pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4"

Transcript

1 1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f) je regulatorni encim glikolize *g) potrebuje za svojo aktivnost ATP 2. Pri β-oksidaciji palmitinske kisline (16C) dobimo a) 32 molekul ATP b) 7 molekul acetil CoA c) 14 molekul acetil CoA d) 7 molekul FADH 2 e) 8 molekul NADH *f) 132 molekul ATP *g) 8 molekul acetil CoA *h) 8 molekul FADH 2 3. Za biosintezo fosfolipidov potrebujemo a) ATP b) CTP c) karbamoil fosfat d) acetil CoA e) glicerol 4. V ciklu uree a) poteka razgradnja aminokislin b) se NH3 pretvori v nestrupeno obliko c) nastaja fumarat d) poteka deaminacija aminokislin e) nastaja oksaloacetat *f) NH 4 + se izloča iz organizma *g) NH 4 + pretvarja v nestrupeno obliko *h) NH 4 + pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4 + pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo aminokislin *j) NH 4 + pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo vseh snovi, ki vsebujejo N *k) se porablja CO2 *l) v primeru stradanja poteka počasneje *m) je reguliran s koncentracijo ATP 5. V molekuli DNA so heterociklične baze povezana med seboj a) z vodikovimi vezmi b) s fosfodiesterskimi vezmi c) s hidrofobnimi interakcijami d) z glikozidnimi vezmi e) z disulfidnimi vezmi

2 6. Peptid z eno kislo, eno bazično in tremi alifatskimi aminokislinami ima pri ph=2 neto naboj? a) 1+ b) 2+ c) 0 d) 1- e)2-7. Katera od naštetih aminokislin ni optično aktivna? a) glicin b) triptofan c) valin d) prolin e) asparagin 8. α-vijačnica, ki ima vsako četrto AK pozitivno nabito a) se nahaja v notranjosti transmembranskih proteinov b) se nahaja samo v fibrilarnih proteinih c) ne more obstajati d) je signal za translokacijo proteinov v mitohondirju e) se nahaja v notanjosti vodotopnih globulranih proteinov 9. Za aktivna mesta vseh encimov je značilno a) vsebujejo samo eno AK, ki tvori interakcije s substratom b) vsebujejo AK, ki se fosforilira c) predstavljajo večji del proteinske molekule d) lahko obstajajo v dveh konformacijskih oblikah e) se nanje prehodni intermediat veže močneje kot substrat 10. Kovalentno regulirani encimi a) tvorijo z inhibitorjem kovalentno vez b) tvorijo s substratom kovalentno vez c) s kovalentno modifikacijo prehajajo iz ene v drugo obliko, ki ima drugačno afiniteto do substrata d) tvorijo s koencimom kovalentno vez e) so kovalentno vezani na celično membrano 11. K M ni odvisna od a) temperature b) ph c) strukture substrata d) koncentracije substrata e) položaja AK v aktivnem mestu 12. Tališče bioloških membran je nižje, če vsebujejo več a) daljših maščobnih kislin b) nasičenih kislin c) glikolipidov d) fosfolipidov e) nenasičenih maščobnih kislin

3 13. Kateri od naštetih polisaharidov ima strukturno vlogo a) hitin b) dekstran c) amilopektin d) glikogen e) amiloza *f)škrob *g) glikozaminglikane *h) laktozo *i) celuloza *j) glikolipidi *k) proteoglikani *l) peptidoglikani 14. Za encim F 1 F 0 ATP sintazo velja, da a) daje elektrone v dihalno verigo b) za svoje delovanje potrebuje kontracijski gradient H - c) sodeluje pri fotosintetskem elektronskem transportu d) katalizira prenos ATP skozi notranjo mitohondrijsko membrano e) sprejme elektrone dihalne verige 15. V procesu fotosintetskega elektronskega transporta pri rastlinah a) se reducira NAD+ b) se reducira NADP+ c) je O 2 končni akceptor elektronov d) se protoni prenašajo iz tilakoidnega prostora v stromo e) je O 2 donor elektronov 16. Pri N-glikozilaciji proteinov a) se oligosaharid dokončno sintetizira v endoplazemskem retikulumu b) se oligosaharid sestavi na proteinu c) se na protein vezan oligosaharid modificira v Golgijevem aparatu d) se vnaprej pripravljeni oligosaharid veže na katerikoli asparagin e) se vnaprej pripravljeni oligosaharid veže na serin ali treonin 17. Katera reakcija Krebsovega cikla je pomembna za biosintezo maščobnih kislin? a) oksaloacetat citrat b) citrat izocitrat c) izocitrat α-ketoglutarat d) α-ketoglutarat sukcinil-koencim A e) sukcinil-coa sukcinat 18. Krebosv ciklus in glioksilatni cikel se razlikujeta po tem, da v glioksilatnem ciklu a) poteče oksidacija dveh molekul AcCoA b) ne potekata reakciji citrat dehidrogenaze in α-ketoglutarat dehidrogenaze c) ne poteka oksidacija sukcionata do fumarata d) ne poteka oksidacija malata do oksaloacetata e) ne nastaja citrat

4 19. V kateri reakciji glikolize pride do nastanka energetsko bogate vezi a) glukoza glukoza-6-fosfat b) fruktoza-6-fosfat fruktoza-1,6-bisfosfat c) glicaralaldehid-3-fosfat 1,3-bisfosfoglicerat d) 3-fosfoglicerat 2-fosfoglicerat e) dihidroksiacetonfosfat gliceraldehid-3-fosfat 20. Kateri od naštetih procesov se pod vplivom glukagona pospeši v maščobnem tkivu? a) hidroliza trigliceridov b) prenos glukoze skozi membrano c) sinteza proteinov d) sinteza maščobnih kislin e) β-oksidacija maščobnih kislin 21. Delovanje katerih od naštetih molekul je povezano z vezavo signalne molekule na receptor z enim transmembranskim segmentom? a) c-amp b) diacilglicerol c) protein kinaza d) tirozin kinaza e) protein kinaza C 22. Pri β-oksidaciji enega mola palmitinske kisline dobimo a) 16 molov AcCoA b) 8 molov NADH c) 16 molov CO 2 d) 7 molov FADH 2 e) 32 molov ATP 23. Iz katere od naštetih snovi lahko v človeškem organizmu nastane fruktoza-6- fosfat a) lizin b) aspartat c) palmitat d) acetil-coa e) CO Vloga karnitina je a) prenos maščobnih kislin iz črevesja v kri b) prenos aktiviranih oblik maščobnih kislin skozi notranjo mitohondrijsko membrano c) sodelovanje pri biosintezi maščobnih kislin d) prenos aminokislin v mitohondrij e) sodelovanje pri katabolizmu maščobnih kislin 25. Encim ribonukleotid reduktaza za svoje delovanje potrebuje a) cistein b) glutation c) feredoksin d) tioredoksin

5 e) GTP 26. Kateri od naštetih fragmentov tvori najstabilnejši dupleks s fragmentom 5'- CAACTGACGT-3'? a) 5'-GTTGTCTGCA-3' b) 5'-GTTGATTGCA-3' c) 5'-TGCAGTCAAC-3' d) 5'-ACGTGAGTTG-3' e) 5'-ACGTCTGTTG-3' 27. Za t-rna velja, da a) lahko vsaka prepozna samo en določen kod mrna b) ima vsaka značilno terciarno obliko štiriperesne deteljice c) se na eno molekulo lahko vežejo različne aminokisline d) ima vsaka značilno terciarno obliko črke L e) se jim v procesu zorenja doda poli A rep *f) da so vse baze koda in antikoda povezane s klasičnimi Watson-Crickovimi vezmi *g) na vsako t-rna se lahko veže samo ena točno določena aminokislina *h) nekatere t-rna se lahko vežejo na več kodonov *i) vsaka aminokislina ima samo eno t-rna *j) so sestavljene iz ene same verige *k) vsebujejo metilirane baze *l) imajo vse enako antikodonsko zanko *m) imajo na 3' koncu CCA zaporedje *n) imajo vse enako prostrosko zgradbo *o) ima značilno sekundarno obliko štiriperesne deteljice *p) aminokisline se vežejo na 5' konec verige *r) aminokisline se vežejo na t-rna s peptidno vezjo *s) aminokisline se vežejo na t-rna s estersko vezjo 28. Kateri od naštetih encimov ne sodelje v procesu podvajanja DNA? a) DNA polimeraza b) poli A polimeraza c) primaza d) giraza e) DNA ligaza 29. V procesu replikacije a) 3' OH skupina vstopajočega deoksiribonukleotida reagira s fosfatno skupino na 5 mestu naraščujoče verige b)pride do hidorlize fosfodiesterske vezi na 5' koncu naraščajoče verige c) se sintetizira najprej vodilna veriga v celoti in šele nato zaostajajoče veriga d) se Okazakijevi fragmenti podaljšujejo v smeri 5' proti 3' e) se podvoji le ena veriga DNA *f) se sintetizirajo smao določeni deli DNA *g) sodeluje samo ena DNA-polimeraza *h) se ena veriga v celoti sintetizira kontinuirano, druga pa v celoti diskontinuirano 30. Katera od naštetih molekul ne vstopa v proces posttranskripcijskih modifikacij? a) evkariontska mrna

