STRUKTURNE LASTNOSTI AMINOKISLIN
|
|
|
- Ἥλιος Αγγελόπουλος
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 AMINOKISLINE Amino-karboksilne kisline (izjema: prolin, iminokarboksilna kislina) Vloga aminokislin: 1. Gradniki proteinov 2. Vir energije 3. Izhodišče za sintezo drugih pomembnih biomolekul (nukleinske kisline, hormoni.) STRUKTURNE LASTNOSTI AMINOKISLIN -C atom Radikal Amino skupina Karboksilna skupina Krogljično-paličasti model Tetraeder AMINOKISLINE SE POVEZUJEJO S PEPTIDNO VEZJO Aminokislini Izločitev vode Peptidna vez Tvorba peptidne vezi N-konec C-konec
2 AMINOKISLINE - NOMENKLATURA Tri- in enočrkovna koda: Glicin Gly G Treonin Thr T Alanin Ala A Cistein Cys C Valin Val V Tirozin Tyr Y Leucin Leu L Asparagin Asn N Izoleucin Ile I Glutamin Gln Q Prolin Pro P Aspartat Asp D Metionin Met M Glutamat Glu E Fenilalanin Phe P Lizin Lys K Triptofan Trp W Arginin Arg R Serin Ser S istidin is AMINOKISLINE - DELITEV Glede na polarnost stranske skupine: 1. Nepolarne alifatske AK 2. idrofobne aromatske AK 3. Polarne nenabite AK 4. Polarne nabite AK Glede na pojavljanje: 1. AK beljakovinskega izvora (20): - nemodificirane - posttranslacijsko spremenjene 2. Ne beljakovinskega izvora (več kot 100 različnih) NEPOLARNE ALIFATSKE AMINOKISLINE C glicin C C 3 alanin C C valin C 3 C3 C 2 N C 2 C C 2 prolin C C 2 C C 3 C3 C C 2 C C 2 C 3 C 3 leucin izoleucin
3 IDROFOBNE AROMATSKE AMINOKISLINE C C 2 fenilalanin C C 2 N C C 2 tirozin O triptofan POLARNE NENABITE AMINOKISLINE C C 2 asparagin C O C C 2 serin O C 3 C C 2 C 2 S metionin C C 2 C 2 C O C C C 3 O C C 2 S glutamin treonin cistein POLARNE NABITE AMINOKISLINE C C 2 aspartat C O O C C 2 C 2 lizin C 2 C 2 N 3 + C N + C C 2 C N C C C 2 C 2 C O O C C 2 C 2 C 2 N C + histidin glutamat arginin
4 NEOBI- ČAJNE 5-hidroksilizin 5-hidroksiprolin Tiroksin 3-metilhistidin AMINO- KISLINE ε-n-metilhistidin ε-n,n,ntrimetillizin Piroglutaminska Aminoadipinska γ-karboksiglutaminska kislina kislina kislina Kemijsko spremenjene po translaciji Pomembne za strukturo in funkcijo proteina Fosfoserin Fosfotreonin Fosfotirozin N-metilarginin N-acetillizin DERIVATI AMINOKISLIN Z BIOLOŠKO FUNKCIJO C 2 C 3 C C C C C C N C 3 C C C C C N Fe 2+ N C 2 C C N C C C 2 C C C C C C COO - C 2 C 2 COO - C 3 C 3 C C 2 Porfirini Nukleotidi Biogeni amini Nevrotransmiterji N N N N N N purini pirimidini + N 3 C 2 C 2 N N histamin O em + O C C 2 O adrenalin C 3 ormoni Dušikov oksid N OOCC 2 C 2 C 2 γ-aminobutirat (GABA) DISOCIACIJA AMINOKISLIN Amfoterne snovi, topne v vodi, netopne v organskih topilih. p 1 Neto naboj 1 p 7 Neto naboj 0 p 13 Neto naboj -1 Kation Zwitterion (nevtralen) Anion
5 pk a VREDNOSTI AMINOKISLIN -karboksilna skupina (-): pk a ~2 -amino skupina ( N 3+ ): pk a ~9 Tudi stranske skupine nekaterih AK (npr. Glu, Asp, Lys, is, Arg) lahko disociirajo i prispevajo k njihovem naboju. Izoelektrična točka (pi) vrednost p, ko je amfoterna molekula nazven elektronevtralna! TITRACIJA GLICINA Izoelektrična točka Ekvivalenti + Ekvivalenti O - Ekvivalenti O - Ekvivalenti + TITRACIJA GLUTAMATA
6 STEREOKEMIJA AMINOKISLIN Asimetrični -ogljikov atom - vse razen Gly so kiralne D,L-nomenklatura zasnovana na D- in L-gliceraldehidu L-aminokisline prevladujejo v naravi R,S-nomenklatura (za AK z več kiralnimi centri) L- IN D-OBLIKA AMINOKISLIN L-Gliceraldehid D-Gliceraldehid L-Serin D-Serin SPEKTROSKOPSKE LASTNOSTI AMINOKISLIN Vse absorbirajo svetlobo v infrardečem območju Phe, Tyr in Trp absorbirajo UV Absorbcija pri λ = 280 nm - pomoč za zasleditev aromatičnih AK (Phe, Tyr in Trp) NMR spektri značilni za vsako AK CD-spektroskopija - za pojasnitev 3D-zgradbe beljakovin (AK sukajo ravnino polarizirane svetlobe)
7 ABSORPCIJSKI SPEKTRI AROMATSKI AMINOKISLIN Molarna absorbcija, ε Valovna dolžina λ (nm) PROTEINI (BELJAKOVINE) Linearni polimeri aminokislin, ki se povezujejo s peptidnimi vezmi. Do 10 kda peptidi Več kot 10 kda -proteini Tvorba dipeptida Peptidna vez (amidna) Aminokislina 1 Aminokislina 2 Dipeptid PEPTIDNA VEZ trans položaj ima 40%-ten značaj dvojne vezi dolžina nm krajša od enojne in daljša od dvojne vezi dvojna vez zato je 6 atomov peptidne vezi ko-planarnih! N-atom delno elektropozitiven, O-atom elektronegativen
