaturi. V metanu lahko zamenjamo vse štiri H atome s klorom : 4 + Cl fihcl + Cl Cl + Cl fihcl + Cl Cl + Cl fihcl + Cl 3 Cl 3 + Cl fihcl + CCl 4 Ta proces imenujemo substitucijsko halogeniranje. Ni lahko voditi kloriranje tako, da bi nastali posamezni ločeni produkti in največkrat nastane zmes različno kloriranih spojin. Pri nižjih ogljikovodikih poteka kloriranje ali bromiranje običajno tako, da zasedejo Cl ali Bratomi zaporedno sosednje C atome. Primer : Br Br Značilna reakcija za srednje in višje alkane je sulfoniranje. Sulfoniranje pomeni uvajanje enovalentne SO 3 H skupine v organsko spojino, kjer običajno nadomesti H atom. Reakcija poteka pri višji temperaturi. Primer : R H + HO SO 3 H fir SO 3 H + H O Pomembna reakcija je katalitična oksidacija trdnih alkanov do maščobnih kislin. Primer : R R 1 fir CO R 1 fir COOH + R 1 COOH Oksidacijsko sredstvo deluje na sekundarnem in ne na primarnem ogljiku, torej se oksidira skupina. Pri tem najprej nastanejo ketoni ( C=O skupina). C=O skupini sosednja C C vez je nekoliko nestabilna in se pri nadaljnji oksidaciji razcepi, tako da nastaneta dve karboksilni kislini. Na ta način je že uspelo dobiti maščobne kisline srednjih molekulskih mas (C 10 do C 0 ). Pojav, da se pri zadosti visoki temperaturi ogljikovodiki razgrajujejo brez prisotnosti zraka, imenujemo piroliza ali krekiranje. Za pirolizo metana je potrebna temperatura nad 100 C, da bi potekala reakcija z zadostno hitrostjo. Propan se razgrajuje pri 600 C in da štiri produkte. Primer : fic 3 H 6 + C H H propen eten metan. Nenasičeni alifatski ogljikovodiki Ti ogljikovodiki imajo manj vodika kakor alkani. Njihove splošne formule so : C n H n, C n H n, C n H n 4 itd. ALKENI ali olefini Njihova splošna formula je C n H n. Enako splošno formulo imajo tudi nafteni, le da so slednji ciklične spojine, alkeni pa imajo odprto verigo. Alkeni imajo izrazit značaj nenasičene spojine, kar je posledica dvojne vezi med C atomoma, C=C. Nekaj najenostavnejših alkenov : strukturna molekulska ime : formula : formula : H C= C H 4 eten
5 H C= C 3 H 6 propen H C= C 4 H 8 buten H C= C 5 H 10 penten H C= C 6 H 1 heksen Zaradi velike reaktivnosti in neobstojnosti so alkeni v naravi mnogo manj pogosti kot alkani. Kljub temu jih najdemo kot spremljevalce mnogih naft. Pomembna je tudi njihova prisotnost v bencinskih frakcijah, dobljenih po krekiranju. Prvi trije alkeni so plini, nato so tekoči, ki se z vodo ne mešajo, najvišji alkeni so trdni. Gorijo s sajastim plamenom. Zaradi svojega nenasičenega značaja so zelo reaktivni in kažejo nagnjenje do adicijskih in polimerizacijskih reakcij. Oksidacijska sredstva lahko oksidirajo alkene. Pri previdni oksidaciji etena nastane dvovalentni alkohol glikol. Primer : = + O + H O fi OH OH Eten (etilen), C H 4, je najnižji in obenem najvažnejši člen iz vrste alkenov. Je sestavina svetilnega plina (4 5 %) in ameriških zemeljskih plinov (0 %). Čisti eten je brezbarven, prijetno dišeč plin, ki gori s svetlečim, slabo sajastim plamenom. V vodi se malo topi, bolje v alkoholu in etru. Z zrakom in kisikom tvori eksplozivne zmesi. Zlahka se ga da polimerizirati. Tako dobimo umetne mase imenovane polietilene, ki imajo veliko praktično uporabnost. Polietilenov je več vrst, odvisno od stopnje polimerizacije in načina priprave. Običajni in najvažnejši polietilen ima molekulsko maso približno 4000 g/mol, je bela masa, mastno voskastega otipa. Obstojen je do 60 C, pri pribli žno 115 C se zmeh ča. Je brez vonja in okusa, ni strupen, za vodo je popolnoma nepropusten. Pri visokih temperaturah ga napada kisik iz zraka, če pa je dalj časa izpostavljen svetlobi in zraku, se počasi oksidira, pri čemer nastanejo majhne količine maščobnih kislin. Ne reagira s kislinami, bazami in organskimi topili, ne načenja ga niti fluoridna kislina, občutljiv pa je do prostih halogenov. Tehnično pridobivajo polietilene tako, da prevajajo eten pod nizkimi ali visokimi tlaki, pri nižjih ali višjih temperaturah čez katalizator. Kot katalizatorje uporabljajo kisik, perokside, kromov oksid... Višje alkene dobimo s sintezo in s pirolitskim razkrojem. Najvišje alkene so pridobili iz naravnih snovi : ceroten C 6 H 5 z destilacijo kitajskega voska in malen C 30 H 60 s pirolitskim razkrojem čebeljega voska. Oba sta trdna in kristalizirana. Nenasičene ogljikovodike z dvema ali več dvojnimi vezmi ločimo po legi dvojnih vezi, in sicer v : 1. kumulirane dvojne vezi C C C. konjugirane dvojne vezi C C C C 3. izolirane dvojne vezi C C ( ) x C C