6 b)prokariontska mrna c) evkariontska rrna d) prokariontska rrna e) evkariontska trna 31. Prokariontska in evkariontska transkripcija se razlikujeta po tem, da samo pri evkariontih a) sodelujejo tri RNA polimeraze b) se RNA polimeraza veže na promotor c) nastaja zrela mrna d) nastaja policistinska mrna e) poteka sinteza RNA v smeri 5'-3' 32. V procesu translacije a) polipeptidna veriga narašča od C-terminalnega konca proti N- terminalnem b) se ribosomi gibljejo od 5' konca m-rna proti 3' c) se prva aminoacil t-rna veže vedno na A mesto na ribosomu d) se vse aminoacil t-rna vežejo na A mesto na ribosomu e) sodelujejo sn-rna 33. Katera od naštetih spojin ima energetsko bogato vez? a) CDP b) GMP c) fruktoza-6-fosfat d) fosfokreatin e) AMP *f) glukoza *g) glukoza-6-fosfat *h) 2,3-bisfosfoglicerat *i) acetil CoA 34. Izocitrat dehidrogenaza a) je eden od regulatornih encimov Krebsovega cikla b) katalizira pretvorbo citrata v izocitrat c) inhibira jo NADH d) katalizira pretvorbo citrata v α-ketoglutarat e) nahaja se v matriksu mitohondrijev 35. V procesu fotosintetskega elektronskega transporta a) se protoni prenašajo v smeri koncentracijskega gradianta b) je za potek potrebna nepoškodovana tilakoidna membrana c) je za potek nujno potreben kisik d) je vrstni red prenašalcev točno določen e) se elektroni prenašajo s H 2 O na NADP Za potek oksidativne fosforilacije potrebujemo a) nepoškodovano mitohondrijsko membrano b) gradient protonov c) ATP d) ATP sintazo

7 e) ADP 37. Za proteine s kvartarno strukturo je značilno, da a) ni noben topen v vodnih raztopinah b) imajo lahko samo eno polipeptidno verigo c) imajo v živih organizmih dinamično vlogo d) imajo v živih organizmih regulacijsko vlogo e) vsebujejo več med seboj kovalentno povezanih podenot 38. Pri koncentraciji substrata 10K M a) je 10% molekul encima v kompleksu s substratom b) je hitrost encimsko katalizirane reakcije enaka V MAX c) je ves substrat v kompleksu z encimom d) je hitrost encimsko katalizirane reakcije enaka 10V MAX e) je hitrost encimsko katalizirane reakcije neodvisna od koncentracije encima 39. V procesu posttranslacijskih modifikacij pride do a) podaljšanja verige b) kovalentnih povezav med AK preostanki c) modifikacije heterocikličnih baz d) izrezovanja intronskih sekvenc e) dodajanje poli A repa na 5' koncu 40. Če E.coli raste na mediju z samo glukozo se a) CAP protein veže na lac promotor b) lac represor veže na lac operator c) alolaktoza veže na lac represor d) RNA polimeraza veže na lac-promotor e) c-amp se veže na CAP protein 41. Katera od naštetih možnosti regulacije genske eksprecije ni možna pri evkariontih? a) alternativno izrezovanje genov b) regulacija vezave RNA polimerze na promotor c) regulacija stabilnosti mrna d) predčasna terminacija transkripcije zaradi vpliva ribosomov na strukturo RNA e)regulacija prenosa mrna iz jedra v citosol 42. RNA polimeraza za svoje delovanje potrebuje a) ATP, GTP, UTP in CTP b) datp, dgtp, dutp in dctp c) začetni oligonukleotid d) DNA e)d ATP, dgtp, dttp in dctp 43. Hitrost encimsko katalizirane reakcije je vedno odvisna od a) konc. substrata b) konc. encima c) konc. kofaktorjev d) temperature

8 e) konc. prostetične skupine 44. Pri kovalentni katalizi a) se inhibitor veže na encim b) pride do specifične cepitve peptiden vezi c) AK preostanki v aktivnem mestu encima delujejo kot donorji in akceptorji protonov d) pride do kratkotrajen kovalentne vezi med encimom in substratom e) AK preostanki v aktivnem mestu encima delujejo kot donorji in akceptorji elektronov 45. Pri alosterični regulaciji encimov pride do a) kovalentne modifikacije AK preostankov na encimu b) spremembe afinitete encima do substrata c) reverzibilne vezave alosteričnega efektorja na aktivno mesto d) spremembe kvartarne strukture e) spremembe sekundarne strukture 46. Triacilgliceroli a) vsebujejo sfingozin b) sestavljajo biološke membrane c) vsebujejo maščobne kisline d) vsebujejo fosfat e) vsebujejo polarno glavo 47. Kovinski ioni v aktivnem mestu encima lahko a) služijo kot donorji ali aceptorji elektronov b) služijo kot donorji ali aceptorji protonov c) koordinativno vežejo substrat d) stabilizirajo encim e) stabilizirajo encim-substrat kompleks 48. Pri vezavi substrata na encim, histidin pritegne proton AK preostanka v aktivnem mestu in ga s tem aktivira. Tip katalize? a) približanje in orientacija b) kovalentna kataliza c) kislinsko-bazična kataliza d) elektrostatska kataliza e) kovinska kataliza 49. Pri kovalentni regulaciji encimske aktivnosti pride do a) specifične cepitve peptidne vezi b) fosforilacije točno določene OH - skupine Lys c) fosforilacije točno določene OH - skupine Ser d) fosforilacije točno določene OH - skupine Trp e) fosforilacije AK v katalitičnem mestu encima 50. Peptidoglikani a) so sestavni del rastlinskih celičnih sten b) vsebujejo D-aminkisline c) vsebujejo dolge peptidne verige

9 d) vsebujejo oligosaharide e) nahajajo se na zunanji strani evkariotskih celičnih membran 51. Sfingolipidi vsebujejo a) aminokisline b) oligosaharide c) monosaharide d) glicerol e) steroide *f) sfingozin 52. Katabolični procesi a) so reverzibilni b) potrebujejo za potek energijo v obliki ATP c) potekajo samo v prisotnosti kisika d) so sklopljeni s fosforilacijo ADP v ATP e) divergirajo *f)potekajo samo pri aerobnih pogojih *g) do njihov produkt kompleksne bimolekule *h) so endergoni procesi ( G>0) *i) konvergirajo *j) so v ravnotežju z anaboličnimi procesi 53. V Krebsovem ciklu pride do dekarboksilacije a) oksaloacetata b) izocitrata c) piruvata d) citrata e) α-ketoglutarata 54. Kako si sledijo našteti prenašalci elektronov v smeri naraščujočega redoks potenciala: citokorm c (1), ubikinon (2), FAD (3) in NAD+ (4) a)1, 2, 3, 4 b) 2, 1, 4, 3 c) 3, 4, 2, 1 d) 4, 3, 2, 1 e) 3, 4, 1, V procesu fotosintetske fosforilacije a) se prenašajo proteini s tilakoidnega prostora v stromo b) potrebujemo nepoškodovano tilakoidno membrano c) nastaja NADPH d) nastaja ATP e) nastaja kisik 56. V procesu glikolize a) se glukoza pripravi za aerobni katabolizem b) pride do sinteze ATP pri anaerobnih pogojih c) nastaja kisik d) kisik se porablja

10 e) nastaja piruvat *f) se glukoza reducira do laktata *g) se glukoza oksidira do CO2 *h) nastaja acetil CoA *i) pride do fosforilacije na nivoju substrata 57. V procesu sinteze RNA encim RNA polimeraza ne potrebuje a) DNA b) začetnega oligonukleotida c) helikaze d) ATP e) GTP 58. V procesu zorenja m-rna pri evkariotih a) se modificira 5' konec verige b) se modificira 3' konec verige c) sodeluje sn-rna d) se dodajo intronske sekvence e) se doda CCA zaporedje na 3' konec verige *f) v celoti poteka kotranskripcijsko *g) se v njem prekurzor razgradi na manjše dele *h) se v njem izrežejo intronske sekvence *i) poteka na ribonukleoproteinskih kompleksih (sn-rna) *j) poteka v citosolu *k) se v nejm več heterocikličnih baz metilira *l) poteka v jedru 59. Pri biosintezi proteinov a) se vsaka AK veže samo na eno vrsto t-rna b) lahko vsaka t-rna veže več AK c) se prva aminoacil-trna veže na P mesto ribosoma d) se vse aminoacil-trna vežejo na A mesto ribosoma e) polipeptidna veriga narašča od N-terminalnega konca proti C-terminalnem 60. Pri posttranslacijih modifikacijah proteinov se lahko a) odcepi N-terminalni peptid b) odcepi peptid znotraj polipeptidne verige c) glikozilirajo AK preostanki d) tvorijo disulfidne vezi e) fosforilirajo AK preostanki 61. Kateri od naštetih izrazov so po strukturi segmenti DNA a) promotor b) represor c) induktor d) operator e) transkripcijski faktor *f) DNA polimeraza

