SPLOŠNO O BELJAKOVINAH STRUKTURA BELJAKOVIN
|
|
- Ουρανία Δουρέντης
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 SPLOŠNO O BELJAKOVINAH Beljakovine so najvažnejša sestavina vsake celice, kajti vsi življenski procesi so odvisni od njih. So makromolekularnespojine, sestavljeneiz ogljika, vodika, kisika in dušika ter žvepla, včasih fosforja in drugih elementov. Iz teh elementovso sestavljeneaminokisline, ki so osnovnasestavinabeljakovin. Pri hidrolizi beljakovin se je posrečilo dobiti okoli 30 različnih aminokislin. Od 30 znanih aminokislin jih človek potrebuje20. Od teh je 10 življenskovažnih in jih imenujemo bistvene ali esencialne aminokisline. Teh telo samo ne more sintetizirati, so pa nujno potrebneza rast, razvoj in zdravječloveka.odlikuje jih velika raznolikost: sestavljajo mišice, kite, kosti, nohte, kožo, očesna zrkla, živalsko krzno, ptičje perje, pa tudi rdeče krvničke, encime, protitelesa, hormone,membrane,prenašalceinformacij, celo toksinebakterij, ki sodijo med najbolj strupene snovi. Približno polovico suhe mase organizma tvorijo enostavnebeljakovine. STRUKTURA BELJAKOVIN Pri nastajanju beljakovinskemolekule se aminokisline povežejo tako, da reagira skupina -COOH ene molekule s skupino -NH2 druge molekule. Ob odcepu vode nastane vez, ki je značilna za kislinski amid. Imenujemo jo peptidnavez, nastalespojinepa peptide.kemičnareakcija za tvorbotakevezi je kondenzacija: slika D*55 Peptidi, ki vsebujejo dve aminokislinski enoti imenujemodipeptidi, s tremi tripeptidi... Oligopeptidi vsebujejo do deset aminokislinskih enot, BELJAKOVINE 1 seminarska naloga
2 polipeptidi pa več kot deset. Polipeptide, ki vsebujejo več kot 100 aminokislinskih enot,imenujemotudi makropeptidi. RAZNOLIKOST BELJAKOVIN Razlika medorganizmi je pogojenazlasti s proteinskostrukturo.na svetu je že več kot petmilijard prebivalcev.vsak je originalen.če upoštevamo,da ima tudi vsak živalski in rastlinski organizemter vsak njihov organsvojo značilno beljakovinsko zgradbo, potem mora biti možnih veliko milijard različnih beljakovin. Celo najbolj enostavnacelica vsebuje več kot pet tisoč različnih proteinov. Raznolikostbeljakovinje pogojenaz: 1. različnimi aminokislinami,vezanimi v beljakovini, 2. različnimi deleži tehaminokislin, 3. različnimi zaporedji aminokislin, 4. različnim številomaminokislinskih enot v beljakovini (različnemolske masebeljakovin). Majhne proteinske molekule imajo lahko samo približno 50 aminokislinskih enot,velike pa več sto do več tisoč. Že majhno število aminokislin omogoča gradnjo velikega števila beljakovin, podobnokot majhno število črk abecedeomogočazapis stotisočev besed. Število možnih povezav aminokislin v beljakovine je skoraj neskončno. Za sedemnajstrazličnih aminokislinskih enot daje račun 356 trilijonov možnih kombinacij. Živa celica, ne gledena te možnosti, gradi le sorazmernomajhno število beljakovin po svoji potrebi. Medtemko sta škrob in celuloza grajenasamoiz enot glukoze, je večina beljakovin zgrajenaiz različnih aminokislin. Če bi to ponazorili z dolgo verižico, bi bili verižici za škrob in celulozo zgrajeni iz enakih kroglic, za beljakovinepa iz do 20 različnih kroglic v različnemdeležuin različnemzaporedju.le malo je beljakovin, v katerih močno prevladuje ena aminokislina. Tak primer je beljakovinasvile, ki vsebuje44% glicina. BELJAKOVINE 2 seminarska naloga
3 AMINOKISLINE, SESTAVNI DELI BELJAKOVIN Strukturain konfiguracija:aminokisline, ki so sestavni del beljakovin, so skoraj izključno α -aminokisline (2-aminokisline), kar pomeni, da je aminoskupina vezana na sosednji atom glede na karboksilno skupino: R-CH(NH2)-COOH. Razen glicina so vse naravneaminokisline optično aktivne in sodijo medl-spojine(s-spojine). Esencialne aminokisline: Esencialne aminokisline so tiste, ki jih organizemne moresamsintetizirati in jih moradobiti s hrano(kot beljakovine ali kot aminokisline). Od približno dvaindvajset potrebnih je za človeški organizem esencialnih naslednjih deset aminokislin: levcin, lizin, valin, fenilalanin, metionin, histidin, triptofan,arginin, treonin, izolevcin (aminokisline so naštetegledena potrebnokoličino). Preglednica najpogostejših aminokislin: (v oklepajih so simboli za posamezneaminokisline;z *(zvezdico) so označeneesencialneaminokisline). Alifatskeaminokisline Enostavneaminokisline(z enoaminoin enokarboksilnoskupino) - glicin (Gly) - alanin(ala) - valin* (Val) - levcin* (Leu) - izolevcin* (Ile) Hidroksi aminokisline - serin (Ser) - treonin* (Thr) Aminokisline,ki vsebujejožveplo - cistein(cys) - cistin BELJAKOVINE 3 seminarska naloga