6 Kumulirane dvojne vezi so nakopičene okoli ogljikovih atomov, so si sosednje. Konjugirane dvojne vezi so takšne, kjer je vsaka druga vez v molekuli dvojna. Izolirane dvojne vezi pa so oddaljene druga od druge, vmes pa je krajša ali daljša veriga enostavno vezanih C atomov. Alen, =C=, je najenostavnejša spojina s kumuliranimi dvojnimi vezmi. Dobimo ga iz trivalentnega alkohola glicerola, ki ga najprej prevedemo v tribromopropan, nato v dibromopropen, kateremu končno odvzamemo brom s cinkom : =CBr Br + Zn fi =C= + ZnBr dibromopropen Alen je plin, če destiliramo njegovo raztopino v koncentrirani H SO 4, prehaja v aceton. Od spojin s konjugiranimi dvojnimi vezmi, ki so zelo reaktivne in se nagibajo k polimerizaciji, omenjamo tri najenostavnejše : butadien, C 4 H 6, metil butadien ali izopren, C 5 H 8, C dimetil butadien, C 6 H 10, C C Nenasičene ogljikovodike z dvema dvojnima vezema poimenujemo tako, da ime spojine dobi končnico dien (ena dvojna vez en, dve dvojni vezi dien, tri trojne vezi trien...). Ti ogljikovodiki so pomembni zaradi tega, ker so v polpretekli dobi iz njih s pomočjo polimerizacije začeli izdelovati kavčuku podobne mase, npr. umetni kavčuk buna. Metil butadien ali izopren, C 5 H 8, je posebno zanimiv iz biokemijskega stališča, ker ga lahko štejemo kot gradbeni delec mnogih naravnih snovi, predvsem rastlinstva npr. : terpenov, karotinoidov, naravnega kavčuka... Izoprena samega niso našli v naravi, zaradi njegovega nagnjenja k polimerizaciji. ALKINI (acetilenski ogljikovodiki) To so ogljikovodiki z eno ali več trojnimi vezmi v molekuli. Splošna formula alkinov je C n H n. Najenostavnejši ogljikovodik te vrste je etin ali acetilen HC. Če nadomestimo vodik v etinu z alkili, dobimo ostale alkine, npr. butin ali etilni acetilen C. Etin in njegovi monoalkilni derivati imajo lastnost, da zlahka vežejo kovine. Z enovalentno kovino, ki jo označimo z Me I dobimo spojine s splošno formulo R C C Me ter za etin HC C Me in Me C C Me. Te spojine se imenujejo acetilenidi ali tudi karbidi. Etin ali acetilen, HC, je najenostavnejši in obenem najvažnejši alkin. V majhnih količinah se nahaja v svetilnem plinu. Nastaja pri nepopolnem zgorevanju ogljikovodikov, npr. metana :
7 4 + 3O fic H + 3H O etin Tehnično pridobimo etin iz kalcijevega karbida, CaC, z vodo. Kalcijev karbid pa dobimo iz žganega apna in koksa v električnih pečeh pri temperaturi 00 C do 300 C : CaO + 3C ficac + CO žgano apno koks CaC + H O fic H + Ca(OH) Etin nastane tudi pri reakciji karbidov drugih zemljoalkalijskih in alkalijskih kovin z vodo. Čisti etin je brezbarven plin, skoraj brez vonja. Zoprni vonj je pokazatelj onečiščenja. V tehničnem kalcijevem karbidu se namreč vedno nahaja nekaj Ca fosfida, Ca 3 P, ki je nastal z redukcijo Ca fosfata. Le ta tvori z vodo fosfin, PH 3, ki v glavnem povzroča neprijeten vonj tehničnega etina. Etin gori z močno svetlečim, sajastim plamenom. Zmesi z zrakom so izredno eksplozivne (bolj kot pokalni plin). Edini izmed ogljikovodikov je precej topen v vodi. Zaradi močno nenasičenega značaja sodeluje v mnogih kemijskih reakcijah. V prisotnosti CuCl in NH 4 Cl v kisli raztopini polimerizira v vinil acetilen in divinil acetilen : HC fi = C vinil acetilen = C + HC fi = C C = divinil acetilen To sta izredno neobstojni in eksplozivni spojini. Delno hidrogeniranje vinil acetilena privede do butadiena, vezava vodikovega klorida pa do kloroprena, osnovne substance klorovega kavčuka : H HCl = = + = C + = CCl = butadi en kloropren S spajanjem vodikovega klorida z etinom dobimo vinil klorid, ki zlahka polimerizira v polivinil klorid ( Cl ) n, ene izmed najvažnejših termoplastičnih umetnih mas. Ta snov, ki jo označujemo s PVC je, če je čista, bistra kot steklo, brez vonja in okusa, negorljiva in kemijsko zelo stabilna. Pri povišani temperaturi je delno topna v nekaterih organskih topilih. Polivinil klorid je obstojen proti razredčenim mineralnim kislinam in razredčenim močnim hidroksidom. Uporablja se ga lahko v temperaturnem območju med 10 C do +60 C. Pri temperaturah nad 70 C se postopoma zmeh ča, pri 130 C do 140 C se ga da poljubno oblikovati (termoplast). V plamenu poogleni. Tehnično se pridobiva s polimerizacijo vinil klorida pod vplivom katalizatorjev (npr. benzoil peroksid) in v prisotnosti emulgatorjev v vodni raztopini. Polivinilklorid je izredno uporaben. Iz njega izdelujejo vlakna, folije in trdno PVC maso. Z vodo da etin neobstojni vinilalkohol, ki se dalje pretvarja v acetaldehid: HC + H O fi =OH fi O vinilalkohol acetaldehid Če prevajamo etin skozi žareče steklene cevi, nastaja benzen :