8 DIMENZIJE PEPTIDNE VEZI KOPLANARNA NARAVA PEPTIDNE VEZI Amidna ravnina -C-atom Radikal Amidna ravnina PEPTIDI Krajši polimeri aminokislin (do cca. 100 AK) Vsako aminokislinsko enoto imenujemo tudi aminokislinski (AK) ostanek N-terminus, C-terminus 2 AK ostanka dipeptid, 3 ostanki tripeptid, itd AK ostankov oligopeptid veliko AK ostankov- polipeptid Biološko pomembni peptidi: - glutation - oksitocin, vazopresin - insulin - enkefalini -aspartam
9 PROTEINI SESTAVA (I) Sestavljeni iz ene ali več polipeptidnih verig: Ena veriga - monomerni protein >1 veriga - multimerni protein omomultimer ena vrsta polipeptidne verige eteromultimer 2 ali več različnih verig (primer: hemoglobin heterotetramer (2- in 2βverigi) PROTEINI SESTAVA (II) Enostavni: samo aminokisline Sestavljeni: AK + prostetična(e) skupina(e) - glikoproteini - lipoproteini -nukleoproteini - fosfoproteini - metaloproteini (K +, Ca 2+, Zn 2+, itd.) - kromoproteini (hemoproteini, flavoproteini...) PROTEINI VELIKOST Velikost beljakovinskih molekul Velikost: Cca. 10 2,000 kda 5.7 kda 12.5 kda 13.9 kda 17 kda 64.5 kda 150 kda 600 kda
10 PROTEINI VLOGA VLOGA: Encimi Regulacija Transport Obrambna strukturni proteini Premikanje Komunikacija Shranjevanje PRIMERI: lizocim, polimeraza insulin, transkripcijski faktorji hemoglobin, lipoproteini protitelesa, komplement kolagen, keratin aktin, miozin receptorji, G-proteini feritin PROTEINI ZGRADBA Oblika: globularna (kroglasta), fibrilarna (nitasta) in vse vmes Ravni beljakovinske strukture: - primarna sekvenca AK (kovalentne vezi) - sekundarna - lokalne strukture -vezi - terciarna - celotna 3-D zgradba (tudi: konformacija beljakovine) - kvartarna več podenot organizacija Sekundarno, terciarno in kvartarno strukturo stabilizirajo disulfidne vezi in šibke vezi (vodikove, van der Waalsove, ionske, hidrofobne). RAVNI PROTEINSKE STRUKTURE Primarna Sekundarna -heliks β-ploskev Terciarna Kvartarna
11 PRIKAZI PROTEINSKE STRUKTURE Primarna zgradba kimotripsina Terciarna zgradba polipeptidna veriga Prostorsko-izpolnjeni model Trakasti model AMINOKISLINSKA SEKVENCA PROTEINA Edinstvena za vsak protein posebej Določena z nukleotidnim zaporedjem DNA (1 gen ~ 1 polipeptidna veriga) Delavna oblika genske informacije Sekvenca: dogovor: zapis od N-konca (aminskega) do C- konca (karboksilnega) (tudi: N- in C-terminus) ZNAČILNOSTI AMINOKISLINSKI ZAPOREDIJ Zaporedje odraža funkcijo proteina Aminokislinski motivi: membranski proteini imajo več hidrofobnih ostankov, fibrilarni imajo netipične sekvence, itd. omologni proteini iz različnih organizmov imajo homologne sekvence AK (npr. citokrom c) Mutacija sprememba AK zaporedja-posledice
12 Pomen: DOLOČANJE AMINOKISLINSKE SEKVENCE PROTEINA 1. Iskanje homolognih proteinov v podatkovnih zbirkah (Blast, Entrez) 2. Študij evolucijskih odnosov, tvorba filogenetskih dreves 3. Iskanje mutacij 4. Poznavanje zaporedja olajša sklepanje o 3D strukturi proteina DOLOČANJE AMINOKISLINSKE SEKVENCE PROTEINA a) Edmanova degradacija (kemijska metoda) b) Iz cdna (če je znan gen) Iskanje homolognih proteinov v podatkovnih zbirkah ISKANJE OMOLOGNI ZAPOREDIJ V PODATKOVNI ZBIRKA (I) Primer: citolitični protein ostreolizin iz užitne gobe bukovega ostrigarja (Pleurotus ostreatus) AK sekvenca proteina, določena z Edmanovo degradacijo (40 ostankov): AYAQWVIILINVGQQNVKIKNLNASWGKLYADGDKDTEV Rezultati iskanja v podatkovni zbirki Blast: ostreol AYAQWVIILIN-VGQQNVKIKNLNASWGKLYADGDKDTEV 40 Aa-Pri MDSNKDERAYAQWVIIILN-VGSSPFKIANLGLSWGKLYADGNKDKEV 48 Asp-hemol MASVQAYAQWVTVLINSMSSETLSIKNASLSWGKWYKDGDKDAEI 46 Cbm17.2 MNNNCEVNCENTEENKSNRAYRQWVKFIEA--VSNLKIRNASLTWGKFDPYNKDIPI 58 Cbm17.1 MNNNCEVNCENTEENKSNRAYRQWVKFIEA--VNEGLKIRNASLKWGKFDPNNKDIPI 58 Sekvenca ostreolizina Sekvence proteinov, že prisotnih v podatkovnih bazah