4 - metionin* (Met) Aminodikarboksilnekislinein amidi - asparaginskakislina (Asp) - asparagin(asp-nh2) - glutaminskakislina (Glu) - glutamin(glu-nh2) - natrijev glutamat( glutamat ) Diaminomonokarboksilnekisline - lizin* (Lys) - arginin* (Arg) Aromatskeaminokisline - fenilalanin* (Phe) - tirozin (Tyr) Heteroaromatskein heterocikličneaminokisline - prolin (Pro) - hidroksiprolin (Hypro) - triptofan* (Try) - histidin* (His) slika C*601 BELJAKOVINE 4 seminarska naloga
5 VRSTE BELJAKOVIN Delimo jih na enostavnebeljakovineali proteine, ki so sestavljene le iz aminokislin in na sestavljenebeljakovineali proteidi. a)pravebeljakovine albumini globulini prolamini histoni PROTEINI ali ENOSTAVNE BELJAKOVINE b)skeletnebeljakovine( skleroproteini ): keratin kolagen elastin Albumini so v vodi topne in so največkrat nevtralne ali rahlo bazične beljakovine. Vsebujejo komaj kaj glicina, pa mnogo aminokislin, ki vsebujejo žveplo. Pojavljajo se skupaj z globulini, kot naprimerserumski albumini (v krvni plazmi), laktoalbumini (v mleku) in ovoalbumini (v jajcih). Posebnostrupenje ricin v semenih ricinusa. Zakrknejo pri C. Najdemo jih v vseh živih celicah.albumini so tudi v rastlinah,na primerlegumelinv stročnicah. Globulini(ovoglobulin, laktoglobulin, serumglobulin - antitelesa)so rahlo kisle beljakovine. So najbolj razširjena skupina proteinov. V krvni plazmi nastopajokot serumski globulini, v različnih tkivih kot celični globulini, v mleku kot laktoglobulini in v jajcih kot ovoglobulini. Topese v nekoliko slani vodi in v alkalnih raztopinah; z raztopino amonijevegasulfata(vi) jih lahko reverzibilno oborimo.so rahlo kisle beljakovine. Prolamini(gliadin v pšenici, zein v koruzi, hordeinv ječmenu,leguminv stročnicah) skupaj z glutelini tvorijo gluten, ki je topen v odstotnem BELJAKOVINE 5 seminarska naloga
6 etanolu. Prolamini se v vodi ne tope. Tope pa se v alkoholu in so kisli. Ti so predvsemv žitih in stročnicah. Histoni so bazične beljakovine, topne v razredčenih raztopinah hidroksidov in kislin; lahko jih izoborimoz etanolom.so sestavni del celičnega jedra,kjer so šibko vezani na nukleinskekisline. Skleroproteinise ne topev mrzli vodi. V vroči vodi nabreknejo(žolica) in so težkoprebavljivi. Delimo jih na kolagenein keratine: Kolageni: V kosteh,hrustancu,kitah in koži so vezivno tkivo in osnovna organska snov; pri kuhanju v alkalnem se kolagen delno raztopi kot želatina(golutin, v nečisti obliki kot klej). Pri ohlajanju se raztopinastrdi v gel, ki se ob segrevanju znova utekočini. Kolagen v koži strojijo pri proizvodnji usnja. Keratini: roževinaste snovi živalskega porekla: lasje, dlake (naprimer volna), perje, nohti, kremplji, rogovi, kopita, parklji. Te beljakovine vsebujejo veliko cistina (torej mnogožvepla); so odporneproti encimom, ki razgrajujejo drugebeljakovine. OBLIKA PROTEINSKIH MOLEKUL Proteine delimo po obliki molekul v vlaknateali fibrilarne (fibra - lat. vlakno) in globularne(globus- lat. krogla) FIBRILARNI PROTEINI so zlasti: KOLAGENI (12 glavnih tipov), ki so sestavinekosti, mišic, kože, kapilarnih žil. Pri kuhanjuv vodi se del raztopi in nastaneželatina. ELASTINI gradijo kite, stenevelikih žil, pljuča. Elastičnostizvira iz zamreženja njihovih verig. KERATINI so v volni, laseh, rogovih in kopitih ter perju. Vsebujejo številne disulfidnevezi, ki jim dajejo posebnostabilnost. MIOZINI so mišični proteini. FIBRIN je krvni protein. GLOBULARNI PROTEINI pa so predvsem: ALBUMINI v jajčnembeljaku in krvi, v kateri delujejo kot pufri, prenašalci v vodi netopnihlipidov in maščobnihkislin ter nekaterihionov. GLOBULINI, ki gradijo encime,protitelesain mnogetransportneproteine. BELJAKOVINE 6 seminarska naloga
7 slika A*39 PROTEIDI ali SESTAVLJENE BELJAKOVINE PROTEID BELJ AKOVINA(POLIPEPTID) VEČ KOT 99 % NEBELJ AKOVINSKA SESTAVINA MANJ KOT 1% KOVINSKI ION ORGANSKA MOLEKULA ALI ION Sestavljene beljakovine oziroma proteidi nastajajo v organizmu z biosintezo. V molekuli imajo beljakovinsko in nebeljakovinsko komponento. Nebeljakovinskokomponentoimenujemotudi prostetičnaskupina. Pomembnejši proteidi so: Nukleoproteidi(prostetičnaskupina: nukleinskekisline) so sestavni del celičnih jeder in celičneplazmev rastlinskih in živalskih celicah,v kromosomih so tudi nosilci dednihinformacij. Značilneproteidenajdemotudi v virusih. Fosfoproteidi (prostetična skupina: fosforjeva(v) kislina). Med najpomembnejšesoditakazein(v mleku) in vitelin (v jajčnemrumenjaku).kazein je v mleku raztopljen v obliki kalcijeve soli; mlečnakislina, ki nastaja pri kisanju mleka,vežekalcijeveione, tako da se kazeinizobori. BELJAKOVINE 7 seminarska naloga
8 Glikoproteidi(prostetičnaskupina:ogljikovi hidrati). V to skupinosodijo predvsem mukopolisaharidi (ti so pogosto pretežno polisaharidi iz aminosladkorjev, zaestreni z žveplovo(vi) kislino). So pomembne sestavine vezivnih in opornih tkiv (npr. hrustanca)- mukoidi in različnih sekretov(slina, sluz) - mucini. Omeniti velja tudi heparin, ki preprečujestrjevanjekrvi, in snovi, ki določajo krvneskupine. Kromoproteidi (prostetična skupina: barvila). Sem sodijo predvsem železovespojine- hemoglobin(rdečekrvnobarvilo) in mioglobin(rdečemišično barvilo); oba vsebujetahemkot prostetičnoskupino (kot barvilo); nato različni encimi dihalneverige,ki tudi vsebujejo železo in sevedakloroplastin, ki vsebuje magnezij in zelenobarvilo klorofil. K proteidomštejemoše encime(ki imajo včasih kot protetično skupino vitamine),pa tudi nekaterehormone. ZNAČILNOSTI ZGRADBE BELJAKOVIN Razlagozapletenetridimenzionalnezgradbe(konformacije) beljakovin so omogočile predvsemrentgenska, nevtronska in elektronska spektroskopija, s katerimi lahko vidimo proteinev milijonkratni povečavi. Novejšeraziskaveso tudi pokazale, da so proteini zelo dinamične molekule: ko opravljajo svojo funkcijo, spreminjajo svojo obliko. Tako se na primer konformacija rodopsina, proteinav očesni mrežnici, spremeniv svetlobi - to je prvastopnjagledanja. Take strukturnespremembepotečejohitrejekot v milijardinki sekundein zaznajo jih lahko zlasti, odkar uporabljajo pulzirajoči laser (pred tem so v ta namenuporabljali manj učinkovitoflešfotolizo) Zapletenozgradbobeljakovin razlagajona štirih ravneh: Primarna zgradba: zaporedje aminokislin Sekundarna zgradba: vodikove vezi - tvorba vijačnice ZGRADBA Terciarna zgradba: vezi med radikali aminokislin Kvarterna zgradba: urejenost povezave proteinskih enot BELJAKOVINE 8 seminarska naloga
9 1) Primarnazgradbaje zaporedjeaminokislin v delu molekulebeljakovine,ki se ponavlja. Takemudelu pravimosekvenca(sequentia- lat. zaporedje). PRIMER: D*59 Konformacije proteinovso bistveneza njihovo biološko vlogo. Tako ima, na primer, protein kolagen, ki jača kožo in kosti, nitastemolekule. Protitelesa imajo po večini molekule oblike črke Y. Na površini imajo vdolbine za prepoznavanjetuje snovi (tujkov). Tri slike d*59 Protitelesavežejo tujke v večje skupke, ki se izoborijo iz raztopine(na primeriz krvi). Sekundarnazgradba označuje obliko, ki je posledica vodikovih vezi znotraj takeverigeaminokislin ali pa medverigamiaminokislin. Zvitje verige aminokisline v spiralo imenujemo heliks (latinsko helix - vijačnica, spirala, svitek). Vzrok za nastanekheliksa so vodikove vezi med peptidnimi skupinami v isti verigi aminokislin. Zaradi teh vezi se proteinska molekulazvije v spiralo. Proteinskemolekuleimajo po več sto vodikovih vezi. BELJAKOVINE 9 seminarska naloga
10 S1 D*60 S2 D*66 Kisikov atomkarbonilne skupine ene peptidneskupine v verigi se veže prek vodikovegaatomana dušik drugepeptidneskupine. Najbolj razširjena oblika je alfa vijačnica (α - heliks) - polipeptidna verigase zvije kot desni vijak, vse stranskeverigeso usmerjenenavzven.levo vijačnico (heliks) pa so odkrili v kolagenih. Fibrila kolagenas premerom1 mm preneseobtežitevz maso10 kg. Strukturobeljakovinskih molekul v obliki vijačnicestaleta1948pojasnila ameriška kemika Linus C. Pauling in Robert B. Corey. Pauling je za svoje raziskovanjezgradbeproteinovdobil leta1954nobelovonagrado. Primer spiralnesekundarnezgradbeje volna, strukturovijačnicepa imajo tudi lasje. Slika d*61 BELJAKOVINE 10 seminarska naloga
11 Zgradba las, posneta z elektronskim mikroskopom. Levo zgoraj je posneteknepoškodovanegalasu, spodaj pa po letu dni česanja. Posnetekdesno zgoraj lepo kaže, kaj se dogaja, kadarse lasje zaradi neprimernegaravnanjaali bolezni razcepijo (na tej sliki je posebnodobro vidna nitastazgradba). Desna spodnjaslika kaže,kako sprej za lasele te zlepi. Vodikove vezi med peptidnimi skupinami lahko nastopajo tudi med različnimi verigami proteinov. Tako nastanejo plastovite beljakovinske sekundarnezgradbe.primerje svila: tri slike D*61 Posnetek z elektronskim mikroskopomkaže nitasto (fibrilarno) zgradbo kolagena(desno),ki je grajenkot trojnavijačnica(levo). Kolagenpripomore,da je koža močna in elastična. Fibrile kolagenanastanejo pri zlaganju molekul kolagena druge ob drugi. To zlaganje poteka tako pravilno, da nastanejo natančnourejenetrakastefibrile. Molekularnazgradbase sevedaodraža v lastnostih las in svile, vendar sliki obeh nista neposredno primerljivi z izseki njune molekularne zgradbe: dimenzije las in niti podajamov tisočinkahmilimetrov,dimenzije molekul pa so še krat manjše. Razlika je v lastnostih spojin s tako strukturo. Volno z vijačno zgradbo lahko raztegnemo podobno kot žico na telefonskem aparatu, svila pa je s plastovitostrukturobistvenomanj raztegljiva. Opisana sekundarnazgradba je značilna za fibrilarnebeljakovine, ki lahko tvorijo nitasteali pa plastovitestrukture. Terciarnazgradbaje posledica vezi medradikali aminokislin.tudi te vezi so lahko meddeli iste verigebeljakovinskemolekuleali pa medrazličnimi verigami.nastopajotri vrstetakih vezi: BELJAKOVINE 11 seminarska naloga
12 Ionskevezi se tvorijo kadar ima ena veriga (ali en del verige) pozitivni, drugaveriga (ali drugi del verige) pa negativni naboj. Tvorbaionov je odvisna od ph: slika D*62 Privlakmednepolarnimiradikali ogljikovodikovje sicer šibek, vendar tudi prispevak povezovanjuverig. Tako nastanejovečja nepolarnapodročja, ki preprečujejo vstop vodi. Zato so te vezi zelo pomembneza obstojnost zlasti kroglastih(globularnih)proteinov: slika D*62 Povezavez disulfidnimiskupinami-s-s-: sliki D*63 Če beljakovina vsebuje aminokislino cistein, ki ima -SH skupine, lahko z oksidacijo nastanejo disulfidne skupine (mostički). Disulfidni mostički so značilni za beljakovinelas. Lasni keratinje primerza nitastiali fibrilarniprotein. D*63 BELJAKOVINE 12 seminarska naloga
13 slika 1 slika 2 slika 3 slika 4 Po tri beljakovinskeverige z obliko α -vijačnice (slika 1), se zvijejo v trojno vijačnico (slika 2). Enajst trojnih vijačnic se poveže v mikrofibrilo - vlakence(slika 3). Mikrofibrile se dalje povežejov makrofibrile - vlakna (slika 4). Globularni (kroglasti) proteini imajo verige beljakovinske molekule povezane in zvite v klobčiče. So osnovaštevilnih encimov. Terciarnazgradbaproteinaje bistvenaza fiziološko funkcijo beljakovin. Tako imajo encimi na primer žepe in razpoke, v kateresedeena molekula, njenoreakcijo pa kataliziraencim. Porušenjesekundarnein terciarnezgradbe(na primer pri segrevanjunad 70 C) lahko povsemspremenilastnosti proteina- pravimo, da je denaturiran. Primer: kuhanje jajca. Denaturirani proteini po navadi izgubijo sposobnost raztapljanjav vodi. Denaturiranjeproteinovpotečetudi s kratkovalovnimin UVsevanjem, organskimi topili, močnimi kislinami in bazami ter solmi težkih kovin. Vsi ti največkratporušijo vodikovevezi ali pa reagirajoz -SH skupinami. Kvarterna zgradba proteinov je takšna stopnja urejenosti povezave proteinskih enot, ki zagotavlja funkcijo kompleksnegaproteina. Med seboj se vežejo beljakovinske enote, od dveh do dvajsetih in več. Visoke povezave dosegajo že proteinske molekularne strukture, ki imajo sposobnost samoorganizacijekot osnoveživljenja(primer:virusi paličastihin nitastihoblik). Sorazmerno enostaven primer je človeški hemoglobin. Ta vsebuje globularni protein globin z molekulsko maso , ki ima povezaneštiri aminokislinskeverige. D*64 BELJAKOVINE 13 seminarska naloga
14 Slika 1 slika 2 Poenostavljen prikaz posamezne verige (146 aminokislinskih enot, terciarna zgradba - slika 1), ki nosi molekulo hema - ta veže kisik in poenostavljen prikaz povezaveštirih verig v molekulo hemoglobina(slika 2) - kvarternazgradba. Če pride do napake v aminokislinski verigi, na primer do napačne aminokisline na določenemmestu,je strukturahemoglobinamotenain zato ne more več pravilno prenašati kisika. Iz različnih vzrokov lahko pride tudi do neobstoječetercialneali kvarternezgradbe(postanena primerpaličasta), zaradi česar se nepravilno tvori membrana, kar privede do popolnomaspremenjene oblike rdečih krvničk, to pa do slabokrvnasti(anemije). PRESNOVA BELJAKOVIN BIOLOŠKI POMEN BELJAKOVIN Človeškotelo ne moreučinkovitoshraniti proteinov,hkrati pa jih izgublja, zlasti z razgradnjodo sečnine,ki se izločaz urinom.beljakovineizgubljamotudi z blatom,znojem,luščenjemkože, stiženjemlas in nohtov. Presnovaproteinov se začne v želodcu in konča v tankemčrevesu. Pri presnovi proteinov sodeluje veliko encimov, ki jih imenujemo proteaze. Želodčni pepsin katalizira hidrolizo le približno 10 % peptidnih vezi. Tako nastanejo proteinski fragmenti z molsko maso od približno 600 do V tankemčrevesjupa potečehidroliza do aminokislin, ki se absorbirajo skozi stene črevesja. Posebneproteinske ovojnice ščitijo prebavila pred hidrolizo lastnih beljakovin. Aminokisline prehajajo v jetra, ta pa jih delno pošiljajo za gradnjo proteinov v celice, v jetrih pa se iz aminokislin sintetizirajo encimi, delno jih porabijo tudi za sproščanjeenergije. BELJAKOVINE 14 seminarska naloga
15 POTREBE ORGANIZMA PO BELJAKOVINAH Organizem mora dnevno nadoknaditi beljakovine, za kar je potrebna uravnoteženaprehrana.proteini naj predstavljajo okrog 15 % dnevnekalorične vrednostiprehrane. Odraselčlovekima približno 10 kg proteinovin približno 300 g jih obnovi dnevno. Del od teh 300 g reciklira, drugi del pa mora dobiti s hrano. Za vzdrževanje ravnotežja dušika v organizmu potrebujemo med 25 in 38 g visokokvalitetnih proteinov na dan (meso, jajca, mleko) ali 32 do 42 g manjkvalitetnih(žitarice,koruza). Premalo proteinov v prehrani povzroča propadanje organizma. Hude posledicepoznajo zlasti v revnih deželah.za zahodnopodsaharskoafriko, kjer je pomanjkanjebeljakovin največje,je značilnabolezenkvasiorkor. Prevelika količina proteinovv prehrani je prav tako škodljiva, ker: preveč obremenjuje jetra in ledvice, kjer poteka metabolizemproteinov. Pri popolni presnovi beljakovin nastaneamonijak. V jetrih se amonijak pretvori v sečnino. Del sečnineporabi organizemza gradnjo aminokislin, višek pa se prek ledvic izloči z urinom.če organizemnimadovolj ogljikovih hidratovkot vira energije, porablja beljakovine in sečnina se kopiči v telesu. Preobremenitev telesa s sečninopovzročauremijo, vrsto zastrupitveorganizma,ki jo spremljajo slabost, bruhanje,vrtoglavica,krči ter zadahpo urinu v znoju in izdihanemzraku. Proteini povečujejo izločanjekalcijevih ionov, ki jih organizempotrebuje za gradnjokosti in zob ter v prenosuživčnih impulzov. Prevečproteinov povzroči izsušitev(dehidracijo) organizma,kar je zlasti pomembnoza športnike, ki pogostouživajo beljakovinskoprevečbogatohrano. To je zmotno,saj višek beljakovin ne gradi mišic, temvečga organizemrazgradi in porabi kot vir energije.v isti namenbi lahko služili cenejši ogljikovi hidrati. Mišice lahko razvijamosamos telesnimi napori. BELJAKOVINE V ŽIVILIH Beljakovine imajo nekatere lastnosti, ki jih mora poznati gospodinja, posebnopa še kuhar,če hočepripraviti okusnohrano.omejimose na dvetipični lastnosti: topnostv vodi in zakrknjevanjebeljakovin. Omenili smože, da se nekaterebeljakovinev vodi topijo. To so predvsem beljakovine, ki tvorijo citoplazmov celicah in raznetekočinev organizmih. Te beljakovinetvorijo z vodo nepravoraztopino- koloid. Beljakovinskih živil zato BELJAKOVINE 15 seminarska naloga
16 ne namakamo ali preveč ne izpiramo, ker voda izluži iz njih kar precej beljakovin in takoživila osiromaši. Beljakovine, ki so v vodi netopne, vežejo vodo, pri čemer močno nabreknejo. To je lahko pozitivno. Namakamonaprimerfižol, da se hitreje in enakomerno skuha. Pri tem fižol precej poveča svoj volumen. Nabrekle beljakovine pa se hitreje kvarijo. Več je vode, hitrejše je razmnoževanje mikroorganizmov. Zakrknjenjeali koagulacijo beljakovin v hrani lahko povzročajo: vročina, kislinein encimi. Večina beljakovin začne koagulirati na temperaturi nad 60 C. Nekatere beljakovinekoagulirajo že pri 42 C, drugepri 50 C, nekaterešele pri 70 C. To lastnostupoštevamopri pripravi živil, da dobimokvalitetnajedila. Meso damov vročo maščobo, kadar hočemodobro pečenko, v mrzlo vodo pa damo meso, kadarhočemodobrojuho. V vroči maščobi beljakovinehitro zakrknejo, medtem ko v mrzli vodi le počasi koagulirajo, pri čemer se iz mesaizcejajo nekatere snovi, ki naredejuho okusnoin močno.pa še drugi primer: jajca, ki jih dodamo cmokom ali močnatim jedem, preprečujejo, da bi se cmok razkuhal. Iz zakrknjenihjajčnih delcevse namrečnaredi okoli cmokatrdnejšeogrodjein tako se cmok ne razkuhain v vodi ne razpade.krompir in zelenjavo damo kuhat vselej v vrelo vodo, nikdar v mrzlo, da ohranimotisto malo beljakovin, ki jih vsebujejota živila. Kisline prav tako zakrknejo vse beljakovine.tudi to lastnostizkoriščamo pri kuhanju živil. Tako naprimer: kis dodajamo že kuhanim jedem in paradižnikovo mezgo že kuhanemumesuin krompirju, če nočemo,da se nam meso in krompir slabo skuhata.nasprotno pa ribam, zelju, ohrovtu in bučam dodamo kislino (limono ali kis) med kuhanjem, da se ne razkuhajo. Tudi limonino mleko lahko naredimo samo zato, ker limonina kislina zakrkne beljakovine.ker pa je v mlekuže tako in tako tudi mlečnakislina, se mlekorado skisa samood sebe.zato je zelo važno, da znamoz njim pravilno ravnati in ga pravilno shranjevati. Skisanje mleka - če se sevedanismo sami odločili, da ga skisamo- je enaod slabih strani koagulacijebeljakovin. Najbolj znani encim, ki povzročazakrknjevanjebeljakovin, je sirilo, ki se uporablja pri izdelavi sirov. Ta encim dobijo iz želodca telet ali kakih drugih mladih sesalcev, v večjih količinah pa ga pridobivajo sintetično s pomočjo posebneplesni iz žitnih odpadkov.dodanmleku, povzročazakrknjenjemlečnih beljakovin. ZAKLJUČEK BELJAKOVINE 16 seminarska naloga
17 Beljakovine so odločilnega pomena in glavni krivci za nastanek življenja. Bogastvo možnosti povezovanjaaminokislin kot osnovnih gradnikov beljakovin pa je vzrok za veliko raznolikostv živi naravi. Veliko znanja nas še čaka v raziskavahtegapodročja. Veliko rešitev in zdravil o trenutnoše neozdravljivih boleznih se skriva tukaj. Tudi sam dedni zapis človeka. Z odkrivanjemteh skrivnosti pa se približujemotudi eni veliki nevarnosti- zlorabi. BELJAKOVINE 17 seminarska naloga
18 Literatura: KEMIJA zakonitosti in uporaba - P.W.Atkins, M.J.Clugston,M.J.Frazer, R.A.Y. Jones ORGANSKA HEMIJA za studentebiologije i medicine - G. A. TAYLOR PREHRANA - M. Gliha, M. Kodele ORGANSKA KEMIJA II - AleksandraKornhauser PREHRANA BOLNIKA - Dražigost Pokorn ORGANSKA KEMIJA - Miha Tišler ORGANSKA HEMIJA - Dr. Ilija Rikovski BELJAKOVINE 18 seminarska naloga
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότερα6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se
OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.
Διαβάστε περισσότερα1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK)
IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) 25. 01. 2006. Vpisna številka: Št. točk: Procenti: Ocena: Na vprašanja 1-19 odgovoriš tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, za katerega meniš, da je pravilen. Možnih
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραPripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότερα2. a) Funkcionalna skupina v acetonu je karbonilna skupina. b) Aceton spada med ketone.
5. KEMIJA V PREHRANI 5.1 Ţivila in hranila 1. a) Testenine vsebujejo ogljikove hidrate in beljakovine, vendar zelo malo maščobe b) Ne, na etiketi ţivila ni podatka za večino mineralov, vitamine. c) Natrij
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραDružina globinov pri človeku in bolezni.
Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture
Διαβάστε περισσότεραSTRUKTURNE LASTNOSTI AMINOKISLIN
AMINOKISLINE Amino-karboksilne kisline (izjema: prolin, iminokarboksilna kislina) Vloga aminokislin: 1. Gradniki proteinov 2. Vir energije 3. Izhodišče za sintezo drugih pomembnih biomolekul (nukleinske
Διαβάστε περισσότεραvaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραLIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραSekundarne struktura proteina Fibrilni proteini
Sekundarne struktura proteina Fibrilni proteini Nivoi strukture proteina (strukturna hijerarhija) proteina Nivoi strukture proteina Primarna struktura Sekundarna struktura Super-sekundarna struktura Tercijarnastruktura
Διαβάστε περισσότεραBiokemija I, 25. predavanje 1. del, , A. Videtič Paska. Proteini - splošno
Biokemija I, 25. predavanje 1. del, 16. 4. 2012, A. Videtič Paska Proteini - splošno Razdelitev po strukturi in funkciji. Ravni proteinske strukture: - primarna in - sekundarna struktura Sinteza proteinov
Διαβάστε περισσότεραAminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014
Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina Predavanja iz opšte biohemije Školska 2014/2015. godina Aminokiseline 1 Metabolizam aminokiselina Proteini iz
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije proteinov, pogojene s strukturo
Funkcije proteinov, pogojene s strukturo Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni proteini: keratini, kolagen)
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραIZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV. 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del.
IZBIRNI PREDMET, APRIL/MAJ 2013 STRUKTURA IN FUNKCIJA PROTEINOV 2. predavanje: Od 1D do 3D strukture proteinov 1. del Matjaž Zorko E-mail: zorko@mf.uni-lj.si DOSEGLJIVO: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/objave/izbir1mz.htm
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραOgljikovi hidrati - monosaharidi
Ogljikovi hidrati - monosaharidi V tem poglavju se boste naučili (ponovili) - kaj so osnovne lastnosti ogljikovih hidratov, - kaj so monosaharidi, - katere so dokazne reakcije za monosaharide. Enostavni
Διαβάστε περισσότερα2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom
8 2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom Sestava mleka različnih sesalcev se močno razlikuje po količini posameznih sestavin, po njihovih lastnostih in porazdelitvi ter je povezana
Διαβάστε περισσότεραRazdelitev vitaminov
VITAMINI razdelitev vitaminov vitamin B1- tiamin vitamin D kalciferol vitamin A retinol vitamin C askorbinska kislina motnje pri pokrivanju potreb po vitaminih ohranjanje vitaminov pri pripravi hrane Razdelitev
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραMAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi.
MAŠČOBE zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. Zgradba maščob Maščobe so zgrajene iz: ogljika, vodika in kisika Sestavine maščob: 1. GLICEROL
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραFunkcije proteinov (pogojene s strukturo)
Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni
Διαβάστε περισσότεραpretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4
1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f)
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU. Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec
ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm Saša A. Glažar Andrej Godec 1. KAJ JE KEMIJA KEMIJA JE EKSPERIMENTALNA VEDA (str. 14) 1. Kemija je nauk o snovi in njenih spremembah.
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραPREHRANA ŠPORTNIKA Prehrana športnika informativni obrazec 1
5.8.200816 Prehrana športnika informativni obrazec 1 PREHRANA ŠPORTNIKA Vsak izmed nas potrebuje uravnoteženo prehrano, bogato z vsemi potrebnimi hranljivimi snovmi, še posebno pa je to pomembno za aktivne
Διαβάστε περισσότεραK E M IČ N A V L A K N A IZ N A R AV N IH PO L IM E R O V 1. RAZDELITEV NARAVNIH POLIMEROV [1] N A R AV N A V L A K N A
1. RAZDELITEV NARAVNI PLIMERV [1] Na sliki 1.1 je prikazana razdelitev naravnih vlaken. N A R AV N A V L A K N A R G A N SK A A N R G A N SK A azb est SEM EN SK A STEBELN A bo m b až, k ap o k, s v i l
Διαβάστε περισσότεραProteini. Naziv PROTEINI potiče od Grčke reči proteios, što znači PRVI
Proteini Uvod aziv PRTEII potiče od Grčke reči proteios, što znači PRVI čine osnovu života, ulaze u sastav svih živih bića emijski, proteini ili belančevine, su prirodni makromolekuli To su poliamidi izgrañeni
Διαβάστε περισσότεραKOLI»INSKI ODNOSI. Kemik mora vedeti, koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane.
KOLI»INSKI ODNOSI Kemik mora vedeti koliko snovi pri kemijski reakciji zreagira in koliko snovi nastane 4 Mase atomov in molekul 42 tevilo delcev masa in mnoæina snovi 43 RaËunajmo maso mnoæino in πtevilo
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραRazdelitev živil. glede na. vsebnost hranilnih snovi. na osnovi prehranske piramide
ŽIVILA Vse, kar je namenjeno za prehrano ljudi v predelani ali nepredelani obliki imenujemo ŽIVILA. K živilom prištevamo tudi vse dodatke, ki jih dodajamo v procesu priprave. Razdelitev živil glede na
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραCILJNA MESTA DEJSTVA LEKOVA
FARMACEUTSKA HEMIJA 1 CILJNA MESTA DEJSTVA LEKVA Predavač: Prof. dr Slavica Erić Ciljna mesta dejstva leka CILJNA MESTA NA MLEKULARNM NIVU: lipidi (lipidi ćelijske membrane) ugljeni hidrati (obeleživači
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραPROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL
PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL Povzetek dveh predavanj pri predmetu Biokemija študijski program Kemija 2008/2009 doc. dr. Marko Dolinar Pred vami je del gradiva, ki ga pripravljam za naslednje
Διαβάστε περισσότεραNukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij.
Nukleinske kisline DNA je nosilka dednih genetskih informacij. RNA je posrednik, ki omogoča sintezo proteinov na osnovi zapisa na DNA. Nukleotidi Nukleinske kisline so polimeri nukleotidov. OH... RNA ribonukleinska
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραOKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Διαβάστε περισσότερα[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda
kinetika encimske pretvorbe pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda sinteza encimov sledi kinetiki nultega reda v ravnotežju de = k E s kd dt [ ] ' ' [ Et ] k s ks ' ' [ E ] k [ E ] k [ E ] = 1 e
Διαβάστε περισσότεραNukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna
Nukleinske kisline Nukleinske kisline vloga pri shranjevanju, prenašanju in izražanju genetske informacije: DNA RNA proteini zgradba in delovanje celice 2 osnovni vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska
Διαβάστε περισσότερα1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Διαβάστε περισσότεραMODERIRANA RAZLIČICA
Dr`avni izpitni center *N07143132* REDNI ROK KEMIJA PREIZKUS ZNANJA Maj 2007 NAVODILA ZA VREDNOTENJE NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA b kncu 3. bdbja MODERIRANA RAZLIČICA RIC 2007 2 N071-431-3-2 NAVODILA
Διαβάστε περισσότεραZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ
ZGRADBA PROTEINOV SILE, KI STABILIZIRAJO 3D ZGRADBO PROTEINOV PEPTIDNA VEZ α-heliks β-nagubana RAVNINA β-obrat STRUKTURNI MOTIVI STABILNOST PROTEINOV KVARTARNA ZGRADBA PROTEINOV ENA ALI VEČ KONFORMACIJ
Διαβάστε περισσότεραevina) - retko se nalaze u slobodnom stanju - međusobno povezane čineći i peptide i proteine
prof.goran Poš AMINOKISELINE elementarne jedinke proteina (belančevina) evina) - retko se nalaze u slobodnom stanju - međusobno povezane čineći i peptide i proteine AMINO-(karboksilne) (karboksilne)-kiseline
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Διαβάστε περισσότεραELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI
ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU VII. SKUPINA HALOGENI ELEMENTI F fluor Reaktivnost Oksidacijska Cl klor elementov moč elementov Br brom se zmanjšuje se zmanjšuje I jod At astat po skupini navzdol Agregatno
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότερα100g maslaca: 751kcal = 20g : E maslac E maslac = (751 x 20)/100 E maslac = 150,2kcal 100g med: 320kcal = 30g : E med E med = (320 x 30)/100 E med =
100g maslaca: 751kcal = 20g : E maslac E maslac = (751 x 20)/100 E maslac = 150,2kcal 100g med: 320kcal = 30g : E med E med = (320 x 30)/100 E med = 96kcal 100g mleko: 49kcal = 250g : E mleko E mleko =
Διαβάστε περισσότεραDNA in RNA: zgradba in vloga. Velika predavalnica IJS,
DNA in RNA: zgradba in vloga Velika predavalnica IJS, 10. 4. 2014 Nukleinske kisline Shranjevanje, prenašanje in izražanje genetske informacije. Dve vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska kislina
Διαβάστε περισσότεραPošto pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu broj 2.5 množimo s 1000,
PRERAČUNAVANJE MJERNIH JEDINICA PRIMJERI, OSNOVNE PRETVORBE, POTENCIJE I ZNANSTVENI ZAPIS, PREFIKSKI, ZADACI S RJEŠENJIMA Primjeri: 1. 2.5 m = mm Pretvaramo iz veće u manju mjernu jedinicu. 1 m ima dm,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )
IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK (26. 1. 2015) 1. Naslednjim spojinam določi topnostni razred in kratko utemelji svojo odločitev! (1) 3-kloroanilin nitroetan butanamid 2. Prikazane imaš 4 razvite kromatograme
Διαβάστε περισσότεραNeavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar
Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica doc. dr. Marko Dolinar obravnavane teme v študijskem letu 2003/2004: Pretok genetskih informacij (5. poglavje)
Διαβάστε περισσότεραOsnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραPrehrana in metabolizem
Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični
Διαβάστε περισσότεραRešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
Διαβάστε περισσότεραREŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI. Špela Tršek Janez Cerkovnik
REŠITVE LABORATORIJSKE VAJE ZA KEMIJO V GIMNAZIJI Špela Tršek Janez Cerkovnik 2 Rešitve Zgradba molekul organskih spojin Zgradba ogljikovega atoma (str. 14) 1. / 2. Zaradi močne vezi med ogljikovimi atomi,
Διαβάστε περισσότεραGENETIKA od dvojne vijaënice do kloniranja
RADOVAN KOMEL GENETIKA od dvojne vijaënice do kloniranja PriroËnik za uëitelje GENETIKA od dvojne vijačnice do kloniranja Priročnik za učitelje Avtor: dr. Radovan Komel Recenzentka: Marjeta Dobravc, prof.biol.
Διαβάστε περισσότεραII. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ
II. LIMITA IN ZVEZNOST FUNKCIJ. Preslikave med množicami Funkcija ali preslikava med dvema množicama A in B je predpis f, ki vsakemu elementu x množice A priredi natanko določen element y množice B. Važno
Διαβάστε περισσότεραHomogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih
Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne Postopki ločevanja zmesi:iz zmesi je mogoče ločiti
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραZdruževanje celic v tkiva. Lodish 4: 22. poglavje
Združevanje celic v tkiva Lodish 4: 22. poglavje Razdelitev poglavja Pritrjevanje celic in komuniciranje med njimi Pritrjevanje celic na medceličnino Kolageni v medceličnini Nekolagenske sestavine medceličnine
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραI. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI
I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI 1. Gradnja Vsi proteini so polimeri 20 različnih amino, kislin, povezanih s peptidnimi vezmi Funkcija proteina je odvisna od 3D strukture, ki je povezana z AK sekvenco ta
Διαβάστε περισσότεραSEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότεραBiokemija)večceličnih)sistemov)
Biokemijavečceličnihsistemov prof.dr.brigitalenarčič brigita.lenarcic@;kkt.uni=lj.si tel.:012419484 doc.dr.markonovinec marko.novinec@;kkt.uni=lj.si tel.:01241948? Pogojidela 30urpredavanj(50%ocene 15urseminarji(20%ocene
Διαβάστε περισσότερα