8 3 HC Etin se je včasih uporabljal za razsvetljavo (acetilenke). Zaradi visoke sežigne toplote etina (1307,8 kj) se lahko z njim dosežejo zelo visoke temperature in se zato uporablja za avtogeno varjenje. Zaradi številnih nesreč, posebno pri uporabi utekočinjenega etina v jeklenkah, so uporabo v te namene opustili. Sedaj ga zopet uporabljajo, kajti odkrili so, da se izredno dobro raztaplja v acetonu (približno tako kot NH 3 v vodi) in da se lahko pri tlaku nekaj atmosfer pripravijo raztopine, ki vsebujejo do 50 % etina in se z njimi lahko ravna brez nevarnosti. Da je možnost eksplozij še manjša, dajo v jeklenke še kremenčevo peno. Takšne etinske raztopine se v praksi imenujejo Dissous plin. Etin se pod imenom narcilen uporablja tudi za narkozo, vendar mora biti za te namene še posebej čiščen. 3. Ciklični ogljikovodiki Cikloalkani so nasičeni aliciklični ogljikovodiki. Ciklopropan, C 3 H 8, je brezbarven, lahko gorljiv plin. Pridobimo ga iz 1,3 dibromopropana, tako da mu odvzamemo brom z Na ali Zn. S katalizatorji se ga lahko že pri 50 C prevede v propen. Uporablja se ga tudi za narkoze. Ciklopentan, C 5 H 10, vreliščem 50 C. se nahaja v kavkaških naftah. Je obstojna brezbarvna, lahkohlapna tekočina z Cikloheksan, C 6 H 1, je brezbarvna, lahko gorljiva tekočina z značilnim vonjem. Vrelišče ima pri 81 C. Nahaja se predvsem v galicijskih in kavka ških naftah. Uporablja se predvsem kot topilo. 1* Aciklični in aliciklični ogljikovodiki ter njihovi metilirani produkti niso posebno strupeni in šele v večjih koncentracijah delujejo kot narkotiki. Vdihavanje visokih koncentracij lahko povzroči nezavest in celo tudi smrt. Pri vdihavanju manjših koncentracij nastopi ekscitacija ( petrolejsko pijanstvo ), temu sledi globok sen. Posledica le tega je popolna amnezija ter stanje nelagodnosti, ki traja več dni.
9 Aromatski ogljikovodiki Ime aromatski so dali tej vrsti spojin zato, ker imajo mnoge aromatsko dišeče snovi, ki so jih pridobivali iz naravnih produktov (raznih smol, balzamov...), enako osnovno strukturo. Kmalu se je ta pojem razširil na spojine benzena v najširšem smislu. Benzen in njegovi derivati se v primerjavi z alifatskimi spojinami razlikujejo po razmerju C : H. Razmerje C : H je v benzenu 1 : 1, ima torej splošno formulo C n H n. Glede na to bi moral biti močno nenasičena spojina, vendar je v resnici obstojna spojina, ki ima le zmerno nenasičen značaj. Kmalu so ugotovili, da vsebujejo vse enostavne aromatske spojine najmanj 6C atomov in da produkti razgradnje zapletenih aromatskih spojin često vsebujejo le 6C atomov v molekuli. Z rentgensko analizo so ugotovili tele dimenzije molekule benzena : H H H α α H H C-C = 139,7 pm C-H = 108,4 pm α = 10o Slika : Dimenzije molekule benzena H Molekula benzena je ravninska, vse razdalje C C in C H so enake in obroč je pravilen šesterokotnik. Razdalja C C kaže, da te vezi niso niti dvojne niti enojne. Vsak ogljikov atom je sp hibridiziran in zato benzen najbolje predstavimo kot resonančni hibrid dveh Kekuléjevih formul ali pa popolno delokalizacijo p elektronov zaznamujemo s krogom. Slika.5.3. : Kekuléjeve formule benzena Strukture, ki imajo posebno stabilno zasedene p molekulske orbitale, imenujemo aromatske. Po enostavni Hücklovi teoriji so aromatski tisti planarni, ciklični in popolnoma konjugirani ogljikovodiki, kjer je v obroču (4n + )p elektronov, pri čemer n pomeni število obročev. Hücklovo pravilo velja tudi za karbokatione, karboanione ali radikale, kjer je zadoščeno navedenim pogojem. A. Substituirani benzenovi derivati V benzenu lahko nadomestimo vodike s kakršnimkoli elementom ali radikalom. V primeru nadomestitve enega vodika dobimo monosubstitucijske derivate. V primeru nadomestitve dveh, treh in vseh ostalih vodikov dobimo po vrsti, di, tri, tetra, penta in heksasubstitucijske derivate. Ker gre za razvrstitev atomov ogljika v ogljiščih pravilnega šesterokotnika so vsi C atomi v obroču enakovredni.