11 62. Cerebrozidi vsebujejo a) sfingozin b) monosaharide c) glicerol d) maščobne kisline e) fosfat 63. Za peptidno vez velja, da a) je njena struktura odvisna od vrste proteina b) je okoli nje možna rotacija c) sta C=O i N-H skupini vedno v cis konfiguraciji d) ima delno značaj dvojne vezi e) je planarna *f) povezuje dva C atoma *g) sta C=O i N-H skupini vedno v trans *h) se nahaja v maščobnih kislinah *i) je neplanarna *j) je edina kovalentna vez v proteinih *k) se po strukturi spreminja glede na AK sestavo proteina 64. Pri afinitetni kromatorafiji se lahko protein, ki ga izoliramo veže na ligand? a) z ionskimi vezmi b) z peptidno vezjo c) z disulfidno vezjo d) z glikozidno vezjo e) a hidrofobnimi vezmi 65. Holin je sestavni del a) gangliozidov b) holesterola c) sfingomielinov d) triacilglicerolov e) fosfolipidov 66. Pri anaerobnih pogojih lahko ATP nastaja a) samo s substratno fosforilacijo b) samo z oksidativno fosforilacijo c) z oksidativno in substratno fosforilacijo d) s substratno in fotofosforilacijo e) z oksidativno in fotofosforilacijo 67. Za Krebsov cikel velja, da a) poteka samo, če poteka glikoliza b) poteka samo, če poteka dihalna veriga c) poteka samo, če poteka fotosintetski elektronski transport d) se v njem oksaloacetat oksidira do CO 2 e) se v njem piruvat oksidira do CO 2 *f) poteka samo pri aerobnih pogojih *g) se v njem oksidira acetil CoA *h) poteka v kloroplatih

12 68. V kateri reakciji Krebsovega cikla pride do dekarboksilacije a) oksaloacetat citrat b) citrat izocitrat c) fumarat malat d) α-ketoglutarat sukcinil-koencim A e) sukcinat fumarat 69. Za piruvat dehidrogenazni kompleks velja, da a) ga aktivira NADH b) ga inhibira acetil-coa c) ga inhibira NAD + d) je kovalentno reguliran encim e) je alosteričen encim *f) sodeluje v anaplerotični reakciji *g) v reakciji potrebuje CO 2 *h) v reakciji potrebuje NAD + *i) v reakciji potrebuje NADH *j) v reakciji potrebuje acetil-coa *k) katalizira redukcijo piruvata *l) se nahaja v citosolu evkariontskih celic *m) je med tremi reakcijami, ki jih katalizira, prenos acetilne skupine na CoA *n) za svoje delovanje porebuje FMN *o) za svoje delovanje potrebuje biotin 70. Pri β-oksidaciji maščobnih kislin potrebujemo naslednje koencime a) biotin b) CoA c) NADP + d) NADPH e) piridoksalfosfat *f) NADH 71. Fosfatidat je ključni intermediat pri biosintezi a) sfingolipidov b) glikogena c) triacilglicerolov d) cerebrozidov e) aminokislin *f) fosfogliceridov 72. Vse aminokisline vstopajo v a) cikel uree b) glukoneogenezo c) sintezo holesterola d) sintezo maščobnih kislin e) sintezo proteinov 73. Deaminacija katerih od naštetih aminokislin so anaplerotične reakcije? a) alanina

13 b) metionin c) aspartat d) tirozin e) serin 74. V procesu alkoholne fermentacije a) nastaja kisik b) se porablja kisik c) nastaja ATP d) se porablja ATP e) se porablja CO UDP-glukoza je ključen intermediat pri a) glikolizi b) glukoneogenezi c) glikogenolizi d) biosintezi glikogena e) biosintezi škroba *f) fosforolizi škroba *g) biosintezi nukleotidov *h) fosfoglukonatni razgradnji 76. Za polarne AK v globularnih proteinih velja a) da se nahajajo običajno v notranjosti molekule b) da imajo v kislem vse pozitiven naboj c) da imajo v alkalnem vse negativen naboj d) da velikokrat tvorijo α-vijačnico e) da velikokrat tvorijo β-nagubano površino 77. Za globularne proteine velja, da a) imajo vsi kvartarno strukturo b) imajo samo nekateri terciarno strukturo c) so strukturni proteini d) imajo nekateri kvartarno strukturo e) se pri nekaterih polipeptidna veriga zvije v več domen (oz. konformacij?) *f) so topni v vodi (vodnih raztopinah) *g) so strukturni proteini *h) so vsi sestavljeni iz ene polipeptidne verige *i) imajo vse molekule istega proteina enako aminokislinsko zaporedje *j) primarna struktura določa tudi sekundarno in terciarno strukturo *k) so nabite stranske skupine aminokislin na površini molekule *l) so hidrofobne stranske skupine aminokislin v notranjosti molekule *m) služijo kot strukturni proteini *n) v celici nimajo dinamične funkcije *o) vsebujejo lahko tudi neproteinski del *p) ni nobeden topen v vodi *r) imajo v živih organizmih regulacijsko vlogo *s) imajo v živih organizmih dinamično vlogo *t) lahko vsebujejo več globularnih podenot

14 78. Za mioglobin velja, da a) je sestavljen iz štirih enakih podenot b) je alosteričen protein c) vsaka molekula vsebuje eno molekulo hema d) ima kvartarno strukturo e) ima samo eno aktivno mesto 79. Če je hitrost encimsko katalizirane reakcije enaka V MAX a) so vse molekule encima v kompleksu s substratom b) je polovica molekul encima v kompleksu s substratom c) se z dodatkom substrata hitrost reakcije poveča d) so vse molekule substrata vezane na encim e) se z dodatkom encima hitrost reakcije poveča 80. Za prostetične skupine velja, da služijo kot a) prenašalci elektronov b) prenašalci aminske skupine c) prenašalci kisika d) prenašalci CO2 e) prenašalci protonov 81. Alosterični encimi s homotropnim efektom a) imajo vsi samo eno aktivno mesto b) potrebujejo poleg aktivnih mest tudi regulacijska mesta c) imajo pri različnih koncentracijah substrata različno aktivnost d) prehajajo iz aktivne oblike v neaktivno s kovalentno modifikacijo e) imajo lahko vse podenote enake 82. Substratna fosforilacija poteka a) v matriksu mitohondrijev b) v kloroplastih c) ob sodelovanju energetsko bogatega intermediata d) s pomočjo gradienta H + (protonov) e) v procesu glikolize 83. Proteinski kompleksi, ki sodelujejo v procesu fotosintetskega elektronskega transporta vsebujejo a) hem b) klorofil c) piridoksal fosfat d) biotin e) fikobilin 84. Notranja mitohondrijska membrana vsebuje prenašalne proteinaze za a) acetil CoA b) citrat c) malat d) oksaloacetat e) palmitoil CoA *f) ATP

15 85. Na hitrost Krebsovega cikla vpliva konc. a) acetil CoA b) palmitata c) NADH d) karnitina e)oksaloacetata *f) ATP *g) ADP 86. Fosfofruktokinaza a) je glavni regulatroni encim glikolize b) je regulirana z ATP (+ alosterični efektor) c) je regulirana z citratom (- alosterični efektor) d) katalizira pretvorbo fosfoenolpiruvata v piruvat e) se nahaja v matriksu mitohondrijev 87. Biosinteza maščobnih kislin poteka a) v matriksu mitohondrijev b) na notranji mitohondrijski membrani c) v citosolu d) v gladkem endoplazemskem retikulumu e) v peroksisomih 88. Za fibrilarne proteine velja, da a) so topni v vodi b) so sestavljeni iz ene same polipeptiden verige c) so strukturni proteini d) so sestavljeni iz 20 osnovnih AK 89. Za celulozo velja, da a) ima oporno funkcijo b) je linearna c) je sestavlejna iz samih glukoznih enot d) je razvejana e) vezi gradijo amilaze 90. Nizko tališče DNA pomeni visoko vsebnost a) adeninov in gvaninov b) citozinov in timinov c) adeninov in citozinov d) citozinov in gvaninov e) adeninov in timinov 91. Katero radioaktivno označeno molekulo moramo uporabiti, če hočemo specifično označiti RNA? a) citozin b) deoksiribozo c) adenozin d) gvanozin

16 e) uridin 92. Za biosintezo proteinov pri evkariontih potrebujemo a) 20 t-rnaz b) GTP c) 20 aminoacil t-rna sintetaz d) začetni protein (primer) 93. Za RNA polimerazo velja, da a) nukleotide dodaja samo na že obstoječo verigo RNA b) nukleotide dodaja v smeri 5' 3' c) ima eksonukleazno aktivnost d) za delovanje potrebuje ATP e) potrebuje DNA kot šablono 94. Za prokariontsko mrna velja a) lahko vsebuje informoacijo za sintezo večih proteinov b) na 5' koncu je modificiran s poli A repom c) vsebuje tudi intronske sekvence d) na 3' koncu je modificirana s poli A repom e) lahko je policistonska 95. Katere od naštetih snovi potrebujemo za replikacijo DNA? a) ATP b) DNA c) deoksiribonukleotide d) deoksiribonukleotidtrifosfate e) ribonukleotide 96. Koencimi so po zgradbi lahko a) heterociklične spojine b) ogljikovi hidrati c) nukleotidi d) peptidi e) kovinski ioni 97. Katerega izmed naštetih intermediatov lahko izoliramo iz kvasovk pri alkoholnem vretju in ne iz zdravih mišic? a) AcCoA b) laktat c) acetaldehid d) citrat e) oksaloacetat 98. Pri reakciji glukoneogeneze a) se porablja CO 2 b) se sprošča CO 2 c)je potreben AcCoA d) se sintetizira ATP e) se porablja ATP

17 *f) nastaja NADH *g) se sprošča kisik *h) se porablja GTP 99. Za katere od naslenjih reakcij jeverjetnos, da se bo zgodila v celici a) AMP + PPi ATP b) AMP + ATP 2 ADP c)cdp + ATP CTP + ADP d) ADP + Pi ATP e) GDP + ATP GTP + ADP 100. Kateri od naštetih koencimov sodeluje kot donor elektronov pri biosintezi maščobnih kislin a) NADP + b) FAD c) FADH 2 d) NADPH e) NADH 101. Reakcije cikla uree potekajo a) samo v citosolu jeter b) v matriku mitohondrijev vseh celic c) samo v lizosomih d) v peroksisomih e) delno v mitohondrijih, delno v citosolu vseh celic 102. Po kemiosmotski hipotezi a) se ob toku elektronov veča koncentracija protonov v matriksu mitohondrija b) se ob toku elektronov veča koncentracija protonov v stromi c) gradient protonov omogoča oksidativno fosforilacijo d) gradient protonov aktivira ATP sintezo e) je ATP sinteza različno orientirana na notranji mitohondrijski membrani 103. Katera od naštetih je energijsko bogata vez v molekuli ATP a) anhidridna vez med βin γ fosfatno skupino b) esterska vez med α in γ fosfatno skupino c) anhidridna vez med α in βfosfatno skupino d) nukleozidna vez med OH in NH adenina e) nobena od naštetih 104. Pri replikaciji verige 5'TAGA3' dobimo a) 5'TCTA3' b) 5'ACTC3' c) 5'CCUA3' d) 5'UCUA3' e) nič od naštetega 105. Pri proteinih je α vijačnica primer za a) primarno strukturo b) terciarno strukturo

18 c) sekundarno strukturo d) strukturo proteinskih domen e) kvartarno strukturo 106. Za aminokisline v aktivnem mestu encima velja, da a) lahko tvorijo kovalentne vezi s substratom b) lahko tvorijo kovalenten vezi s prostetično skupino c) so lahko donorji elektronov v encimsko katalizirani reakciji d) so lahko akceptorji elektronov v encimsko katalizirani reakciji e) so lahko donorji protonov v encimsko katalizirani reakciji 107. Za nepolarne aminokisline velja, da a) imajo v kislem vse pozitiven naboj b) v nevtralnem nimajo naboja c) imajo v nevtralnem vse neto naboj 0 d) so v alkalnem vse negativno nabite e) imajo v nevtralnem samo nekatere neto naboj Katere od naštetih snovi so povezane s ciklom uree a) aspartat b)citrulin c) arginin d) ornitin e) fumarat 109. Aminotransferaze a) sodelujejo pri razgradnji aminokislin b) potrebujejo biotin kot prostetično skupino c) tvorijo kovalenten intermediat s substratom d) katalizirajo prenos aminske skupine z aminokisline na ureo e) se običajno nahajajo v ekstracelularnih tekočinah *f) sodelujejo pri katabolizmu proteinov *g) potrebujejo za svojo aktivnost ATP *h) sodelujejo pri biosintezi aminokislin *i) katalizirajo bisubstratno reakcijo 111. Heterogena jederska RNA a) vsebuje 7-metilgvanozinsko kapo b) je v celici stabilna dalj časa c) se nahaja v citosolu d) vsebuje intronske sekvence e) nastane v procesu transkrpicije 112. V procesu replikacije DNA sodelujejo encimi a) s helikazno aktivnostjo b) s 3' 5' DNA polimerazno aktivnostjo c) s 3' 5' eksonukleazno aktivnostjo d s 5' 3' RNA polimerazno aktivnostjo e) s topoizomerazno aktivnostjo

19 113. Celice rastejo v prisotnosti ATP, ki ima na γ mestu radioaktivni izotop 32 P. V katero od naštetih molekul se bo vgradil radioaktivni izotop? a) DNA b) RNA c) nekatere proteine d) piruvat e) glikoza-6-fosfat *f) piruvat *g) N-acetilglukozamin 114. β-oksidacija maščobnih kislin poteka a) v matriksu mitohondrijev b) v lizosomih c) v peroksisomih d) v endoplazemskem retikulumu e) v citosolu 115. Če osvetlejnim kloroplatom dodamo ionofore, poteka a) samo dihalna veriga b) dihalna veriga in oksidativna fosforilacija c) samo oksidativna fosforilacija d) samo fotosintetski elektronski transport e) fotosintetska fosforilacija in fotosintetski elektronski transport 116. Za anabolične procese velja, da a) potekajo samo pri aerobnih pogojih b) so sklopljeni s hidrolizo ATP c) so vse reakcije encimsko katalizirane d) divergirajo e) so reverzibilni 117. Za prenašalce elektronov v dihalni verigi velja, da a) v celici prenašajo elektrone v točno določeni smeri b) so vsi integralni membranski proteini c) nekateri od njih katalizirajo sintezo ATP d) so vsi proteini e) je večina prenašalcev združena v 4 proteinske komplekse 118. Pri kateri reakciji glikolize pride do oksidacije substrata a) glukoza glukoza-6-fosfat b) glukoza-6-fosfat fruktoza-6-fosfat c) glicaralaldehid-3-fosfat 1,3-bisfosfoglicerat d) fruktoza-6-fosfat fruktoza-1,6-bisfosfat e) 3-fosfoglicerat 2-fosfoglicerat 119. Ketonska telesa a) nastajajo iz glukoze b) nastajajo v perifernih tkivih c) nastajajo v jetrih maščobnih kislin d) se po krvi prenašajo v jetra

20 e) nastajajo v Krebsovem ciklu 120. Produkti katabolizma proteinov so lahko a) aminokisline b) sečnina c) CO 2 d) piruvat e) kisik 121. Pri reakciji transaminacije a) se sprošča NH 3 b) nastaja urea c) nastajajo α-ketokisline d) se sprošča piridoksalfosfat e) nastajajo aminokisline 122. V procesu katabolizma lipidov sodelujejo a) lipaze b) proteaze c) karnitinaciltransferaze d) sintaze maščobnih kislin e) fosfolipaze 123. Pri biosintezi maščobniih kislin sodelujejo a) FAD b) CO 2 c) malat d) piruvat e) NADH 124. Za nek fragment DNA je znano, da vsebuje 30% citidinov. Kakšna je njegova nukleotidna sestava? a) 20% gvanozinov, 30% adenozinov in 20% timidinov b) 30% gvanozinov, 20% adenozinov in 20% timidinov c) 20% gvanozinov, 30% adenozinov in 20% timidinov d) 30% gvanozinov, 20% adenozinov in 20% timidinov e) iz danih podatkov se nukleotidne sestave ne da izračunati 125. Prokariontska mrna se od evkariontske razlikuje po tem, da a) nosi informacijo za aminoksilinsko zaporedje večih proteinov b) na 5' koncu ni modificirana s 7-metilgvanozinom c) se nanjo istočasno lahko veže več ribosomov d) je linearni polimer ribonukleotidfosfatov e) je 3' na koncu modificirana s poli A repom 126. Izjava, da je genski kod degeneriran pomeni, da a) ena t-rna lahko prepozna več kodonov b) en kod določa več aminokislin c) se genetski kod od enega do drugega organizma zelo razlikuje d) je ena aminokislina določena z več kodi

21 e) za vsako aminokislino obstaja samo en kod 127. Iniciacijska t-rna se razlikuje od drugih t-rna po tem, da a) vsebuje na 3' koncu zaporedja CAA b) se veže na P mesto ribosoma c) se veže na A mesto ribosoma d) ima antikodon 5'CUU3' e) se nikoli ne veže na ribosom 128. Kateri od naštetih encimov sodeluje pri procesu replikacije a) RNA polimeraza III b) deoksiriboendonukleaza c) helikaza d) ribonukleaza e) primaza 129. Okazakijevi fragmenti sintetizirajo a) samo ob vodilni verigi b) v smeri 5' proti 3' c) samo ob eni verigi DNA d) s pomočjo encima DNA ligaze e) v smeri 3' proti 5' 130. Kateri od naštetih encimov sodelujejo v procesu transkripcije a) RNA polimeraza b) deoksiribonukleaza c) helikaza d) ribonukleaza e) DNA ligaza 131. Kateri od naštetih encimov je zadolžen za modifikacijo 3' konca evkariontskih mrna? a) giraza b) polia polimeraza c) DNA polimeraza d) helikaza e)nobeden od naštetih 132. CAP protein se veže a) na represor b) v bližino promotorja, vendar samo v prisotnosti glukoze c) v bližino promotorja, vendar samo v prisotnosti camp d) na operator e) v bližino promotorja, vendar samo v prisotnosti laktoze 133. Za DNA pri evkariontih velja, da a) je lahko cirkularna dvojna vijačnica b) strukturni geni vsebujejo introne c) je organizirana v nukleosome d) so nanjo vezani histoni e) cela molekula lahko obstaja tudi kot enojna veriga

22 134. V procesu glikolize se pri anaerobnih pogojih a) porablja O 2 b) oksidira glukoza c) sprošča CO 2 d) nastja NADPH e) nastaja NADH 135. Za sintezo uree potrebujemo a) arginin b) aspartat c) CO 2 d) fumarat e) tirozin 136. Pri hidrolizi glikogena v jetrih a) nastaja UDP-glukoza b) se porablja ATP c) sodeluje glikogen kinaza d) nastaja ATP e) sodeluje glikogen fosforilaza 137. Pri biosintezi maščobnih kislin potrebujemo a) piridoksal fosfat b) FAD + c) NADP + d) NADPH e)nadh 138. Ogljikovi hidrati so lahko a) opora celicam b) vezani na lipide c) encimi d) zaloga energije e) vezani na proteine 139. Lipidi so lahko a) opora celicam b) koencimi c) encimi d) zaloga energije e) vezani na proteine 140. Karnitin acil transferaza I a) je glavni regulatroni encim glikolize b) je regulirana z ATP (+ alosterični efektor) c) je regulirana z malonil CoA (- alosterični efektor) d) katalizira pretvorbo fosfoenolpiruvata v piruvat e) se nahaja v matriksu mitohondrijev

23 141. Za primarno strukturo proteinov velja, da a) je zapisana v DNA b) opisuje vse interakcije med aminokislinami v proteinu c) opisuje vse interakcije med različnimi domenami v proteinu d) je pri evkariontih ne mroemo določiti iz znanega zaporedja baz na DNA e) je ne moremo določiti iz znanega zaporedja baz na m-rna *f) opisuje vse interakcije med različnimi podenotami v proteinu *g) opisuje vse kovalenten vezi med aminokislinami v proteinu *h) je za vse molekule enega proteina enaka *i) opisuje vse interakcije med sosednjimi aminokislinami v proteinu 142. Za aminokisline, ki sestavljajo proteine velja, da a) se sponatno povezujejo s peptidno vezjo b) imajo vse α-karboksilno skupino c) so vse razen ene v L-stereoizomeri d) se razlikujejo med seboj le po stranski skupini na C α atomu e) so v proteinih največkrat v obliki dvojnega iona 143. Za hemoglobin velja, da a) je sestavljen iz štirih enakih podenot b) je alosteričen protein c) vsaka molekula vsebuje samo eno molekulo hema d) njegova afiniteta do kisika je odvisna od koncentracije CO 2 e) njegova afiniteta do kisika ni odvisna od koncentracije CO Spodnjo reakcijo katalizira R-CH 2 -OH + NAD + RCHO + NADH + H + a) oksidoreduktaza b) hidrolaza c) liaza d) ligaza e) transferaza 145. Kompetitivni inhibitor a) zmanjša K M,ne da bi spremenil V MAX b) poveča K M, ne da bi vplival na V MAX c) zmanjša V MAX, ne da bi spremenil K M d)poveča V MAX, ne da bi spremenil K M e) zmanjša K M in V MAX *f) se lahko veže na ES kompleks *g) se veže na substrat *h) se navidezno poveča K *i) povzroči sigmoidno odvisnost hitrosti reakcije od koncentracije substrata *j) se katalitične lastnosti encima ne spremenijo 146. Za raztopino aminokislin pri fiziološkem ph drži, da imajo a) vse AK pozitivno nabite stranske skupine b) nekatere AK samo pozitiven naboj c) nekatere AK samo negativen naboj d) nekatere AK samo negativno nabite stranske skupine

24 e) imajo vse aminokisline pozitiven in negativen naboj 147. Pri študiju kinetike encimskih reakcij predstavlja sigmoidna odvisnost krivulje hitrost reakcije od koncentracije substrata a) Michaelis-Mentenovo kinetiko b) vezavo kisika na mioglobin c) koooperativno vezavo d) alosterični efekt e) kompetitvno inhibicijo 148. Za glikogen velja, da a) je kopolimer glukoze in galaktoze b) je razvejan na približno vsakih 10 glukoznih enot c)vsebuje 1α-4 glikozidne vezi d) vsebuje 1β-6 glikozidne vezi e) služi za oporo vezivnemu tkivu 149. Sestavni del gangliozidov so a) glicerol b) sialna kislina c) heksoza d) sfingozin e) maščobne kisline 150. Encimi katalizirajo reakcijo tako, da a) povečajo entropijo sistema b) povečajo prosto energijo substrata c) vplivajo na ravnotežje reakcije d) znižajo energijo reaktantov e) znižajo aktivacijsko prosto energijo 151. Za podvajanje DNA pri evkariontih je značilno, da a) se začne na enem, točno določenem mestu b) poteka bidirekcionalno c) se podvajata obe verigi hkrati d) se najprej podvoji vodilna veriga v celoti in nato zastajajoča e)se obe verigi podvajata semidiskontinuirno 152. m-rna pri evkariontih a) ima metilgvanizinsko kapo na 5' koncu b) vsebuje introne c) je policistonska d) ima poli A zaporedje na 5' koncu e) vsebuje promotor *f) ima metilgvanizinsko kapo na 3' koncu *g) ima poli A zaporedje na 3' koncu 153. V procesu transkripcije pri prokariontih nastane a) 3 ribosomske RNA b) sn-rna

25 c) sc-rna d) prekurzor treh r-rna e) prekurzorji t-rna 154. Kateri od naštetih procesov poteka na ribosomu brez hidrolize GTP a) translokacija b)sinteza peptiden vezi c) vezava aminoacil-t-rna na P mesto d) transaminacija e) vezava aminoacil-t-rna na A mesto 155. Pri represiji Lac-operona se a) represor veže na operator b) CAP protein veže na operator c) alolaktoza veže na CAP protein d) RNA polimeraza veže na promotor e) c-amp se veže na CAP protein 156. V kakšnem vrstnem redu sodelujejo pri replikaciji DNA našteti encimi: 1- primaza, 2-helikaza, 3-DNA polimeraza, 4-DNA ligaza a) 4, 3, 2, 1 b) 2, 1, 3, 4 c) 2, 1, 4, 3 d) 1, 2, 3, 4 e) 1, 2, 4, V Krebosovem ciklu pride do oksidacije a) sukcinata b) oksaloacetata c) α-ketoglutarata d) citrata e) piruvata 158. Za nepolarne aminokisline v globularnih, topnih proteinih velja, da a) da se nahajajo v notranjosti molekule b) da imajo v kislem vse pozitiven naboj c) da imajo v alkalnem vse negativen naboj d) da velikokrat tvorijo α-vijačnico e) da velikokrat tvorijo β-nagubano površino 159. Za α-vijačnico v proteinih velja, da a) je v njej polipeptidna veriga iztegnjena b) je v njej ravnina peptidne vezi pravokotna na os vijačnice c) je ena od terciarnih struktur proteinov d) so v njej vodikove vezi pravokotne na os vijačnice e) aminokisline, ki jo sestavljajo tvorijo vodikove vezi med CO in NH skupinami peptidne vezi 160. Za K M velja, da a)je merilo za to, kako učinkovit je encim

26 b) je merilo za to, kako dober substrat je določen encim c) je neodvisna od ph d) je odvisna od V MAX e) je odvisna od koncetnracije encima 161. Pri alosterični regulaciji encimske aktivnosti a) se heterotropni alosterični efektor veže na aktivno mesto encima b) se spremeni položaj podenot v encimu c) pride do cepitve peptidne vezi v proteinu d) sodelujejo encimi kinaze e) se katalitične lastosti encima ne spremenijo *f) pride do spremembe afinitete encima do substrata *g) fosforilacije aminokisline v katalitičnem mestu encima *h) spremembe terciarne strukture proteina *i) fosforilaciej točno določene OH skupine Trp 162. Kateri od naštetih spojin je homopolisaharid a) amilopektin b) hitin c) hialuronska kislina d) glikogen e) dermatansulfat 163. Oligosaharidi z veliko vsebnostjo manoze se na proteine vežejo a) preko O-glikozidne vezi b) v Golgijevem aparatu c) ko je protein že zvit v nativno konformacijo d)zunaj celice e) preko N-glikozidne vezi 164. Za eikozanoide na splošno velja, da a) so sestavni deli bioloških membran b) so prekurzorji arahidonske kisline c) so endokrini hormoni d) so tkivno specifični e) je njihova sinteza inhibirana z aspirinom 165. Pri fotosintetski fosforilaciji a) se sprošča kisik b)mora biti notranja mitohondrijska membrana nepoškodovana c) se sintetizira ATP v stromi d) potujejo protoni v stromo e) sodeluje encim piruvat kinaza 166. Kateri od naštetih intermediatov Krebsovega cikla vstopa v reakcijo, kjer nastane NADH? a) sukcinil-coa b) malat c) fumarat d) akonitat

27 e) oksaloacetat 167. Pri biosintezi maščobniih kislin ne sodeluje a) citrat b) CO 2 c) acetil-coa d) pantotenska kislina e) NADH 168. Kateri od naštetih encimov sodeluje pri katabolizmu maščob in je reguliran s hormoni? a) triacilglicerol-lipaza v prebavnem traku b) triacilglicerol-lipaza v maščobnem tkivu c) diacilglicerol-lipaza v maščobnem tkivu d) monoacilglicerol-lipaza v maščobnem tkivu e)palmitoilkarnitin-transferaza I 169. Hidroksimetilglutaril-koencim A je intermediat a) biosinteze maščobnih kislin b)β-oksidacije maščobnih kislin c) sinteze eikozanoidov d) sinteze holesterola e) sinteze fosfolipidov 170. Za cikel uree velja, da a) poteka v celoti v matriksu mitohondrijev b) se v procesu porablja NADH c) se v procesu NH 4 + pretvarja v obliko, ki lahko vstopi v biosintezo aminokislin d) med stradanjem poteka hitreje e) pride v njem do fosforilacije ADP do ATP *f) v procesu porbalja CO2 *g) se v procesu NH 4 + pretvarja v nestupeno obliko *h) med stradanjem poteka počasneje *i) je regulirana s koncentracijo ATP 171. Substrati za ribonukleotid-reduktazo so a) ribonukleozidi b) ribonukleotidmonofosfati c) ribonukleotiddifosfati d) ribonukleotidtrifosfati e) deoksiribonukleotidtrifosfati 172. Kateri od naštetih procesov ni povezan s procesom zorenja m-rna pri evkariontih? a)modifikacija 5' konca veriga z metilgvanozinom b)modifikacija 3' konca verige s poliadeninom c) povezava sn-rna s spliceosomom d) izrezovanje intronskih sekvenc e) dodajanje CCA zaporedij na 3' konec verige

28 173. Za molekulo t-rna velja vse razen, da a) imajo točno določeno terciarno strukturo b) imajo točno določeno sekundarno strukturo c) imajo na 3' koncu poli A rep d) imajo na 5' koncu fosfatno skupino e) vsebujejo modificirane baze 174. RNA polimeraza pri evkariontih potrebuje za svojo aktivnost vse razen a) začetnega oligonukleotida b) šablone DNA c)promotorske sekvence d) iniciacijskih faktorjev e) ATP 175. Katerega od naštetih oligonukleotidov bi lahko uporabili kot začetni oligonukleotid pri sintezi DNA s pomočjo DNA polimeraze, da bi dobili komplementarno verigo dane DNA? 5'ATGCTGCAATAC...GTCGTTGGACTG3' a) 5'TACGACG3' b) 5'GCAGCAT3' c) 5'ACCTGAC3' d) 5'CAGTCCA3' e) nobenega od naštetih 176. Pri aktivaciji ene aminokisline za sintezo proteinov potrebujemo a) 1 energijsko bogato vez b) 2 energijsko bogato vez c) specifično transaminazo d) katerokoli aminoacil t-rna sintezo e) m-rna 177. Represor se veže na a) regulator b) promotor c) operator d) strukturni gen e) induktor 178. Peptid s tremi kislimi in dvema aromatskima kislinama im apri ph7? a) samo pozitivne naboje b) neto negativen naboj c) neto pozitiven naboj d) nima naboja e) neto naboj Za sekunadrno strukturo proteinov velja a) da ni odvisna od AK zaporedja proteinov b) je stabilizirana z disulfidnimi vezmi c) opisuje prostorsko orientacijo podenot d) se nahaja samo pri fibrilarnih proteinih

29 e) je stabilizirana z vodikovimi vezmi 180. Pri koncentraciji substrata K M a) je 10% molekul encima v kompleksu s substratom b) je hitrost encimsko katalizirane reakcije enaka 0'5 V MAX c) je 50% substrata v kompleksu z encimom d) je hitrost encimsko katalizirane reakcije enaka 10V MAX e) je hitrost encimsko katalizirane reakcije neodvisna od koncentracije encima 181. Pri vezavi substrata na encim pride do nastanka Schiffove baze med aminsko skupino substrata in aldehidno skupino prostetične skupine. Za kakšen tip katalize gre? a) približanje in orientacija b) kovalentna kataliza c) elektrostatska kataliza d) kovinska kataliza e) kislinsko bazična kataliza 182. Prostetična skupina na encimu lahko a) služi kot donor ali akceptor elektronov b) služi kot donor ali akceptor določenih funkcionalih skupin c) tvori kovalentne vezi s substratom d) deluje kot kompetitivni inhibitor encima e) deluje kot alosterični efektor encima 183. Glikoproteini a) so glavni sestavni deli rastlinskih celičnih sten b) vsebujejo dolge razvejane polipeptidne verige c) vsebujejo D-aminokisline d) vsebujejo oligosaharide e) so sestavni deli bakterijskih celičnih sten 184. V procesu dihalne verige služi a) NADPH kot donor elektronov b) NADH kot donor elektronov c) voda kot donor elektronov d) FAD kot aceptor elektronov e) voda kot aceptor elektronov 185. Za alosterične encime velja, da a) imajo vsi samo eno aktivno mesto b) imajo vsi samo eno podenoto c) imajo nekateri samo eno podenoto d) imajo vsi kvartarno strukturo e) so nekateri sestavljeni iz ene polipeptiden verige 186. Supersekundarna struktura ali funkcionalni motiv je a) izjemno dolgla α vijačnica b) določen položaj disulfidnih vezi c) prostorska orientacija podenot

30 d) pri več globularnih proteinih najdena kombinacija sekundarnih struktur e) pri več fibrilarnih proteinih najdena kombinacija sekundarnih struktur 187. Encimi transaminaze a) sodelujejo pri katabolizmu proteinov b) potrebujejo biotin kot prostetično skupino c) potrebujejo za svojo aktivnost ATP d) sodelujejo pri biosintezi aminokislin e) katalizirajo bisubstratno reakcijo 188. Za podvajanje DNA pri prokariontih je značilno, da a) se začne na enem, točno določenem mestu b) poteka v eno smer c) se podvajata obe verigi hkrati d) se najprej podvoji vodilna veriga v celoti in nato zastajajoča e)se obe verigi podvajata semidiskontinuirno 189. DNA polimeraza za svoje delovanje potrebuje a) ATP, GTP, UTP in CTP b) datp, dgtp, dutp in dctp c) začetni oligonukleotid d) DNA dvojno vijačnico e)d ATP, dgtp, dttp in dctp 190. Koliko energetsko bogatih vezi potrebujemo za sintezo peptidne vezi na robosomu? a)2 ATP b)1 ATP c) 2 GTP d) 2 GTP in 2 ATP e) nič, ker pridejo aminokisline na ribosom že aktivirane 191. Pri indukciji Lac-operona se a) represor veže na operator b) CAP protein veže na operator c) alolaktoza veže na represor d) RNA polimeraza veže na operator e) c-amp se veže na CAP protein

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne

Διαβάστε περισσότερα

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev

Διαβάστε περισσότερα

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat

Διαβάστε περισσότερα

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna

Διαβάστε περισσότερα

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline. Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem in energija

Metabolizem in energija Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem oz. presnova

Metabolizem oz. presnova Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko

Διαβάστε περισσότερα

CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK)

CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK) SVEUČILIŠTE U ZAGREBU FAKULTET KEMIJSKOG INŽENJERSTVA I TEHNOLOGIJE CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK) Doc. dr. sc. Dragana Vuk Metabolička sudbina piruvata 1. Oksidacijska dekarboksilacija piruvata 2. Ciklus

Διαβάστε περισσότερα

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK)

IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) 25. 01. 2006. Vpisna številka: Št. točk: Procenti: Ocena: Na vprašanja 1-19 odgovoriš tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, za katerega meniš, da je pravilen. Možnih

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06 DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini

Διαβάστε περισσότερα

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo

Διαβάστε περισσότερα

Aminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014

Aminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014 Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina Predavanja iz opšte biohemije Školska 2014/2015. godina Aminokiseline 1 Metabolizam aminokiselina Proteini iz

Διαβάστε περισσότερα

Teze predavanj iz mikrobne biokemije*

Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih CIKLUS CITRNSKE KISLINE (CCK) = KREBSV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKGEN, ŠKRB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski

Διαβάστε περισσότερα

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda

[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda kinetika encimske pretvorbe pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda sinteza encimov sledi kinetiki nultega reda v ravnotežju de = k E s kd dt [ ] ' ' [ Et ] k s ks ' ' [ E ] k [ E ] k [ E ] = 1 e

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Encimi.