13 ISKANJE OMOLOGNI ZAPOREDIJ V PODATKOVNI ZBIRKA (II) Ime (oznaka v bazi podatkov) Ident. Organizem Referenca 1 Ostreolizin protein (50 ak) (P83467) 80% 2 PriA mrna (AAL57035) 79% 3 PlyA mrna (AB177869) 79% 4 13 klonov cdna iz EMBL EST 79% 5 6 Prekurzor aegerolizina Aa-Pri1 mrna (O42717) Prekurzor Asp-hemolizina Asp-S mrna (Q00050) Pleurotus ostreatus Pleurotus ostreatus Pleurotus ostreatus Pleurotus ostreatus 62% Agrocybe aegerita 44% Aspergillus fumigatus 7 Klon cdna iz EMBL EST (BQ583143) 38% Beta vulgaris 8 Klon cdna iz EMBL EST (AU250367) 38% emolizinu podoben protein gen cbm17.1 (CAA71483) ipotetičen protein v genomu P. aeruginosa, sev UCBPP-PA14 (ZP_ ) 32% 32% Lolium multiflorum Clostridium bifermentans Pseudomonas aeruginosa Berne in sod., 2002 Ma in Kwan, 2000 (neobjavljeno) Sakurai in sod., 2004 Lee in sod., 2002 Fernandez- Espinar in Labarère, 1997 Ebina in sod., 1994 erwig in sod., 2002 Ikeda,S., 2004 (neobjavljeno) Barloy in sod., 1998 Montgomery in sod., 2002, 2003 (neobjavljeno) CITOKROM c RAZNOLIKOST PRI RAZLIČNI ORGANIZMI Število razlik v AK-ostankih FILOGENETSKO DREVO CITOKROMA c Razlika! Prednik Cit c
14 MUTACIJE Mutacija sprememba AK zaporedja. Sprememba primarne zgradbe ima posledice: - za višje ravni zgradbe - za funkcijo - za razvoj genskih bolezni Primer: hemoglobinske mutante bs (več različic proteina v populaciji): pojav anemije srpastih eritrocitov SRPASTOCELIČNA ANEMIJA (I) emoglobin: heterotetramer (2- in 2β-verigi) β Mutacija v β-podenoti: Gluβ6Val (bs-hemoglobin) pojav genske bolezni β Afrika: lokalno do 40% populacije heterozigotov za anemijo bs - heterozigoti: odpornost na Plasmodium falciparum - malarijo - homozigoti: smrt Normalni eritrocit Srpasti eritrocit KEMIJSKE VEZI, KI STABILIZIRAJO STRUKTURO PROTEINA Primarna struktura: - peptidna (kovalentna) vez Primarna zgradba določa način zvitja in vse višje zgradbe proteina, ter njegovo funkcijo. Sekundarna, terciarna in kvartarna struktura: - disulfidna (kovalentna) vez - šibke vezi (vodikove vezi, ionske interakcije, van der Waalsove interakcije, hidrofobne interakcije)
15 ZVIJANJE POLIPEPTIDNE VERIGE Celotna informacija o načinu zvijanja je zapisana v primarni strukturi proteina. Amidna ravnina Peptidna vez je v fizioloških pogojih vrtljiva samo med C-atomom in atomi peptidne vezi. -C-atom Radikal Amidna ravnina SEKUNDARNA STRUKTURA PROTEINA Lokalne strukture, stabilizirane s -vezmi, ki jih ponavadi tvorijo karbonilni O in amidni : 1) -heliks (-vijačnica) in druge vrste vijačnic (periodična) 2) β-struktura (nagubana ravnina, β-plošča) (sestavljena iz "βvrvice") (periodična) 3) Zanke (β-obrati) (neperiodična) 4) Naključna struktura (neperiodična) -ELIKS Linus Pauling in Robert Corey, 1951 Kasneje: Perutz (analiza keratina) Grafične upodobitve -heliksa: Mioglobin
16 LASTNOSTI -ELIKSA Število AK-ostankov na obrat: 3.6 Višina dviga na ostanek : 1.5 Å Višina zavoja : 3.6 x 1.5 Å = 5.4 Å Vodikove vezi med n in n+3 AK ostankom 3.6 AK ostanka β-nagubana RAVNINA Linus Pauling in Robert Corey, 1951 N R C O OBLIKE β-nagubane RAVNINE Paralelna Antiparalelna
17 β-obrat povezuje periodični strukturi (-heliks, β-trak) omogoča spremembo smeri polipeptidne verige karbonilni O enega ostanka je s -vezjo povezan z amidnim vodikom (3 AK ostanka nižje) prolin in glicin prevladujeta TERCIARNA STRUKTURA PROTEINA (KONFORMACIJA) Nastane zaradi zvijanja polipeptidne verige v prostoru idrofobne AK ne morejo tvoriti -vezi z vodo, zato se polipeptidna veriga zvije, da tvorijo najstabilnejšo konformacijo: - voda tvori -vezi s stranskimi skupinami na površini proteina - vode v hidrofobni sredici globularnih proteinov ponavadi ni - disulfidne vezi dodatno stabilizirajo terciarno strukturo proteina PROTEINI OBLIKA Fibrilarni (nitasti) Globularni (kroglasti) -večina polipeptidnih verig v -večina polarnih AK ostankov na površini smeri ene osi molekule v interakciji s topilom (vodo) - prevladuje en tip sek. zgradbe - fibrilarne beljakovine so mehansko -večina nepolarnih ostankov v notranjosti molekule hidrofobne interakcije odporne -običajno netopni v vodi -pakiranje ostankov je tesno -običajno imajo v celicah in ekstracelularno strukturno-mehansko -včasih v notranjosti nekaj molekul vode vlogo - primeri: hemoglobin, mioglobin... - primeri: keratin, fibroin, sericin, kolagen...
18 -KERATIN - v laseh, nohtih, parkljih, rogovi, perje - AK-zaporedje iz -heliksov (vsak AK-ostankov), na N- in C- koncih nehelične strukture - primarna struktura heliksov je iz ponavljajočih se 7 AK-ostankov dolgih zaporedij: (a-b-c-d-e-f-g) n, kjer sta a in d nepolarni AK. Težnja k tvorbi vijačnice N-terminalna domena centralna, -helikalna domena C-terminalna domena -heliks vijačnica iz 2 -heliksov protofilament filament (4 desno-zasukani protofilamenti) FIBROIN - β-nagubana antiparalelna ravnina - sestavina svile - ponavlja se zaporedje: Gly-Ala/Ser-Gly-Ala/Ser... -v β-nagubani ravnini alternirata Gly na eni strani ter Ser in Ala na drugi strani ravnine, kar omogoča tesno pakiranje ostankov iste vrste iz ene in druge β-plošče SERICIN Pajčevina Radialna nit pajčevine
19 KOLAGEN - poglavitna sestavina vezivnih tkiv (kite, hrustanec, medceličnina...) - M = 285,000 Da - osnovna enota: tropokolagen (3 medsebojno ovite polipeptidne verige, vsaka po 1000 AK) - sestava: - veliko Gly in Pro - neobičajne AK (4-hidroksi-prolin, 3-hidroksi-prolin, 5-hidroksi-lizin), - ogljikovi hidrati (Gal, Glc) - hidroksipiridin 4-hidroksiprolin 3-hidroksiprolin 5-hidroksilizin STRUKTURA KOLAGENSKEGA VLAKNA fibrila mikrofibrila vlakno tropokolagen luknje med posameznimi vzdolžno povezanimi pari molekul tropokolagena -veliko bolj številčni od fibrilarnih GLOBULARNI PROTEINI -obstajajo v velikem številu konformacij -nekateri segmenti so zelo fleksibilni in neurejeni: osnova za konformacijske spremembe -polipeptidna veriga se zvije (skrči), da zakrije hidrofobne ostanke v sredi molekule, stran od vode ( hidrofobno jedro ) -zvijanje se začne v tim. iniciacijskih jedrih -šaperoni: proteini, ki povečajo hitrost nekaterih počasnih stopenj zvijanja (fra. chaperone spremljevalka), sp 60, sp 70 - razvijanje proteinov: denaturacija!
20 KVARTARNA STRUKTURA PROTEINOV Nekovalentna povezava 2 ali več podenot enake podenote (homomultmeri) različne podenote (heteromultimeri) Tipična K d za dve podenoti: 10-8 do M (energija od kj/mol pri 37 0 C) Interakcija med podenotami: - izologna (interakcija med identičnimi površinami 2 podenot) - heterologna (interakcija med različnimi površinami 2 podenot) Proteini s kvartarno strukturo so običajno simetrični PREDNOSTI KVARTARNE STRUKTURE Strukturne: - stabilnost: zmanjšanje razmerja površina/volumen molekule Funkcionalne: - genetična ekonomičnost in učinkovitost -kopičenje več katalitičnih mest (npr. multiencimski kompleksi) - kooperativnost pozitivna negativna EMOGLOBIN IN MIOGLOBIN emoglobin (b) in mioglobin (Mb) prenašata in hranita molekulski kisik (O 2 ) Mioglobin: - monomeren - sestavljen iz 153 AK-ostankov - 17,200 Da - vezavna krivulja za O 2 hiperbolična emoglobin: - tetrameren (2 -podenoti (141 AK) + 2 β-podenoti (146 AK) - vezavna krivulja za O 2 sigmoidna - primer pozitivne kooperativnosti in alosterije
21 VEZAVA KISIKA NA b IN Mb Delujoča mišica Mirujoča mišica Procent nasičenja O 2 Venozni Mioglobin Arterijski Parcialni tlak kisika (po 2 mm g) MIOGLOBIN, IN β-globin Mioglobin (Mb) -globin (b) β-globin (bβ) Funkcija: skladiščenje kisika v mišici em: -v fero (Fe 2+ )-obliki: veže kisik -v feri (Fe 3+ )-obliki: ne veže kisika (metmioglobin) MIOGLOBIN hem (Fe 2+ ) hematin, (Fe 3+ )
22 EM IN VEZAVA O 2 IN CO Mb brez vezanega liganda: deoksimioglobin Prosti hem in imidazol Mb : CO kompleks Oksi-mioglobin MIOGLOBIN VEZAVA KISIKA Vezava O 2 spremeni konformacijo Mb: Brez vezanega O 2 je Fe 2+ izven ravnine hema - vezava O 2 potegne Fe 2+ v ravnino hema Fe 2+ potegne is F8 s seboj F-heliks se med vezavo O 2 premakne Celoten premik Fe 2+ : nm (0.29 A) Ta sprememba je bolj pomembna v b vpliv na druge podenote! eterotetramer ( 2 β 2 ), kda EMOGLOBIN Funkcija: veže kisik v pljučih (po 2 = 100 torr) in ga oddaja v kapilarah (po 2 = 40 torr) Kontakti 1 β 1 in 2 β 2 : obsežni in pomembni za tvorbo IV-strukture, negibljivi Kontakti 1 β 2 in 2 β 1 : gibljivi, omogočajo konformacijske spremembe Od spredaj: Od strani:
23 KONFORMACIJSKA SPREMEMBA EMOGLOBINA Deoksi-b Oksi-b Konformacija 1 Napeto stanje (T-stanje) Konformacija 2 Sproščeno stanje (R-stanje) VEZAVA KISIKA NA b IN Mb Delujoča mišica Mirujoča mišica Procent nasičenja O 2 Venozni Mioglobin Arterijski Parcialni tlak kisika (po 2 mm g) BOROV EFEKT Vezava + zmanjša vezavo O 2 na b in Mb, in obratno pomembne fiziološke posledice! Tudi 2,3-bifosfoglicerat ima podoben efekt! goli b % nasičenja
24 bf in ba VEZAVA KISIKA ba adultni b bf fetalni b
ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ
ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ α-heliks β-nagubana RAVNINA β-obrat STRUKTURNI MOTIVI STABILNOST PROTEINOV KVARTARNA ZGRADBA PROTEINOV ENA ALI VEČ KONFORMACIJ
FUNKCIJA PROTEINOV, PRIMERI FIBRILARNI PROTEINI. α KERATIN
FUNKCIJA PROTEINOV, PRIMERI FIBRILARNI PROTEINI keratin, kolagen, fibroin, spidroin GLOBULARNI PROTEINI domenska zgradba proteinov MIOGLOBIN, HEMOGLOBIN vezava kisika zgradba konformacijske spremembe ob
Biokemija I, 25. predavanje 1. del, , A. Videtič Paska. Proteini - splošno
Biokemija I, 25. predavanje 1. del, 16. 4. 2012, A. Videtič Paska Proteini - splošno Razdelitev po strukturi in funkciji. Ravni proteinske strukture: - primarna in - sekundarna struktura Sinteza proteinov
IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV. 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del.
IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del Matjaž Zorko E-mail: zorko@mf.uni-lj.si DOSEGLJIVO: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/objave/izbir1mz.htm
CILJNA MESTA DEJSTVA LEKOVA
FARMACEUTSKA HEMIJA 1 CILJNA MESTA DEJSTVA LEKVA Predavač: Prof. dr Slavica Erić Ciljna mesta dejstva leka CILJNA MESTA NA MLEKULARNM NIVU: lipidi (lipidi ćelijske membrane) ugljeni hidrati (obeleživači
IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK)
IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) 25. 01. 2006. Vpisna številka: Št. točk: Procenti: Ocena: Na vprašanja 1-19 odgovoriš tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, za katerega meniš, da je pravilen. Možnih
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni
Aminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014
Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina Predavanja iz opšte biohemije Školska 2014/2015. godina Aminokiseline 1 Metabolizam aminokiselina Proteini iz
Sekundarne struktura proteina Fibrilni proteini
Sekundarne struktura proteina Fibrilni proteini Nivoi strukture proteina (strukturna hijerarhija) proteina Nivoi strukture proteina Primarna struktura Sekundarna struktura Super-sekundarna struktura Tercijarnastruktura
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se
OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.
Družina globinov pri človeku in bolezni.
Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
evina) - retko se nalaze u slobodnom stanju - međusobno povezane čineći i peptide i proteine
prof.goran Poš AMINOKISELINE elementarne jedinke proteina (belančevina) evina) - retko se nalaze u slobodnom stanju - međusobno povezane čineći i peptide i proteine AMINO-(karboksilne) (karboksilne)-kiseline
Funkcije proteinov, pogojene s strukturo
Funkcije proteinov, pogojene s strukturo Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni proteini: keratini, kolagen)
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
ÂÓÈÎ ÁÈ ÙÔ K ÙÙ ÚÔ 1 Ô KÂÊ Ï ÈÔ 1.1 E Ë Î ÙÙ ÚˆÓ 1.1.1 ÚÔÎ Ú ˆÙÈÎ Î ÙÙ Ú
11 1 Ô KÂÊ Ï ÈÔ ÂÓÈÎ ÁÈ ÙÔ K ÙÙ ÚÔ 1.1 E Ë Î ÙÙ ÚˆÓ Στο κεφάλαιο αυτό θα αναφερθούμε σύντομα στο κύτταρο, τα είδη (ευκαρυωτικά και προκαρυωτικά) και γενικά στα διάφορα στοιχεία του, όπως πυρήνα, κυτταρόπλασμα
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI
I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI 1. Gradnja Vsi proteini so polimeri 20 različnih amino, kislin, povezanih s peptidnimi vezmi Funkcija proteina je odvisna od 3D strukture, ki je povezana z AK sekvenco ta
3/25/2016. Hemijske komponente ćelije
Hemijske komponente ćelije Molekuli u ćeliji Najbitniji molekuli u ćeliji su poznati. Putevi sinteze i razgradnje su poznati za većinu ćelijskih konstituenata. Hemijska energija pokreće biosintezu. Organizacija
ΑΝΤΙΓΡΑΦΗ ΚΑΙ ΕΚΦΡΑΣΗ ΤΗΣ ΓΕΝΕΤΙΚΗΣ ΠΛΗΡΟΦΟΡΙΑΣ
ΜΙΝΟΠΕΤΡΟΣ ΚΩΝΣΤΑΝΤΙΝΟΣ ΦΥΣΙΚΟΣ - Ρ/Η ΚΑΘΗΓΗΤΗΣ ΕΝΙΑΙΟΥ ΛΥΚΕΙΟΥ ΥΠΕΥΘΥΝΟΣ ΣΕΦΕ 2 ου ΕΝΙΑΙΟΥ ΛΥΚΕΙΟΥ ΠΕΡΑΜΑΤΟΣ ΕΡΓΑΣΤΗΡΙΑΚΗ ΑΣΚΗΣΗ ΒΙΟΛΟΓΙΑΣ ΚΑΤΕΥΘΥΝΣΗΣ Γ ΛΥΚΕΙΟΥ ΑΝΤΙΓΡΑΦΗ ΚΑΙ ΕΚΦΡΑΣΗ ΤΗΣ ΓΕΝΕΤΙΚΗΣ ΠΛΗΡΟΦΟΡΙΑΣ
SPLOŠNO O BELJAKOVINAH STRUKTURA BELJAKOVIN
SPLOŠNO O BELJAKOVINAH Beljakovine so najvažnejša sestavina vsake celice, kajti vsi življenski procesi so odvisni od njih. So makromolekularnespojine, sestavljeneiz ogljika, vodika, kisika in dušika ter
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Najpomembnejši človeški Hb
Najpomembnejši človeški Hb Vrsta Struktura podenot Razširjenost HbA (odrasli) α 2 β 2 97% Hb odraslih HbA 2 (odrasli) α 2 δ 2 2-3% Hb odraslih HbF (fetalni) *α 2 γ 2 Najpomembnejši Hb v 3. trimestru nosečnosti
SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Malgorzata Korycka-Machala, Marcin Nowosielski, Aneta Kuron, Sebastian Rykowski, Agnieszka Olejniczak, Marcin Hoffmann and Jaroslaw Dziadek
Molecules 2017, 21, 154; doi:10.3390/molecules22010154 Supplementary Materials: Naphthalimides Selectively Inhibit the Activity of Bacterial, Replicative DNA Ligases and Display Bactericidal Effect against
Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2015/16 Program: Laboratorijska biomedicina Predmet: MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta Prof. dr. Matjaž Zorko do
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Ζεύγη βάσεων ΓΕΝΕΤΙΚΗ. Γουανίνη Κυτοσίνη. 4α. Λειτουργία γενετικού υλικού. Φωσφοδιεστερικός δεσμός
εύγη βάσεων Αδενίνη Θυμίνη Γουανίνη Κυτοσίνη ΓΕΝΕΤΙΚΗ Φωσφοδιεστερικός δεσμός 4α. Λειτουργία γενετικού υλικού 1 ΛΕΙΤΟΥΡΓΙΑ ΓΕΝΕΤΙΚΟΥ ΥΛΙΚΟΥ Αντιγραφή (διπλασιασμός) DNA: DNA DNA Έκφραση γενετικής πληροφορίας:
Tercijarna struktura globuralnih proteina. Rendgenska strukturna analiza proteina Konformaciona stabilnost proteina Supersekundarne strukture/domeni
Tercijarna struktura globuralnih proteina Rendgenska strukturna analiza proteina Konformaciona stabilnost proteina Supersekundarne strukture/domeni Nivoi strukture proteina (strukturna hijerarhija) Tercijarna
ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH
ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini
Proteini. Naziv PROTEINI potiče od Grčke reči proteios, što znači PRVI
Proteini Uvod aziv PRTEII potiče od Grčke reči proteios, što znači PRVI čine osnovu života, ulaze u sastav svih živih bića emijski, proteini ili belančevine, su prirodni makromolekuli To su poliamidi izgrañeni
4. Proteini I: 4.A. Aminokiseline
4. Proteini I: 4.A. Aminokiseline Aminokiselina: organski spoj koji je istovremeno karboksilna kiselina (sadrži karboksilnu skupinu COOH vezanu na ugljikov atom) i amin (sadrži amino skupinu vezanu na
Aminokiseline, peptidi, te primarna struktura proteina
Aminokiseline, peptidi, te primarna struktura proteina Boris Mildner 1 Proteine izgrađuju dvadeset različitih aminokiselina Svaka aminokiselina sadrži ugljikov atom na kojeg je vezana amino skupina, karboksilna
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'
Nukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij.
Nukleinske kisline DNA je nosilka dednih genetskih informacij. RNA je posrednik, ki omogoča sintezo proteinov na osnovi zapisa na DNA. Nukleotidi Nukleinske kisline so polimeri nukleotidov. OH... RNA ribonukleinska
Οι πρωτεΐνες δομούνται από ένα σύνολο αμινοξέων. 1/10/2015 Δ.Δ. Λεωνίδας
αμινοξέα Οι πρωτεΐνες δομούνται από ένα σύνολο αμινοξέων Λυσίνη CORN Ισομερές L Ισομερές D R = πλευρική αλυσίδα (side chain) Τα περισσότερα αμινοξέα είναι ασύμμετρα Όλα τα αμινοξέα που βρίσκονται στις
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Analiza'3D'struktur'makromolekul'in' modeliranje'
Univerza'v'Ljubljani,'Fakulteta'za'kemijo'in'kemijsko'tehnologijo' Univerzitetni%študijski%program%Biokemija,%2.%letnik,%študijsko%leto%2013/2014% Analiza'3D'struktur'makromolekul'in' modeliranje' Miha%Pavšič%
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE
ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE ZVIJANJE PROTEINOV Spontano Stanje odtajane kroglice Molekularni šaperoni POST-TRANSLACIJSKE MODIFIKACIJE PROTEINOV RAZGRADNJA Ubikvitin Proteasom USMERJANJE
Αµινοξέα και πεπτίδια Φύλλο εργασίας - αξιολόγησης
Αµινοξέα και πεπτίδια Φύλλο εργασίας - αξιολόγησης Τάξη. Ονοµατεπώνυµο Μάθηµα Γνωστικό αντικείµενο: Χηµεία,Βιοχηµεία......................... ιδακτική ενότητα Αµινοξέα και πεπτίδια Τµήµα........... Απαιτούµενος
Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Δευτεροταγής Δομή Πρωτεϊνών
Δευτεροταγής Δομή Πρωτεϊνών Πρωτεϊνικό δίπλωμα Oι στόχοι μιας πρωτεΐνης όταν διπλωθεί είναι: 1. H xαμηλή ενέργεια διαμόρφωσης του κάθε αμινοξέος 2. Να επιτευχθούν υδρογονικοί δεσμοί από πολικά αμινοξέα
a 2,5 b 2,5 upplemental Figure 1 IL4 (4h) in Ja18-/- mice IFN-γ (16h) in Ja18-/- mice 1,5 1,5 ng/ml ng/ml 0,5 0,5 4ClPh PyrC 4ClPh PyrC
a 2,5 IL4 (4h) in Ja18-/- mice b 2,5 IFN-γ (16h) in Ja18-/- mice 2 2 ng/ml 1,5 ng/ml 1,5 1 1,5,5 4ClPh NC PyrC 4ClPh NC PyrC upplemental Figure 1 a b c PyrC-α-GalCer NU-α-GalCer α-galcer CD4 (PE) MFI CD4
4 ο ΚΕΦΑΛΑΙΟ. Γ ε ν ε τ ι κ ή
4 ο ΚΕΦΑΛΑΙΟ Γ ε ν ε τ ι κ ή 1. Κύκλος της ζωής του κυττάρου 3ο Γελ. Ηλιούπολης επιμέλεια: Αργύρης Γιάννης 2 2. Μοριακή Γενετική i). Ροή της γενετικής πληροφορίας DNA RNA πρωτεΐνες νουκλεΐκά οξέα ή πρωτεΐνες
Nukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna
Nukleinske kisline Nukleinske kisline vloga pri shranjevanju, prenašanju in izražanju genetske informacije: DNA RNA proteini zgradba in delovanje celice 2 osnovni vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
-NH 3. Degradación de aminoácidos. 1) Eliminación del NH 3. 2) Degradación de esqueletos carbonados. Ac. grasos c. cetónicos glucosa.
Degradación de aminoácidos 1) Eliminación del NH 3 interfiere polarización/despolariación nerviosa compite transportadores metales alcalinos -NH 3 + 2) Degradación de esqueletos carbonados Ac. grasos c.
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin 3 skupne strani 7 skupnih strani 5 skupnih strani 6 skupnih atomov 8 skupnih atomov 6 skupnih atomov orto spojen sistem orto in peri spojena sistema mostni kinolin
CENTRALNI LABORATORIJ
CENTRALNI LABORATORIJ I.ODVZEM IN POŠILJANJE VZORCEV 1 KAPILARNI ODVZEM KRVI DA DA 30min/15min 2 ODVZEM FECESA DA NE 30min/15min 3 ODVZEM URINA DA DA 30min/15min 4 POŠILJANJE BIOLOŠKIH VZORCEV ( EKSPEDIT)
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
ZGRADBA NUKLEOTIDOV NUKLEOTIDI IN NUKLEINSKE KISLINE REPLIKACIJA, TRANKRIPCIJA, TRANSLACIJA
NUKLEOTIDI IN NUKLEINSKE KISLINE Nukleinske kisline: -linearni polimeri, sestavljeni iz nukleotidov -vrste: deoksiribonukleinska kislina (DNA) in ribonukleinska kislina (RNA) Informacije, zapisane v molekuli
[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda
![[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda](/thumbs/89/99439684.jpg "[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda")
kinetika encimske pretvorbe pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda sinteza encimov sledi kinetiki nultega reda v ravnotežju de = k E s kd dt [ ] ' ' [ Et ] k s ks ' ' [ E ] k [ E ] k [ E ] = 1 e
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini
Ποια είναι κατά τη γνώμη σας τα 30 μικρομόρια που συνιστούν τα πρόδρομα μόρια των βιομακρομορίων; Πώς μπορούν να ταξινομηθούν;
Ποια είναι κατά τη γνώμη σας τα 30 μικρομόρια που συνιστούν τα πρόδρομα μόρια των βιομακρομορίων; Πώς μπορούν να ταξινομηθούν; Γενικά Για να προσδιορίσουμε τα 30 πρόδρομα μόρια των βιομακρομορίων θα πρέπει
Najpogostejše hemoglobinopatije
Najpogostejše hemoglobinopatije Anemija srpastih celic Malarija Talasemije so napake v sestavi hemoglobina. α talasemija pomanjkanje α verige hemoglobina β-talasemija - pomanjkanje β verige hemoglobina
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Funkcije proteina. Boris Mildner Osnove biokemije. Vlaknati i globularni proteini
Funkcije proteina Boris Mildner Osnove biokemije Vlaknati i globularni proteini Prema topljivosti, proteine možemo grubo podijeliti u netopljive vlaknate proteine, i globularne topljive proteine. Za razliku
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Βιοχημεία Ι. Ένζυμα και βιολογικές μεμβράνες Διδάσκοντες: Δ. Γαλάρης, Α. Πολίτου, Ε. Φριλίγγος, Θ. Φώτσης
ΠΑΝΕΠΙΣΤΗΜΙΟ ΙΩΑΝΝΙΝΩΝ ΑΝΟΙΚΤΑ ΑΚΑΔΗΜΑΪΚΑ ΜΑΘΗΜΑΤΑ Βιοχημεία Ι Ένζυμα και βιολογικές μεμβράνες Διδάσκοντες: Δ. Γαλάρης, Α. Πολίτου, Ε. Φριλίγγος, Θ. Φώτσης Άδειες Χρήσης Το παρόν εκπαιδευτικό υλικό υπόκειται
The effect of curcumin on the stability of Aβ. dimers
The effect of curcumin on the stability of Aβ dimers Li Na Zhao, See-Wing Chiu, Jérôme Benoit, Lock Yue Chew,, and Yuguang Mu, School of Physical and Mathematical Sciences, Nanyang Technological University,
matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
![matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):](/thumbs/87/96579490.jpg "matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):")
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
BIOXHMEIA, TOMOΣ I ΠANEΠIΣTHMIAKEΣ EKΔOΣEIΣ KPHTHΣ ΑΠΕΙΚΟΝΙΣΗ ΜΟΡΙΑΚΩΝ ΔΟΜΩΝ
BIOXHMEIA, TOMOΣ I ΠANEΠIΣTHMIAKEΣ EKΔOΣEIΣ KPHTHΣ ΑΠΕΙΚΟΝΙΣΗ ΜΟΡΙΑΚΩΝ ΔΟΜΩΝ ΑΠΕΙΚΟΝΙΣΗ ΜΟΡΙΑΚΩΝ ΔΟΜΩΝ ΜΟΡΙΑΚΑ ΜΟΝΤΕΛΑ 1: ΧΩΡΟΠΛΗΡΩΤΙΚΟ ΜΟΝΤΕΛΟ (SPACE-FILLING) 1: ΧΩΡΟΠΛΗΡΩΤΙΚΟ ΜΟΝΤΕΛΟ (SPACE-FILLING)
1 ΕΠΙΣΤΗΜΗ ΚΑΙ ΜΗΧΑΝΙΚΗ ΒΙΟΛΟΓΙΚΩΝ ΣΥΣΤΗΜΑΤΩΝ ΚΑΙ ΠΡΟΪΟΝΤΩΝ (ΤΡΟΦΙΜΑ-ΒΙΟΤΕΧΝΟΛΟΓΙΑ) Περιεχόµενο - Σκοπός του Μαθήµατος 6 ο ΕΞΑΜΗΝΟ ΧΗΜΙΚΩΝ ΜΗΧΑΝΙΚΩΝ Ο ΗΓΙΕΣ ΜΑΘΗΜΑΤΟΣ Το µάθηµα Επιστήµη και Μηχανική Βιολογικών
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Human angiogenin is a potent cytotoxin in the absence of ribonuclease inhibitor
Human angiogenin is a potent cytotoxin in the absence of ribonuclease inhibitor SYDNEY P. THOMAS, 1 TRISH T. HOANG, 2 VALERIE T. RESSLER, 4 and RONALD T. RAINES 2,3,4 1 Graduate Program in Cell & Molecular
Numerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
ARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Špela Tršek Janez Cerkovnik
REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI Špela Tršek Janez Cerkovnik 2 Rešitve Zgradba molekul organskih spojin Zgradba ogljikovega atoma (str. 14) 1. / 2. Zaradi močne vezi med ogljikovimi atomi,
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
BIOXHMEIA, TOMOΣ I ΠANEΠIΣTHMIAKEΣ EKΔOΣEIΣ KPHTHΣ ΑΠΕΙΚΟΝΙΣΗ ΜΟΡΙΑΚΩΝ ΔΟΜΩΝ
BIOXHMEIA, TOMOΣ I ΠANEΠIΣTHMIAKEΣ EKΔOΣEIΣ KPHTHΣ ΑΠΕΙΚΟΝΙΣΗ ΜΟΡΙΑΚΩΝ ΔΟΜΩΝ ΑΠΕΙΚΟΝΙΣΗ ΜΟΡΙΑΚΩΝ ΔΟΜΩΝ ΜΟΡΙΑΚΑ ΜΟΝΤΕΛΑ 1: ΧΩΡΟΠΛΗΡΩΤΙΚΟ ΜΟΝΤΕΛΟ (SPACE-FILLING) 1: ΧΩΡΟΠΛΗΡΩΤΙΚΟ ΜΟΝΤΕΛΟ (SPACE-FILLING)
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Strukturni in funkcijski vidiki bioloških interakcij
Strukturni in funkcijski vidiki bioloških interakcij Urnik 30 ur predavanj + 15 ur seminarjev predavanja in seminarji: petek od 12.00 do 15.00 10 predavanj 5 seminarjev 30 ur vaj (6 x 5 ur) Obveznosti
pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4
1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f)
1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Osnove biokemije Seminar 2
Osnove biokemije Seminar 2 B. Mildner Rješenje zadaće 1.(zadaća od 4. 3. 2014) 1. D 11. C 2. C 12. B 3. B 13. C 4. B 14. B 5. C 15. D 6. D 16. A 7. A 17. C 8. B 18. D 9. D 19. A 10. C 20. C 1 1. Za vodu
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini
Δευτεροταγής Δομή Πρωτεϊνών
Δευτεροταγής Δομή Πρωτεϊνών Πρωτεϊνικό δίπλωμα Η κινητήρια δύναμη για την αναδίπλωση μιας πρωτεΐνης είναι η επίτευξη των εξής: 1. xαμηλή ενέργεια διαμόρφωσης του κάθε αμινοξέος 2. δημιουργία μιας συμπαγούς
MAΘΗΜΑ 4 ο AMINOΞΕΑ-ΠΕΠΤΙ ΙΑ-ΠΡΩΤΕΪΝΕΣ
MAΘΗΜΑ 4 ο AMIΞΕΑ-ΠΕΠΤΙ ΙΑ-ΠΡΩΤΕΪΝΕΣ Αλανίνη (Αla) Αλανυλοσερίνη (Αla-Ser) Αλβουµίνη ρα. Κουκουλίτσα Αικατερίνη Χηµικός Εργαστηριακός Συνεργάτης Τ.Ε.Ι Αθήνας ckoukoul@teiath.gr AMIΞΕΑ 2 λειτουργικές οµάδες
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni
Kotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije
Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija
Sveučilište u Splitu Kemijsko-tehnološki fakultet Zavod za biokemiju OSNOVE BIOKEMIJE Mladen Miloš (Skripta za internu upotrebu) Split, 2009.
Sveučilište u Splitu Kemijsko-tehnološki fakultet Zavod za biokemiju OSNOVE BIOKEMIJE Mladen Miloš (Skripta za internu upotrebu) Split, 2009. 2 SADRŽAJ... 2 1. POGLAVLJE: ŽIVA STANIA... 6 1.1. Prokariotske
Τάξη. Γνωστικό αντικείµενο: Ειδικοί διδακτικοί στόχοι
Αµινοξέα και πεπτίδια Τάξη Μάθηµα Γνωστικό αντικείµενο: ιδακτική ενότητα Απαιτούµενος χρόνος Χηµεία,Βιοχηµεία. Αµινοξέα και πεπτίδια 2 διδακτικές ώρες Ειδικοί διδακτικοί στόχοι Οι διδακτικοί στόχοι αυτών
Βιοπληροφορική. Ενότητα 20: Υπολογιστικός Προσδιορισμός Δομής (2/3), 1 ΔΩ. Τμήμα: Βιοτεχνολογίας Όνομα καθηγητή: Τ. Θηραίου
Βιοπληροφορική Ενότητα 20: Υπολογιστικός Προσδιορισμός Δομής (2/3), 1 ΔΩ Τμήμα: Βιοτεχνολογίας Όνομα καθηγητή: Τ. Θηραίου Μαθησιακοί Στόχοι κατανόηση της μεθόδου προτυποποίησης πρωτεϊνών με ομολογία. παρουσίαση
Splošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Comparison of nutrient components in muscle of wild and farmed groups of Myxocyprinus asiaticus
41 6 Vol. 41 No. 6 Freshwater Fisheries 2011 11 Nov. 2011 430070 447. 5 ± 20. 5 g 484. 3 ± 19. 6 g Myxocyprinus asiaticus P < 0. 05 P < 0. 05 17 EAAI 70. 39 67. 02 AAS Val CS Met + Cys ΣSFA 44. 23% 31.