10 Monosubstitucijski derivati benzena nastopajo zato le v eni obliki. Če označimo katerikoli enovalenten element ali radikal z, je vseeno ali pišemo : ali ali Disubstitucijski derivati benzena nastopajo v treh izomernih oblikah. Pri tem so lahko substituenti enaki ali različni. Izomere lahko nastopajo v orto, meta in para položaju. Če oštevilčimo posamezne C atome v obroču v smeri vrtenja urinega kazalca, pomeni ortodisubstituiran produkt substitucijo na 1. in. C atomu, meta disubstituiran produkt substitucijo na 1. in 3. C atomu in para disubstituiran produkt substitucijo na 1. in 4. C atomu. 1 1 orto (1,) meta (1,3) para (1,4) Trisubstitucijski derivati benzena nastopajo v treh izomernih oblikah, če so vsi substituenti enaki : vicinalna simetrična asimetrična oblika (1,,3) (1,3,5) (1,,4) Tetrasubstitucijski derivati tudi nastopajo v treh izomernih oblikah. Penta in heksasubstitucijski derivati nastopajo le v eni obliki. Benzen (benzol), C 6 H 6, je leta 185 odkril Faraday v oljnem plinu. Danes ga tehnično pridobivamo iz katrana črnega premoga. Benzen lahko dobimo tudi s pomočjo sinteze iz njegovih derivatov, z destilacijo fenola s cinkovim prahom ali iz acetilena. Benzen je tekočina brez barve, ima značilen dokaj neprijeten vonj in močno lomi svetlobo. Vrelišče ima pri 80 C in tali šče pri 4,5 C. V vodi je slabo topen, popolnoma topen pa je v večini organskih topil. Največje količine benzena uporabljajo za pripravo zmesi z višjimi homologi za gorilne namene, kot pogonsko sredstvo za motorje. Čisti benzen služi kot zelo važno lipofilno in hidrofobno topilo. Ogromne količine benzena porablja kemična industrija za pripravo številnih derivatov (npr. barvila in sredstva za zatiranje škodljivcev)
11 Nekoliko nenasičen značaj benzena prihaja do izraza s tem, da benzenovo jedro prevzema vodik in se z njim veže, hidrogenira. Pri popolnem hidrogeniranju benzena nastane cikloheksan. * Benzen je zelo strupen in deluje predvsem na kri. Ravno tako spojine, ki nastanejo pri njegovem metabolizmu (fenol, polifenoli). V industriji predstavlja eno najbolj strupenih organskih topil. Vdihavanje večjih koncentracij lahko zelo hitro povzroči smrt, ki nastopa v komi. Vdihavanje manjših koncentracij pa povzroči vrtoglavico, slabost, glavobol, bruhanje, zaspanost, nezavest ter paralizo dihanja. B. Homologi benzena Tako kot v alifatskih vrstah se tudi tu homologi razlikujejo za skupino. Najpomembnejši izmed homologov benzena so toluen (toluol, metil benzen) C 6 H 5, vsi trije ksileni (ksilol, dimetil benzen) C 6 H 4 ( ) in mesitilen (trimetil benzen) C 6 H 3 ( ) 3. Razen iz katrana lahko dobimo te homologe s sintezami. Nižji alkilni homologi benzena so temu v fizikalnem in kemijskem pogledu zelo podobni. V vodi so skoraj netopni, vonj spominja na benzen. Vrelišča imajo med 110 C in 165 C. Proti HNO 3 in H SO 4 se obnašajo kot benzen in se nitrirajo in sulfonirajo v jedru. Nitriranje je uvajanje enovalentne NO skupine (nitro skupine) v organske molekule. Izvaja se z dušikovo (V) kislino ali še bolje z zmesjo dušikove (V) in žveplove (VI) kisline. Proti kloru se homologi benzena obnašajo različno z ozirom na pogoje, pri katerih kloriramo. Pri višji temperaturi se klorira stranska veriga, pri nižji pa jedro : Cl Cl CCl 3 v vrocem + Cl benzilklorid benzalklorid benzotriklorid v hladnem + Cl Cl + o-klortoluen Cl p-klortoluen Toluen se uporablja za pripravo višje substituiranih derivatov (razstreliv), delno se uporablja kot topilo. Ksileni se uporabljajo podobno kot benzen, vendar v mnogo manjšem obsegu. Iz njih izdelujejo barvila in lake. 3* Toluen in ostali homologi benzena so v primeru akutnih zastrupitev nevarnejši od benzena, v primeru kroničnih pa so znatno manj strupeni. Pri kroničnih zastrupitvah se njihov metabolizem razlikuje od metabolizma benzena, nastali metaboliti so precej manj toksični. Simptomi pri akutnih zastrupitvah so zelo analogni tistim pri zastrupitvi z benzenom.