Encimi. Encimi Encimi so biološki katalizatorji, ki pospešijo hitrost kemijskih reakcij v bioloških sistemih. Delujejo tako, da znižajo aktivacijsko energijo za pretvorbo reaktantov (imenujemo jih substrati) v

Διαβάστε περισσότερα

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar

Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica doc. dr. Marko Dolinar obravnavane teme v študijskem letu 2003/2004: Pretok genetskih informacij (5. poglavje)

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije

Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije uvod encimska kinetika po Michaelisu in Mentenovi kinetika večsubstratnih encimskih reakcij kinetika alosteričnih encimov encimska inhibicija Kako

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV METABLIZEM GLJIKVIH HIDRATV KAK CELICA DBI GLUKZ IN STALE MNSAHARIDE? HRANA ZNTRAJCELIČNI GLIKGEN ali ŠKRB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev prenos do

Διαβάστε περισσότερα

Mehanizmi encimske katalize

Mehanizmi encimske katalize Mehanizmi encimske katalize Kompleks ES stabilizirajo šibke interakcije Sledi razcep ES in nastanek vezi po različnih mehanizmih, ki vključujejo prehodni nastanek kovalentnih vezi - približanje in orientacija

Διαβάστε περισσότερα

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

Uravnavanje encimske aktivnosti

Uravnavanje encimske aktivnosti Uravnavanje encimske aktivnosti Uvod Mehanizmi encimske katalize Inhibicija encimov Modulacija aktivnosti alosteričnih encimov Uravnavanje encimske aktivnosti: - uravnavanje koncentracije encimov - spreminjanje

Διαβάστε περισσότερα

Sinteza RNA - transkripcija

Sinteza RNA - transkripcija Sinteza RNA - transkripcija RNA polimeraza je encimski kompleks, ki katalizira sintezo RNA na osnovi DNA matrice sinteza RNA, ki jo usmerja DNA. Pomnoževanje poteka v 5 proti 3 smeri. Matrična veriga DNA

Διαβάστε περισσότερα

Nukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna

Nukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna Nukleinske kisline Nukleinske kisline vloga pri shranjevanju, prenašanju in izražanju genetske informacije: DNA RNA proteini zgradba in delovanje celice 2 osnovni vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska

Διαβάστε περισσότερα

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni

Διαβάστε περισσότερα

Viri. Nukleinske kisline. Program predavanj maj-junij DNA, RNA struktura, podvajanje, transkripcija, translacija

Viri. Nukleinske kisline. Program predavanj maj-junij DNA, RNA struktura, podvajanje, transkripcija, translacija Program predavanj maj-junij 2013 Datum izvajanja Vsebina predavanja / vaj 8. 5. 2013 P2 11-15 DNA, replikacija, RNA, transkripcija, translacija 15. 5. 2013 P2 11-15 Mutacije, variabilnost genoma PBL- naloge

Διαβάστε περισσότερα

Glikoliza. Metabolične poti. Organizacija metaboličnih poti Ciklična pot (intermediati se reciklirajo) Kako poteka oksidacija goriv v našem organizmu?

Glikoliza. Metabolične poti. Organizacija metaboličnih poti Ciklična pot (intermediati se reciklirajo) Kako poteka oksidacija goriv v našem organizmu? Glikoliza Sežig v bombnem kalorimetru organizacija in osnove uravnavanja metaboličnih poti aerobna glikoliza anaerobna glikoliza vstop drugih sladkorjev v glikolizo glicerolfosfatni in malat-aspartatni

Διαβάστε περισσότερα

Prehrana in metabolizem

Prehrana in metabolizem Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični

Διαβάστε περισσότερα

Glukoneogeneza i regulacija glukoneogeneze

Glukoneogeneza i regulacija glukoneogeneze Glukoneogeneza i regulacija glukoneogeneze Boris Mildner Glukoneogeneza Sinteza ugljikohidrata iz jednostavnih preteča Put od fosfoenolpiruvata do glukoza 6-fosfata zajednički je za mnoge preteče ugljikohidrata.

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

DOLOČANJE)ENCIMSKE)AKTIVNOSTI)V)KLINIČNE)NAMENE)

DOLOČANJE)ENCIMSKE)AKTIVNOSTI)V)KLINIČNE)NAMENE) DLČANJEENCIMSKEAKTIVNSTIVKLINIČNENAMENE 20encimovseru=nskopregledujevkliniki 1954sougotovilipovezanostsrčnegainfarktainpovišanekonc. aspartataminotransferazevserumu danesnarapolagovelikoabzapreciznodoločanjekoncproteinov

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Ciklus limunske kiseline-2

Ciklus limunske kiseline-2 Ciklus limunske kiseline-2 Boris Mildner Katabolizam proteina, masti i ugljikohidrata u tri faze staničnog disanja. Faza 1.: oksidacija masnih kiselina, masti i ugljikohidrata kako bi nastao acetil-coa.

Διαβάστε περισσότερα

VERIGE ZA PRENOS ELEKTRONOV IN OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA NAMEN KATABOLNIH REAKCIJ GLIKOLIZA + CCK ENERGETSKA BILANCA NA 1 MOLEKULO GLUKOZE + 2 H 2

VERIGE ZA PRENOS ELEKTRONOV IN OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA NAMEN KATABOLNIH REAKCIJ GLIKOLIZA + CCK ENERGETSKA BILANCA NA 1 MOLEKULO GLUKOZE + 2 H 2 VERIGE ZA PRES ELEKTRV I KSIDATIVA FSFRILACIJA AME KATABLI REAKCIJ Glikoliza, β-oksidacija maščobnih kislin, CCK: - postopna oksidacija substratov - zbiranje elektronov na reduciranih koencimih (AD, FAD

Διαβάστε περισσότερα

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij

Διαβάστε περισσότερα

Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta

Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2015/16 Program: Laboratorijska biomedicina Predmet: MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA Jure Stojan in Marko Goličnik Medicinska fakulteta Prof. dr. Matjaž Zorko do

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja

Διαβάστε περισσότερα

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost

Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

RAZGRADNJA MAŠČOBNIH KISLIN METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE. V ciklus citronske kisline

RAZGRADNJA MAŠČOBNIH KISLIN METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE. V ciklus citronske kisline METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV MAŠČBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE Glikogen kratkoročno gorivo (človek 70 kg 7500 kj) Maščobe dolgoročno gorivo (človek 70 kg do 400 000 kj) Glavno gorivo maščobne kisline,

Διαβάστε περισσότερα

Biokemija I, 25. predavanje 1. del, , A. Videtič Paska. Proteini - splošno

Biokemija I, 25. predavanje 1. del, , A. Videtič Paska. Proteini - splošno Biokemija I, 25. predavanje 1. del, 16. 4. 2012, A. Videtič Paska Proteini - splošno Razdelitev po strukturi in funkciji. Ravni proteinske strukture: - primarna in - sekundarna struktura Sinteza proteinov

Διαβάστε περισσότερα

Nukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij.

Nukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij. Nukleinske kisline DNA je nosilka dednih genetskih informacij. RNA je posrednik, ki omogoča sintezo proteinov na osnovi zapisa na DNA. Nukleotidi Nukleinske kisline so polimeri nukleotidov. OH... RNA ribonukleinska

Διαβάστε περισσότερα

ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE

ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE ZVIJANJE PROTEINOV Spontano Stanje odtajane kroglice Molekularni šaperoni POST-TRANSLACIJSKE MODIFIKACIJE PROTEINOV RAZGRADNJA Ubikvitin Proteasom USMERJANJE

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ

ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ α-heliks β-nagubana RAVNINA β-obrat STRUKTURNI MOTIVI STABILNOST PROTEINOV KVARTARNA ZGRADBA PROTEINOV ENA ALI VEČ KONFORMACIJ

Διαβάστε περισσότερα

MOLEKULARNA GENETIKA

MOLEKULARNA GENETIKA MOLEKULARNA GENETIKA 1 STRUKTURA DNA DNA ima več struktur: enojni, dvojni ali trojni heliks je levo- ali desnosučen, linearna ali krožna. Najpogostejša oblika je B desnosučni heliks, ki je iz dveh komplementarnih

Διαβάστε περισσότερα

OKSIDACIJSKA FOSFORILACIJA

OKSIDACIJSKA FOSFORILACIJA OKSIDACIJSKA FOSFORILACIJA Sinteza ATP B. Mildner & M. Kekez 2012. 1. Što od navedenog nije dio Mittchelove kemiosmotske hipoteze? a) Dio energije koji se dobiva transportom elektrona koristi se za dobivanje

Διαβάστε περισσότερα

IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV. 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del.

IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV. 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del. IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del Matjaž Zorko E-mail: zorko@mf.uni-lj.si DOSEGLJIVO: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/objave/izbir1mz.htm

Διαβάστε περισσότερα

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete

Διαβάστε περισσότερα

DNA in RNA: zgradba in vloga. Velika predavalnica IJS,

DNA in RNA: zgradba in vloga. Velika predavalnica IJS, DNA in RNA: zgradba in vloga Velika predavalnica IJS, 10. 4. 2014 Nukleinske kisline Shranjevanje, prenašanje in izražanje genetske informacije. Dve vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska kislina

Διαβάστε περισσότερα

Energetski metabolizem

Energetski metabolizem Energetski metabolizem Metabolne povezave med jetri in mišicami Corijev ciklus Glukoza-alaninski ciklus Možgani potrebe po glukozi: 120 g/dan (t.j. ca 60% ob počitku) za vzdrževanje membranskih potencialov

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

STRUKTURNE LASTNOSTI AMINOKISLIN

STRUKTURNE LASTNOSTI AMINOKISLIN AMINOKISLINE Amino-karboksilne kisline (izjema: prolin, iminokarboksilna kislina) Vloga aminokislin: 1. Gradniki proteinov 2. Vir energije 3. Izhodišče za sintezo drugih pomembnih biomolekul (nukleinske

Διαβάστε περισσότερα

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov

vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov 28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda

Διαβάστε περισσότερα

CILJNA MESTA DEJSTVA LEKOVA

CILJNA MESTA DEJSTVA LEKOVA FARMACEUTSKA HEMIJA 1 CILJNA MESTA DEJSTVA LEKVA Predavač: Prof. dr Slavica Erić Ciljna mesta dejstva leka CILJNA MESTA NA MLEKULARNM NIVU: lipidi (lipidi ćelijske membrane) ugljeni hidrati (obeleživači

Διαβάστε περισσότερα

VODA ELEKTROLITI I ACIDO-BAZNA RAVNOTEŽA...

VODA ELEKTROLITI I ACIDO-BAZNA RAVNOTEŽA... SADRŽAJ UVOD 1 1. BIOHEMIJA ĆELIJE... 1-1 1.1 UVOD... 1-2 1.2 ĆELIJA KAO OSNOVNA ŽIVA JEDINICA TELA... 1-2 1.3 VANĆELIJSKA TEČNOST UNUTRAŠNJA OKOLINA... 1-2 1.4 BIOELEMENTI I BIOMOLEKULI... 1-3 1.5 ĆELIJA

Διαβάστε περισσότερα

Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije

Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

ENCIMI ZGRADBA ENCIMOV NEKATERI ENCIMI IN NJIHOVI KOFAKTORJI

ENCIMI ZGRADBA ENCIMOV NEKATERI ENCIMI IN NJIHOVI KOFAKTORJI Visoko specializirani proteini in mala skupina katalitičnih molekul RNA biološki katalizatorji Katalizirajo kemijske reakcije v živih organizmih - pospeševanje do 10 6-10 16 x Zmanjšajo E a, ne vplivajo

Διαβάστε περισσότερα

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah

Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Proizvodnja in uporaba encimov

Proizvodnja in uporaba encimov Kmetijska šola Grm Sevno 13 8000 Novo mesto Proizvodnja in uporaba encimov ( predmet: Biotehnologija ) Gorenja vas; 7.3.2007 Avtor: Lidija Gorenc Jožica Koračin, 3.c Mentor: Jana Goršin Fabjan Kazalo:

Διαβάστε περισσότερα

Ogljikovi hidrati - monosaharidi

Ogljikovi hidrati - monosaharidi Ogljikovi hidrati - monosaharidi V tem poglavju se boste naučili (ponovili) - kaj so osnovne lastnosti ogljikovih hidratov, - kaj so monosaharidi, - katere so dokazne reakcije za monosaharide. Enostavni

Διαβάστε περισσότερα

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Najpogostejše hemoglobinopatije

Najpogostejše hemoglobinopatije Najpogostejše hemoglobinopatije Anemija srpastih celic Malarija Talasemije so napake v sestavi hemoglobina. α talasemija pomanjkanje α verige hemoglobina β-talasemija - pomanjkanje β verige hemoglobina

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini

Διαβάστε περισσότερα

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM

ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM ZGRADBA ATOMA IN PERIODNI SISTEM Kemijske lastnosti elementov se periodično spreminjajo z naraščajočo relativno atomsko maso oziroma kot vemo danes z naraščajočim vrstnim številom. Dmitrij I. Mendeljejev,

Διαβάστε περισσότερα

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza

Διαβάστε περισσότερα

Αντιδράσεις οξειδωτικού μέρους. Μη οξειδωτικές αντιδράσεις ΔΡΟΜΟΣ ΤΩΝ ΦΩΣΦΟΤΙΚΩΝ ΠΕΝΤΟΖΩΝ. 6-Ρ γλυκόζη. 5-Ρ ριβουλόζη

Αντιδράσεις οξειδωτικού μέρους. Μη οξειδωτικές αντιδράσεις ΔΡΟΜΟΣ ΤΩΝ ΦΩΣΦΟΤΙΚΩΝ ΠΕΝΤΟΖΩΝ. 6-Ρ γλυκόζη. 5-Ρ ριβουλόζη Αντιδράσεις οξειδωτικού μέρους 6-Ρ γλυκόζη 5-Ρ ριβουλόζη ΔΡΟΜΟΣ ΤΩΝ ΦΩΣΦΟΤΙΚΩΝ ΠΕΝΤΟΖΩΝ 5-Ρ ριβόζη (C 5 ) 5-Ρ ξυλουλόζη (C 5 ) GAP (C 3 ) 7-Ρ σεδοεπτουλόζη (C 7 ) 6-Ρ φρουκτόζη(c 6 ) 4-Ρ ερυθρόζη (C 5

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE

MAŠČOBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV MAŠČBNE KISLINE REZERVA ENERGIJE Glikogen kratkoročno gorivo (človek 70 kg 7500 kj) Maščobe dolgoročno gorivo (človek 70 kg do 400 000 kj) Glavno gorivo maščobne kisline,

Διαβάστε περισσότερα

I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI

I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI 1. Gradnja Vsi proteini so polimeri 20 različnih amino, kislin, povezanih s peptidnimi vezmi Funkcija proteina je odvisna od 3D strukture, ki je povezana z AK sekvenco ta

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV

METABOLIZEM MAŠČOBNIH KISLIN IN LIPIDOV METABLIZEM MAŠČBNIH KISLIN IN LIPIDV CIKLUS V β-ksidaciji β-ketotiolaza β-keto-acil-scoa L-hidroksiacil-SCoA dehidrogenaza Razcep ksidacija Acil-SCoA Acil-SCoA krajša za 2-C Hidratacija ksidacija Naslednji

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

2. Membranski proteini značilnosti zgradbe, vrste in različne naloge proteinov.

2. Membranski proteini značilnosti zgradbe, vrste in različne naloge proteinov. 1. Celična membrana - zgradba plazemske membrane 1. Sestava fosfolipidnega dvosloja (P in E sloj membranskih dvoslojev). Plazemska membrana je zgrajena iz lipidov in proteinov. Lipidi dajejo celici osnovno

Διαβάστε περισσότερα

AMILAZE. Encimi, ki hidrolizirajo ogljikove hidrate. struktura škroba

AMILAZE. Encimi, ki hidrolizirajo ogljikove hidrate. struktura škroba Encimi, ki hidrolizirajo ogljikove hidrate substrati: ogljikovi hidrati (škrob, celuloza, poli in oligosaharidi) encimi: glikozidaze glikozidna vez encimska specifičnost konfiguracija glikozidne vezi kemijska

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZAM UGLJENIH HIDRATA

METABOLIZAM UGLJENIH HIDRATA METABOLIZAM UGLJENIH HIDRATA 14.02.2018. Zbirni pregled glikolize i ciklusa trikarboksilnih kiselina Glikoliza omogućava oksidaciju glukoze u uslovima sa ili bez O 2. U uslovima prisustva O 2,

Διαβάστε περισσότερα

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih

Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne Postopki ločevanja zmesi:iz zmesi je mogoče ločiti

Διαβάστε περισσότερα

ZGRADBA NUKLEOTIDOV NUKLEOTIDI IN NUKLEINSKE KISLINE REPLIKACIJA, TRANKRIPCIJA, TRANSLACIJA

ZGRADBA NUKLEOTIDOV NUKLEOTIDI IN NUKLEINSKE KISLINE REPLIKACIJA, TRANKRIPCIJA, TRANSLACIJA NUKLEOTIDI IN NUKLEINSKE KISLINE Nukleinske kisline: -linearni polimeri, sestavljeni iz nukleotidov -vrste: deoksiribonukleinska kislina (DNA) in ribonukleinska kislina (RNA) Informacije, zapisane v molekuli

Διαβάστε περισσότερα