12 C. Nenasičeni aromatski ogljikovodiki So aromatski ogljikovodiki s stransko verigo C atomov, kjer se nahaja ena ali več dvojnih vezi. Vsi so zelo reaktivni. Stiren (stirol), C 6 H 5 =, se nahaja v storaksu (vrsti balzama). Dobimo ga tudi s počasno destilacijo cimetove kisline : C 6 H 5 = COOH fic 6 H 5 = + CO cimetova kislina ali z dehidrogenacijo etilbenzena s pomočjo oksidacijskih katalizatorjev : C 6 H 5 fic 6 H 5 = + H etilbenzen Stiren je brezbarvna tekočina, ki ima podoben vonj kot benzen. V vodi je slabo topen, vrelišče ima pri 146 C. Zaradi izredno nenasi čenega značaja zlahka prehaja v različne polimere, npr. metastiren in polistiren, ki so zmesi različno visoko polimeriziranih stirenov. Polimerizacijo pospešuje svetloba, toplota in kisik. Polistiren (stirofleks) je po zunanjem videzu parafinu podobna masa, ki je obstojna proti alkalijam, alkoholu, kislinam, oljem in vodi, neobstojna pa proti etru, benzenu, benzinu, raznim estrom, ketonom in kloriranim ogljikovodikom. V trgovinah ga najdemo v obliki folij, plošč, palic, cevi, zrn in prahu. Iz njega izdelujejo najrazličnejše galanterijsko blago (žlice, glavnike, čaše), ohišje za radijske aparate in televizorje, dele za hladilne omare, gramofonske plošče, izolirne folije za kable in kondenzatorje, filme, čolne, pohištvo. Predmeti so obstojni do približno 70 C, pri segrevanju se lahko vnamejo. D. Ogljikovodiki z nekondenziranimi benzenovimi jedri Bifenil, C 6 H 5 C 6 H 5, je najenostavnejši ogljikovodik te vrste. Nastane pri prevajanju benzenovih par skozi žarečo peč. Spojino sestavljata dva enovalentna radikala, C 6 H 5 (fenil), ki sta povezana med seboj. Bifenil kristalizira v brezbarvnih ploščicah, podobnih sljudi ali pa v belih sjajnih lističih. Ima karakterističen vonj, v vodi je netopen, raztaplja pa se v alkoholu in etru. Nahaja se v težkem olju katrana črnega premoga. Uporablja se za konzerviranje limon in pomaranč. Sadeže namreč zavijajo v papir, ki je impregniran z bifenilom, kar jih ščiti pred plesnobo. Trifenilmetan, (C 6 H 5 ) 3, dobimo s sintezo iz benzena in kloroforma. Spojina je pomembna izhodna snov za sintezo barvil (trifenilmetanska barvila). E. Aromatski ogljikovodiki s kondenziranimi obroči Naftalen (naftalin), C 10 H 8,
13 je najenostavnejša in obenem najpomembnejša spojina te vrste. V velikih količinah se nahaja v srednjem in težkem olju katrana ter se od tod tudi pridobiva. Vsi vodikovi atomi naftalena niso enakovredni, obstajata dve izomerni obliki monosubstitucijskih derivatov : α- oblika β- oblika Naftalen kristalizira v belih lističih, ki imajo značilen vonj in sublimirajo. Uporaba samega naftalena je omejena. Tu in tam se še uporablja proti moljem. Uporablja se predvsem za pripravo naftalenovih derivatov. Z redukcijo naftalena dobimo tetrahidronaftalen (tetralin) in dekahidronaftalen (dekalin). Obe spojini se uporabljata kot dodatek h gorivom za avtomobile in tudi kot topilo v industriji lakov ter kot nadomestek za terpentinsko olje. 4* Naftalen je strupen, letalna doza zaužitega naftalena za otroka je 3 g, do 1 g brez posledic. Večje količine ( g) povzročijo digestivne motnje (bruhanje, drisko), konvulzivno komo, hemolizo. Vdihavanje par povzroči slabost, glavobol. Antracen, C 14 H 10, je glavna sestavina antracenskega olja iz katerega se ga tehnično tudi pridobiva. Kristalizira v brezbarvnih ploščicah s tališčem pri 16 C. V vodi je netopen, slabo se topi tudi v običajnih topilih. Oksidacijska sredstva ga oksidirajo v antrakinon, (C 6 H 4 ) (CO). Antracen je izhodna surovina za pridobivanje pomembnih alizarinskih in indantrenskih barvil. K antracenovim derivatom štejemo mnoga naravna barvila, alizarin, barvilo košenilje... Fenantren, C 14 H 10, se nahaja v katranu. Pridobimo ga tudi sintetsko pri prevajanju bifenila in etena skozi žarečo cev : + = = Fenantren in antracen sta izomerni spojini. Oba imata kondenzirane tri benzenove obroče, le da so ti v antracenu razvrščeni linearno, v fenantrenu pa angularno. Fenantren kristalizira v belih ploščicah, ki se talijo pri 100 C in modro fluorescirajo. Tehnično ni posebno pomemben. Uporabljajo ga za sintezo nekaterih barvil, umetnih smol in
14 zdravil. Zanimiv je, ker se pojavlja kot gradnik biokemijsko pomembnih spojin : derivatov sterana, tako imenovanih steroidov, kot so steroli, žolčne kisline, spolni hormoni, srčni glikozidi itd., ter tudi kot gradnik alkaloida morfina in njegovih derivatov. Poznane so tudi policiklične spojine s štirimi, petimi, šestimi in več obroči, povezanimi med seboj na različne načine. Mnoge med njimi so našli v katranu črnega in rjavega premoga. Med take spojine spada tudi piren, ki je zanimiv z medicinskega stališča. 3,4 benzoaœpiren, C 0 H 1, 3 4 črnega premoga. kristalizira v rumenih iglicah s stališčem pri 176 C. Nahaja se v katranu 5* Mnogi policiklični aromatski sistemi z angularno strukturo so rakotvorni. Antracen raztopljen v olju, po injiciranju podganam izzove raka. BenzoŒaŒpiren je eden izmed najučinkovitejših kancerogenov. V malih količinah nastaja pri zgorevanju cigaretnega papirja in je povzročitelj pljučnega raka pri kadilcih. Po nekaterih podatkih vsebuje 100 cigaret g katrana v katerem je, mg benzoœaœpirena. Za benzoapiren je ugotovljeno, da je rakotvoren pravzaprav karbokation, ki nastane pri dvakratni oksidaciji z oksidazo. Od policikličnih rakotvornih snovi so zlasti nevarni 4 aminobifenil, 4,4 diaminobifenil, naftilamin.
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραKemija. Alkeni. 1. Pridobivanje alkenov
Kemija Alkeni 1. Pridobivanje alkenov a) Iz alkanov s krekingom (alkan (Δ) alken) Gre za razpad (cepitev) C C vezi Nastane pri določeni temperaturi, katalizatorju in pomajkanju zraka. b) Z eliminacijo:
Διαβάστε περισσότεραProdukti krekinga so (ravno tako, kot pri radikalski substituciji) zmesi alkanov, alkenov ter cikloalkanov. Alkeni
Kreking je cepitev daljših verig alkanov v krajše alkane, alkene in cikloalkane. H-C-C-C-C-C-H Nastane: 1) C=C + C-C-C 2) C-C + C=C-C 3) C-C + Produkti krekinga so (ravno tako, kot pri radikalski substituciji)
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo
KEMIJA Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo Nenasičeni ogljikovodiki Vsebujejo eno ali več dvojnih ali trojnih vezi. Poznamo: alkene, alkine, aromatske ogljikovodike. ΔH vezi = 347
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραREŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Špela Tršek Janez Cerkovnik
REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI Špela Tršek Janez Cerkovnik 2 Rešitve Zgradba molekul organskih spojin Zgradba ogljikovega atoma (str. 14) 1. / 2. Zaradi močne vezi med ogljikovimi atomi,
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραNOMENKLATURA ORGANSKIH SPOJEVA. Imenovanje aromatskih ugljikovodika
NOMENKLATURA ORGANSKIH SPOJEVA Imenovanje aromatskih ugljikovodika benzen metilbenzen (toluen) 1,2-dimetilbenzen (o-ksilen) 1,3-dimetilbenzen (m-ksilen) 1,4-dimetilbenzen (p-ksilen) fenilna grupa 2-fenilheptan
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραORGANSKA NOMENKLATURA SEMINARSKA NALOGA
ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE ZREČE GIMNAZIJA SLOV. KONJICE ORGANSKA NOMENKLATURA SEMINARSKA NALOGA KAJ POMENI BESEDA NOMENKLATURA? nomenklatura -e ž (u) sistematično urejen skupek imen, nazivov za predmete
Διαβάστε περισσότεραALKENI. Nezasićeni ugljovodonici Sadrže dvostruku vezu Može biti više dvostrukih veza u molekulu
ALKENI Nezasićeni ugljovodonici Sadrže dvostruku vezu Može biti više dvostrukih veza u molekulu ALKENI (OLEFINI) STRUKTURA DVOSTRUKE VEZE STRUKTURA DVOSTRUKE VEZE NOMENKLATURA Alkeni imaju sufiks en Položaj
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραUvod v organsko kemijo
Uvod v organsko kemijo Se pojavlja v živi kemiji Ni bilo pripomočkov za raziskovanje (aspirin vrba) Zdravilstvo: Paracelzius 1828 Wöhler= sinteza sečnine iz anorganske kemije. S tem začne povezovati organsko
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραOsnovne stehiometrijske veličine
Osnovne stehiometrijske veličine Stehiometrija (grško: stoiheion snov, metron merilo) obravnava količinske odnose pri kemijskih reakcijah. Fizikalne veličine, s katerimi kemik najpogosteje izraža količino
Διαβάστε περισσότεραHomogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih
Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne Postopki ločevanja zmesi:iz zmesi je mogoče ločiti
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραUGLJOVODONICI. Organska jedinjenja koja sadrže samo ugljenik i vodonik (C i H)
UGLJOVODONICI Organska jedinjenja koja sadrže samo ugljenik i vodonik (C i ) PODELA UGLJOVODONIKA emijske osobine ugljovodonika Ugljovodonici Veze u molekulu emijska reaktivnost Vrsta hem. reakcija Zasićeni
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραSimbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Διαβάστε περισσότεραZa šolsko leto 2008/2009 bo še naprej na razpolago tudi zbirka»fluor ni flour«.
Zbirka nalog Kemijo razumem, kemijo znam 1 je namenjena dijakom 1. letnika gimnazije in drugih srednjih šol ter je v celoti usklajena z novim učnim načrtom. Urejena je v osem poglavij (Varno eksperimentalno
Διαβάστε περισσότεραODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec
ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec 1. KAJ JE KEMIJA KEMIJA JE EKSPERIMENTALNA VEDA (str. 14) 1. Kemija je nauk o snovi in njenih spremembah.
Διαβάστε περισσότεραKOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.
KOLI»INSKI ODNOSI Kemik mora vedeti koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane 4 Mase atomov in molekul 42 tevilo delcev masa in mnoæina snovi 43 RaËunajmo maso mnoæino in πtevilo
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE
Gimnazija Kočevje Ljubljanska cesta 12 1330 Kočevje ŽVEPLOVA (VI) KISLINA INDIKATOR RAZVITOSTI INDUSTRIJE Avtor: Rok Nosan Mentor: prof. Ela Bečirović Šolsko leto: 2009/10 25.5.2012 1 Kazalo 1. Uvod...
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραPrimeri: naftalen kinolin spojeni kinolin
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin 3 skupne strani 7 skupnih strani 5 skupnih strani 6 skupnih atomov 8 skupnih atomov 6 skupnih atomov orto spojen sistem orto in peri spojena sistema mostni kinolin
Διαβάστε περισσότεραELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI
ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI F fluor Reaktivnost Oksidacijska Cl klor elementov moč elementov Br brom se zmanjšuje se zmanjšuje I jod At astat po skupini navzdol Agregatno
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραEnergije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )
IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK (26. 1. 2015) 1. Naslednjim spojinam določi topnostni razred in kratko utemelji svojo odločitev! (1) 3-kloroanilin nitroetan butanamid 2. Prikazane imaš 4 razvite kromatograme
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραJurij Svete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo
ekorigirano gradivo za pripravo predavanj iz rganske kemije (TF-TT-UI-1. letnik) Jurij Svete Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Gradivo za pripravo predavanj iz rganske kemije
Διαβάστε περισσότεραΟ H C C H HC5 3CH \ / \ 4 /
1 RUDARSKI ODSEK-Eksploatacija tečnih i gasovitih mineralnih sirovina i gasna tehnika PREDMET: EMIJA I PRERADA NAFTE I GASA (za studente VI semestra) Prof. dr Slobodanka Marinković (21.3.2008) AROMATIČNI
Διαβάστε περισσότεραZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM
ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM Kemijske lastnosti elementov se periodično spreminjajo z naraščajočo relativno atomsko maso oziroma kot vemo danes z naraščajočim vrstnim številom. Dmitrij I. Mendeljejev,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo
KEMIJA Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo Estri Najpogostejši derivati karboksilnih kislin so estri: Estri običajno nastanejo pri reakciji med kislino in alkoholom oz. fenolom (esterifikacija):
Διαβάστε περισσότερα=DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti
PRILOGA II =DYH]XMRþHELRORãNHPHMQHYUHGQRVWL- BAT vrednosti Ime snovi.dudnwhulvwlþql Aceton aceton 0,34 mmol/l (20,0 mg/l) 38,95 mmol/mol kreatinina* (20,0 mg/g kreatinina*) Aluminij aluminij 200µg/l Anilin
Διαβάστε περισσότερα6.10 Preveri, kaj znaπ
6.10 Preveri, kaj znaπ 1. Napiπi racionalne in molekulske formule heksana, 3-metilpentana in cikloheksana. 2. Katera spojina ne sodi med alkane? A C 5 H 10 B C 6 H 14 C C 7 H 16» C 8 H 18 3. Katere formule
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραKemija elementov glavnih skupin: Vodik
Kemija elementov glavnih skupin: Vodik 1. Nastanek vodika in nahajališča na Zemlji 2. izikalne in kemijske lastnosti 3. ridobivanje vodika 4. Uporaba vodika 1. Nastanek in nahajališča vodika Vodik je v
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότερα13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije
1. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije a) Osnove: Oksidacija je reakcija pri kateri posamezen element (reducent) oddaja elektrone in se pri tem oksidira (oksidacijsko število se zviša). Redukcija pa
Διαβάστε περισσότεραDarko Dolenc, Boris Šket KEMIJA. Učbenik GIMNAZIJE 3 UČBENIK. za 3. letnik gimnazij
Darko Dolenc, Boris Šket KEMIJA ZA GIMNAZIJE 3 Učbenik UČBENIK za 3. letnik gimnazij Vsebina Uvod 4. Organske kisikove spojine Predgovor 1. Zgradba molekul organskih spojin 1.1 Organska kemija kemija ogljikovih
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότερα[ ]... je oznaka za koncentracijo
9. Vaja: Elektrolitska disociacija a) Osnove: Elektroliti so snovi, ki prevajajo električni tok; to so raztopine kislin, baz in soli. Elektrolitska disociacija je razpad elektrolita na ione. Stopnja elektrolitske
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραUvod v OGRRANSKO KEMIJO / KEMIJO OGLKIKOVODIKOV in njihovih DERIVATOV
Uvod v OGRRANSKO KEMIJO / KEMIJO OGLKIKOVODIKOV in njihovih DERIVATOV Elementna sestava: SNOVI in SPOJINE Anorganske snovi vsi elementi (razen žlahtnih plinov) Organske snovi C(ogljik),H(vodik),O(kisik),
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραvaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA. Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo
KEMIJA Iztok Prislan Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo Karboksilne kisline in derivati Karboksilne kisline so organske spojine, ki imajo karboksilno funkcionalno skupino: R C O H O Beseda karboksilna
Διαβάστε περισσότεραKEMIJA PRVEGA LETNIKA
KEMIJA naravoslovna znanost oz. veda, ki proučuje zakonitosti v naravi družboslovje proučuje zakonitosti v medčloveških odnosih matematika je veda, ki služi kot pripomoček k drugim naravoslovnim in družboslovnim
Διαβάστε περισσότεραZa šolsko leto 2008/2009 bosta še naprej na razpolago zbirki»fluor ni flour«in»anenin«.
Zbirka nalog Kemijo razumem, kemijo znam 1 je namenjena dijakom 1. letnika gimnazije in drugih srednjih šol ter je v celoti usklajena z novim učnim načrtom. Urejena je v osem poglavij (Varno eksperimentalno
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραStehiometrija za študente veterine
Univerza v Ljubljani Veterinarska fakulteta Stehiometrija za študente veterine Učbenik s praktičnimi primeri Petra Zrimšek Ljubljana, 01 Petra Zrimšek Stehiometrija za študente veterine Izdajatelj: Univerza
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότερα3. razred gimnazije- opšti i prirodno-matematički smer ALKENI. Aciklični nezasićeni ugljovodonici koji imaju jednu dvostruku vezu.
ALKENI Acikliči ezasićei ugljovodoici koji imaju jedu dvostruku vezu. 2 4 2 2 2 (etile) viil grupa 3 6 2 3 2 2 prope (propile) alil grupa 4 8 2 2 3 3 3 2 3 3 1-bute 2-bute 2-metilprope 5 10 2 2 2 2 3 2
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότερα1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Διαβάστε περισσότεραFarmacevtska kemija III Vaje in seminarji ANTIOKSIDANTI
ANTIOKSIDANTI 1. Uvod Povsod, kjer je organska snov v stiku z zračnim kisikom (Razpredelnica 1), neprestano potekajo oksidacije posameznih sestavin. Pri sobni temperaturi in v odsotnosti aktivacijske energije,
Διαβάστε περισσότεραSTVARANJE VEZE C-C POMO]U ORGANOBORANA
STVAAJE VEZE C-C PM]U GAAA 2 6 rojne i raznovrsne reakcije * idroborovanje alkena i reakcije alkil-borana 3, Et 2 (ili TF ili diglim) Ar δ δ 2 2 3 * cis-adicija "suprotno" Markovnikov-ljevom pravilu *
Διαβάστε περισσότεραRavnotežja v raztopini
Ravnotežja v raztopini TOPILO: komponenta, ki jo je več v raztopini.v analizni kemiji uporabljamo organska in anorganska topila. Topila z veliko dielektrično konstanto (ε > 10) so polarna in ionizirajo
Διαβάστε περισσότεραSEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Διαβάστε περισσότεραa) Kateri tip hibridnih orbital na klorovem atomu uporabimo? a) Kateri tip hibridnih orbital na fosforjevem atomu uporabimo?
76. Narišite strukturo karbonatnega iona. Upoštevajte dejstvo, da so vse vezi enako dolge. Kateri tip hibridizacije na ogljikovem atomu moramo uporabiti? Ogljik je element 4. skupine. a) sp 2 b) sp 3 c)
Διαβάστε περισσότεραMODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta
Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE POLIMERNEGA INŽENIRSTVA. Izr. prof. dr. Urška Šebenik
OSNOVE POLIMERNEGA INŽENIRSTVA Izr. prof. dr. Urška Šebenik urska.sebenik@fkkt.uni-lj.si VSEBINA PREDAVANJ Uvod v polimere (zgodovina, lastnosti, uporabnost) Porazdelitev molekulskih mas in povprečja molekulskih
Διαβάστε περισσότεραPonovi in utrdi svoje znanje Rešitve
1. poglavje: Kakšne so lastnosti vode? 10. Ni dosežena, saj podgana zaužije 188,8 mg/kg. 11. LD 50 = 0,480 mg/kg 2. poglavje: Kaj je največje čudo na Zemlji? 5. Edini stabilni izotop natrija ima masno
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραZemljoalkalijske kovine ZEMLJOALKALIJSKE KOVINE
ZEMLJOALKALIJSKE KOVINE Zemljoalkalijske kovine imenujemo elemente II.s skupine PS. Ti so: berilij, magnezij, kalcij, stroncij, barij in radij. Elektronska konfiguracija teh elementov je ns 2. Vsi elementi,
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότερα1A skupina;alkalijske kovine
1 skupina;alkalijske kovine 1. Katera izmed spojin je najbolj topna v vodi? Zakaj? NaCl, KBr, RbBr ali NaF? dgovor: Topnost je odvisna od mrežne entalpije Δ mr (energija, potrebna za razgradnjo kristala
Διαβάστε περισσότεραLIPIDI IN LIPIDNE MEMBRANE
LIPIDI IN LIPIDNE MEMBRANE Maščobne kisline Sestavljeni lipidi (mašč.kisline + alkohol) Triacilgliceroli Glicerofosfatidi Sfingolipidi Voski Enostavni lipidi (vsi so izoprenski derivati) Terpeni Steroidi
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότεραMolekule. Za vodik dobimo gostoto 0,09 g/dm 3, za kisik 1,43 g/dm 3 in za ogljikov oksid 2,00 g/dm 3. Merilni balon
23 Molekule Tehtanje plinov Reakcijska razmerja Molekule v plinih Molekule v gosti snovi Valenca atomov Velikost molekul Kilomol in kilomolska masa Splošna plinska konstanta Raztopine Osmozni tlak Reakcijske
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότερα