ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
|
|
|
- Θεοφιλά Θεοτόκης
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Volmetrični stroji Trbinski stroji Značilnosti Trikotniki hitrosti Elerjeva trbinska enačba Notranji izkoristek Energijska karakteristika Energetske naprave
2 PRETOČNI ALI TURBINSKI STROJI Delovni (gnani) stroji Vrste pretočnih sli volmenskih strojev Aerohidravlični stroji Toplotni stroji ČRPALKE PROPELERJI VENTILATORJI KOMPRESORJI, p Pogonski (gonilni) stroji Aerohidravlični stroji Toplotni stroji VODNE TURBINE VETRNICE PLINSKE TURBINE PARNE TURBINE
3 TURBINSKI STROJI DELOVNI STROJI POGONSKI STROJI BREZ OKROVA Z OKROVOM Z OKROVOM BREZ OKROVA PROPELER AKSIALNI KOMPRESOR ČRPALKA DIAGONALNI KOMPRESOR ČRPALKA RADIALNI KOMPRESOR ČRPALKA RADIALNA TURBINA DIAGONALNA TURBINA AKSIALNA TURBINA VETRNICA
4 Osnovne značilnosti kolo z lopatiami transport energije med flidom in lopatiami (gonilnikom) delovna snov plin ali kapljevina SMER TOKA delovni stroj (npr. kompresor) pogonski stroj (npr. parna in plinska trbina) VODILNIK GONILNIK gonilnik + vodilnik (difzor) stopnja možnost nanizanja zaprednih stopenj
5 Osnovne smeri toka delovne snovi radialna tangenialna diagonalna aksialna prečna
6 Način pretvorbe energije pri trbinskih strojih Delovni stroji entalpija difzor kinetična + tlačna energija gonilnik mehansko delo
7 Način pretvorbe energije pri trbinskih strojih Pogonski stroji entalpija vodilnik kinetična + tlačna energija gonilnik mehansko delo
8 Enakotlačni stroj Nadtlačni stroj Nadtlačni stroj brez vodilnika vodilnik gonilnik m. Δp ρ m. Δh m. Δ W m. ΔΔ hh m. 0 W kin W meh W kin W meh m. Δ m. Δ m. Δp ρ gred pogonski stroj pogonski stroj pogonski stroj delovni stroj delovni stroj delovni stroj
9 Stopnja reaktivnosti 0 0 entalpija ΔhV ΔHSt entalpija ΔhV ΔhG ΔHSt ΔhG ρ ΔhG Δh + Δh V entropija G Δh ΔH G St ρ Δh 0 V ρ ρ 0,5 Δh Δh 0 Δh ΔH V V entropija St G nadtlačna stopnja nadtlačna stopnja enakotlačna stopnja
10 Trikotniki hitrosti v v v + w relativna hitrost absoltna hitrost obodna hitrost
11 Trikotniki hitrosti v v v + w w w w w β α w m β α w a relativna trajektorija smer vrtenja RADIALNI STROJI AKSIALNI STROJI
12 Tok v gonilnik radialnega stroja TURBINA KOMPRESOR pot toka r vstop r izstop pot toka relativna pot toka 0 α 0 α 0 β w w α vodilnik absoltna pot toka relativna pot toka α β w w β α 3 vodilnik 3 absoltna pot toka w β izstop vstop w
13 Tok v gonilnik aksialnega gonilnika TURBINA KOMPRESOR vstop a izstop a pot toka vodilnik 0 gonilnik w β α 0 β w izstop α absoltna pot toka α 3 β α w vstop w β absoltna pot toka vodilnik 3 gonilnik
14 Hitrostne razmere v gonilnik a r r r r a
15 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Speifično delo gonilnika d y m W m P & w + w + ( ) ( ) ( ) w w y + sprememba tlačne energije zaradi entrifgalne sile sprememba kinetične energije sprememba tlačne energije spremembe relativne hitrosti
16 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Zakrivljenost lopati r r w w w β β β ω A B C B α β w A α β w C α β w
17 Zakrivljenost lopati Trbinski stroji β < 90 β 90 β > 90 Črpalke β 0-40 ρ 0,5 - Vodne trbine β < 90 ρ aksialne (Kaplan) β 90 ρ > 0,5 radialne, diag. (Franis) β ρ 0 tangenialne (Pelton) Kompresorji β 0-40 ρ 0,5 aksialni, radialni Plinske trbine β < 90 ρ 0,3 0,8 aksialne Parne trbine β 90 ρ 0,5 aksialne β ρ 0 aksialne
18 Idealna energijska karakteristika trbinskega stroja Predpostavke: staionarno stanje poenostavitve za obratovanje v optimalni točki: ni predrotaije prevladjoč vpliv razmer na znanjem premer tok v kanal med lopatiami je reglaren brez izgb Energijska karakteristika y Primer: radialni delovni stroj (črpalka) y y(v &) ( ) w w β w w m m ω
19 Idealna energijska karakteristika trbinskega stroja y / (m / s ) K β > 90 β 90 y / (m / s ) K β > 90 β 90 β < 90 β < 90. V / (m 3/s). V / (m 3/s)
20 Dejanska karakteristika trbinskega stroja tok ni kongrenten α > α β < β hidravlične izgbe y / (m / s ). ΔV I β < 90 odlepljanje mejne plasti volmetrične izgbe. V opt. V / (m 3 / s)
21 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Podobni stroji n d n d n d y π π π Pretok skozi trbinski stroj n d d B n d d d d B B d V 3 π π π π & Speifično delo n d d B n d n d d B V P π ρ π π ρ ρ & Moč
22 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Zakoni podobnosti 3 M I M I M I d d n n V V & & M I M I M I M I d d n n H H y y 5 M I 3 M I M I M I d d n n P P ρ ρ
23 Značilna vrtilna frekvena Z energijskim in pretočnim številom tvorimo nov brezdimenzijski parameter * n q ϕ ψ 3 4 nv& ( π ) y n q nv& H 3 4 ima enoto, vrtilne frekvene Spe. vrtilna frekvena pove, kolikšno vrtilno frekveno bi imel trbinski stroj v točki optimalnega izkoristka pri pretok m3/s in bi imel dobavno višino m.
24 Pretočno število
25 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Cordierjev diagram δ σ ( ) y V n & π ψ ϕ σ Značilna vrtilna frekvena V y d & π ϕ ψ δ Značilni premer
26
27
28 Cordierjev diagram Značilna vrtilna frekvena ϕ σ π 3 4 ψ Značilni premer ψ δ ϕ 4 4 V ( ) n & y π d y 8 V& 4 σ ,0 0,8 0,6 0,5 0,4 0,3 0, Delovni stroji Pogonski stroji 0, 0, δ
29 .. 4. Cordierjev diagram Primer porabe: Pri projektiranj novih strojev Poznamo:, y in n V & 4 V ( ) 3 4 σ π δ δ ( σ ) d n & y 4 π V& 8 δ y Cordierjev diagram 3. Hidravlična oblika rotorja 4 σ ,0 0,8 0,6 0,5 0,4 0,3 0, 0, 0, δ
30 .. 4. Cordierjev diagram Primer porabe: Pri projektiranj novih strojev Poznamo: D, y in σ σ ( δ ) 4 V & d y δ π 8 V& 4 Cordierjev diagram 3. Hidravlična oblika rotorja n y ( π ) σ V& σ ,0 0,8 0,6 0,5 0,4 0,3 0, 0, 0, δ
31 Cordierjev diagram Primer porabe: Poznamo vse veličine:, D, y in n V & Izračnamo par: σ,δ Kontrola konstrkije in obratovanja σ ,0 0,8 0,6 0,5 0,4 0,3 0, Pravilna konstrkija/obratovanje Nepravilna konstrkija/obratovanje 0, 0, δ
32 Kavitaija Kavitaijsko število p p'( T) Ka ρ v
33 Črpalke Razdelitev in poraba Delo, moč in izkoristek Energijska karakteristika Reglaija
34 Razdelitev in poraba
35 Delo, moč in izkoristek Izentropa se jema z izohoro: ρ konst. p p Δp Č W V tč ( p p) m m mgδh Dobavna višina Č ρ ρ p p v v W W mgδ H tč + + ( H H ) + ΔH ρ g g α ω α ω tc C α ω I W m η W g Δ H tč e eč Č W η eč e P eč m& Δp V& Δp m& gδh η ρ η η e e e
36 Energijska karakteristika n q 33 n q 00 n q 00 ψ, λ, η ψ λ η opt ψ λ η opt ψ λ η opt η η η ϕ ϕ ϕ
37 Reglaija z dšenjem C z obvodom C C3 C kavitaijska DHS C s spreminjanjem vrtilne frekvene M C podvojitev črpalk
38 Kompresorji Razdelitev in poraba Delo, moč in izkoristek Energijske karakteristike Reglaija
39 Razdelitev in poraba 0 3 Vakmske črpalke: < patm 0 Batni kompresorji Ventilatorji: Phala: Kompresorji: patm < p <,, < p < 3 bar p > 3 bar bar p / bar Rotaijski kompresorji Batne in rotaijske vakmske črpalke V / (m 3/h) Trbinski kompresorji Trbinske vakmske črpalke
40 Razdelitev in poraba σ,0 0,8 0,6 0,5 0,4 0,3 0, 0, 0, δ
41 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Delo, moč in izkoristek Tehnično delo pri izotermni kompresiji t ln ln p p T R m p p V p W Škodljivega volmna ni! Tehnično delo pri izentropni kompresiji t κ κ κ κ κ κ κ κ p p T R m p p V p W e t e η W W ( ) Δ + Δ + + I I t H g h h m H g p g p g g g m W α ω α α ω ω α ω ρ ρ e e e e ek η ρ η η ρ η H g V H g m p V p m P Δ Δ Δ Δ & & & & i p p p p α ω Optimalno tlačno razmerje pri večstopenjski kompresiji
42 Energijske karakteristike n q 35 n q 85 n q 50 ψ ψ, η η opt η opt ψ ψ η opt nestabilno stabilno η η η m ϕ & p RT d ϕ ϕ ϕ ψ p p
43 TURBOKOMPRESORJI Gonilnik radialnega kompresorja
44 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO TURBOKOMPRESORJI Aksialna kompresorska stopnja nestaionarno tlačno polje
45 Večstopenjski TURBOKOMPRESORJI
46 TURBOKOMPRESORJI Večstopenjski aksialni kompresor (pri plinskem postroj)
47 Karakteristika in reglaija RADIALNI AKSIALNI tlačno razmerje AKSIALNI notranji izkoristek RADIALNI volmenski tok volmenski tok zaporedna namestitev stopenj: povečje se tlačno razmerje vzporedna namestitev stopenj: povečje se pretok
48 Propeler Delovni stroj za zagotavljanje aksialne potisne sile Stopnja reaktivnosti: (nadtlačna stopnja) Gostota se ne spreminja: ρ konst. Število lopat: -6 Značilna vrtilna frekvena: ( ) min - Omejitve pri obratovanj: zrak: zvočna hitrost voda: kavitaija
49 potek hitrosti in tlakov v v v A A v 0 v A 0 Δv Δv 0 v p v 0 v Δp p 0 v
50 ΔI& F I& & & & Potisna sila Sprememba gibalne količine na mejah kontrolnega volmna ( v v ) ρ A v ( v ) F 0 I F + I FV m 0 0 v Potisna sila Δ I& F F ( ) ρ ( ) F m& v v A v v v P 0 0 P
51 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Teoretična moč propelerja Določitev moči na dva načina: potisna sila ( ) 0 0 P v v m v v v m v F P & & sprememba energijskih tokov
52 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Dejanska (potisna) moč propelerja in izkoristek ( ) P e v v v m v F P & ( ) e P v v v v m v v v m P P Δ + & & η
53 VODNE TURBINE Pogonski stroji: potenialna energija v mehansko delo delovna snov voda (razmeroma velika gostota) izkoriščanje obnovljivih virov energije visok skpni izkoristek pretvorbe enostavna zgradba, enostopenjska konstrkija draga gradnja dolga življenjska doba velika zanesljivost obratovanja enostavna reglaija (pretočna, spreminjanje kotov lopati) nevarnost kavitaije
54 VODNE TURBINE A e A 6 šob H / m kw 00 kw 50 kw 500 kw B 0 MW 0 MW 5 MW MW MW šoba šobi 4 šobe 00 MW 00 MW 50 MW 6 šob Č D E 000 MW 500 MW P 000 MW C H / m šobe B C Č D 5 0, V / m 3/s E n q / min -
55 Peltonova trbina w w
56 Franisova trbina
57 Kaplanova trbina
58 Bankijeva trbina
59 Hidrodinamični prenosniki moči. Q T Č T Č T V T Č P Č n Č P T P Č n T n Č n T 0 P Č n Č P T n T A B C
60 Hidrodinamični prenosniki moči
61 Hidrodinamični prenosniki moči M η P M T η max η ~ P T n T 0 n T n T,opt n T n T,max M V M Č n Č konst. nt,opt n T
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Energetska proizvodnja
Hitrostne razmere Za popis spremembe kinetične energije moramo poznati hitrostne razmere v vodilnik ter gonilnik. S trikotniki hitrosti popišemo osnovno kinematiko toka, kar omogoča določitev osnovne oblike
Parne turbine. Avtor: Ivo Krajnik Kobarid
Parne turbine Avtor: Ivo Krajnik Kobarid 20. 9. 2009 Obravnava parnih turbin Lastnosti pare T-S diagrami, kvaliteta pare, kalorimeter Krožni cikli Rankinov cikel Klasifikacija Različni tipi turbin Enačbe
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31
TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL
ENERGETSKI STROJI. Energetski stroji. UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ENERGETSKI STROJI Uvod Pregled teoretičnih osnov Hidrostatika Dinamika tekočin Termodinamika Podobnostni zakoni Volumetrični stroji Turbinski stroji Energetske naprave Podobnostni zakoni Kriteriji podobnosti
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ENERGETSKI STROJI IN NAPRAVE DRUGA, IZPOPOLNJENA IN PREDELANA IZDAJA
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO ENERGETSKI STROJI IN NAPRAVE MATIJA TUMA MIHAEL SEKAVČNIK O S N O V E I N U P O R A B A DRUGA, IZPOPOLNJENA IN PREDELANA IZDAJA LJUBLJANA, 2005 Naslov dela:
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Meritev karakteristik peltonove turbine Laboratorijska vaja
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 12 00 faks: 01 251 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM
MOTORJI Z NOTRANJIM ZGOREVANJEM Dvotaktni Štititaktni Motorji z notranjim zgorevanjem Motorji z zunanjim zgorevanjem izohora: Otto motor izohora in izoterma: Stirling motor izobara: Diesel motor izohora
Karakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 1 00 faks: 01 51 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Karakteristike centrifugalnih črpalk in cevovoda
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 01 477 1 00 faks: 01 51 85 67 www.fs.uni-lj.si e-mail: dekanat@fs.uni-lj.si Katedra za energetsko strojništvo
Π Ο Λ Ι Τ Ι Κ Α Κ Α Ι Σ Τ Ρ Α Τ Ι Ω Τ Ι Κ Α Γ Ε Γ Ο Ν Ο Τ Α
Α Ρ Χ Α Ι Α Ι Σ Τ Ο Ρ Ι Α Π Ο Λ Ι Τ Ι Κ Α Κ Α Ι Σ Τ Ρ Α Τ Ι Ω Τ Ι Κ Α Γ Ε Γ Ο Ν Ο Τ Α Σ η µ ε ί ω σ η : σ υ ν ά δ ε λ φ ο ι, ν α µ ο υ σ υ γ χ ω ρ ή σ ε τ ε τ ο γ ρ ή γ ο ρ ο κ α ι α τ η µ έ λ η τ ο ύ
Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Dinamika fluidov. Masne bilance Energijske bilance Bernoullijeva enačba
Dinamika fluido Masne bilance Energijske bilance Bernoullijea enačba Dinamika tekočin V šteilnih procesih se tekočine pretakajo. roblemi pretakanja tekočin se rešujejo z upošteanjem principo ohranite mase
Gospodarjenje z energijo
Sočasna proizvodnja toplote in električne energije Značilnosti: zelo dobra pretvorba primarne energije v sekundarno in končno energijo 75 % - 90 % primarne energije se spremeni v želeno obliko uporaba
Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
GOSPODARJENJE Z ENERGIJO PREDAVANJE 1
GOSPODARJENJE Z ENERGIJO PREDAVANJE 1 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo εργον αεργον Gospodarjenje z energijo UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Α Ρ Ι Θ Μ Ο Σ : 6.913
Α Ρ Ι Θ Μ Ο Σ : 6.913 ΠΡΑΞΗ ΚΑΤΑΘΕΣΗΣ ΟΡΩΝ ΔΙΑΓΩΝΙΣΜΟΥ Σ τ η ν Π ά τ ρ α σ ή μ ε ρ α σ τ ι ς δ ε κ α τ έ σ σ ε ρ ι ς ( 1 4 ) τ ο υ μ ή ν α Ο κ τ ω β ρ ί ο υ, η μ έ ρ α Τ ε τ ά ρ τ η, τ ο υ έ τ ο υ ς δ
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE
RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)
2. Α ν ά λ υ σ η Π ε ρ ι ο χ ή ς. 3. Α π α ι τ ή σ ε ι ς Ε ρ γ ο δ ό τ η. 4. Τ υ π ο λ ο γ ί α κ τ ι ρ ί ω ν. 5. Π ρ ό τ α σ η. 6.
Π Ε Ρ Ι Ε Χ Ο Μ Ε Ν Α 1. Ε ι σ α γ ω γ ή 2. Α ν ά λ υ σ η Π ε ρ ι ο χ ή ς 3. Α π α ι τ ή σ ε ι ς Ε ρ γ ο δ ό τ η 4. Τ υ π ο λ ο γ ί α κ τ ι ρ ί ω ν 5. Π ρ ό τ α σ η 6. Τ ο γ ρ α φ ε ί ο 1. Ε ι σ α γ ω
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
HIDRAVLIČNE ČRPALKE. šolsko leto:
HIDRAVLIČNE ČRPALKE šolsko leto: 2010/2011 , Kazalo 1.0 UVOD 1 1.1 Razvoj hidravlike 2.0 SPLOŠNO O HIDRAVLIČNIH ČRPALKAH 3.0 NAJVAŽNEJŠI PODATKI HIDRAVLIČNIH ČRPALK 3 3.1 Volumenski pretok 3 3.2 Specifični
FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA
: MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Zaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović
DISKRETNA MATEMATIKA - PREDAVANJE 7 - Jovanka Pantović Novi Sad April 17, 2018 1 / 22 Teorija grafova April 17, 2018 2 / 22 Definicija Graf je ure dena trojka G = (V, G, ψ), gde je (i) V konačan skup čvorova,
Doc.dr. Matevž Dular N-4 01/
soba telefon e-ošta reavatelja: Ir.rof.r. Anrej Seneačnik 33 0/477-303 anrej.seneacnik@fs.uni-lj.si Doc.r. Matevž Dular N-4 0/477-453 atev.ular@fs.uni-lj.si asistenta: Dr. Boštjan Drobnič S-I/67 0/477-75
Proizvodnja električne energije - osnove hidroelektrarn
Proizvodnja električne energije - osnove hidroelektrarn - Zapiski predavanj - šolsko leto 2010/2011 (pripravila doc. dr. Andrej Gubina in prof. dr. Miloš Pantoš) Urejanje 2011/2012 - Čepin Predavatelj:
Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo
ČRPALKE Namen: dovajanje mehanske enerije tekočinam (nestisljivim fluidom) Posledica: ovečanje totalnea tlaka med rirobnicama čralke Značilnosti: majhne retočne količine veliko ovečanje tlaka velik izkoristek
ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO
ČHE AVČE Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO MONTAŽA IN DOBAVA AGREGATA ČRPALKA / TURBINA MOTOR / GENERATOR S POMOŽNO OPREMO Anton Hribar d.i.s OSNOVNI TEHNIČNI PODATKI ČRPALNE HIDROELEKTRARNE
Periodičke izmjenične veličine
EHNČK FAKULE SVEUČLŠA U RJEC Zavod za elekroenergeiku Sudij: Preddiploski sručni sudij elekroehnike Kolegij: Osnove elekroehnike Nosielj kolegija: Branka Dobraš Periodičke izjenične veličine Osnove elekroehnike
PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE)
(Enegane) List: PARNA POSTROJENJA ZA KOMBINIRANU PROIZVODNJU ELEKTRIČNE I TOPLINSKE ENERGIJE (ENERGANE) Na mjestima gdje se istovremeno troši električna i toplinska energija, ekonomičan način opskrbe energijom
HIDRAVLIKA IN PNEVMATIKA (HiP)
Univerza v Ljubljani (UL) / Fakulteta za strojništvo (FS) Laboratorij za pogonsko-krmilno hidravliko (LPKH) http://lab.fs.uni-lj.si/lft/index.htm PAP / SOV / 3. letnik HIDRAVLIKA IN PNEVMATIKA (HiP) (3.)
9. Notranja energija in toplota
9. Notranja energija in toplota - Toplota je tisti del notranje energije, ki se pretaka ed dvea telesoa, ko je ed njia teperaturna razlika! - Notranja energija telesa je sestavljena iz kinetične energije
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Modeliranje električnih strojev
Modeliranje električnih strojev VAJA 6 Statična navorna karakteristika in ohlajevalna krivulja AM Ime in priimek: Datum in ura: Ocena poročila: 1 Besedilo naloge a) Izmerite statično navorno karakteristiko
KORIŠTENJE VODNIH SNAGA TURBINE
KORIŠTENJE VODNIH SNAGA TURBINE Osnovni pojmovi hidrauliĉki strojevi u kojima se energija vode pretvara u mehaniĉku energiju vrtnje stroja što veći raspon padova što veći kapacitet što veći korisni uĉinak
Krogelni ventil MODUL
Krogelni ventil MODUL Izdaja 0115 KV 2102 (PN) KV 2102 (PN) KV 2122(PN1) KV 2122(PN1) KV 2142RA KV 2142MA (PN) KV 2142TR KV 2142TM (PN) KV 2162 (PN) KV 2162 (PN) Stran 1 Dimenzije DN PN [bar] PN1 [bar]
- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH
INTEGRALNE MERITVE DELOVNIH KARAKTERISTIK TURBINSKIH STROJEV NA ODPRTIH PRESKUŠEVALIŠČIH Eksperimentalno modeliranje vsebuje oblikovanje funkcijskih odvisnosti med spremenljivkami poljubnih procesov v
Osnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
T : g r i l l b a r t a s o s Α Γ Ί Α Σ Σ Ο Φ Ί Α Σ 3, Δ Ρ Α Μ Α. Δ ι α ν ο μ έ ς κ α τ ο ί κ ο ν : 1 2 : 0 0 έ ω ς 0 1 : 0 0 π μ
Α Γ Ί Α Σ Σ Ο Φ Ί Α Σ 3, Δ Ρ Α Μ Α g r i l l b a r t a s o s Δ ι α ν ο μ έ ς κ α τ ο ί κ ο ν : 1 2 : 0 0 έ ω ς 1 : 0 π μ Δ ι α ν ο μ έ ς κ α τ ο ί κ ο ν : 1 2 : 0 0 έ ω ς 0 1 : 0 0 π μ T ortiyas Σ ο υ
0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.
1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru
Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare
Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska
Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje)
Poglavja: Navor (5. poglavje), Tlak (6. poglavje), Vrtilna količina (10. poglavje), Gibanje tekočin (12. poglavje) V./4. Deska, ki je dolga 4 m, je podprta na sredi. Na koncu deske stoji mož s težo 700
I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?
TET I.1. Šta je Kulonova sila? elektrostatička sila magnetna sila c) gravitaciona sila I.. Šta je elektrostatička sila? sila kojom međusobno eluju naelektrisanja u mirovanju sila kojom eluju naelektrisanja
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE OBRATOVANJA SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA LJUBLJANA
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE OBRATOVANJA SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA LJUBLJANA Mednarodna konferenca daljinske energetike 2013 Portorož, 24. 26. marec 2013 JP Energetika Ljubljana d.o.o. Tjaša Oštir, univ.
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
TEHNIČNI LIST E E A B C D
lej poglavje OSNE RAZDALJE TRAKTORJA lej poglavje OSNE RAZDALJE TRAKTORJA H J F E E TEHNČN LST TEHNČN LST MERE TRAKTORJA A B C D Vse mere so podane v mm A razdalja med središčem prednje osi in standard
Gasilska zveza Mežiške doline Tečaj za strojnike marec 2010 HIDROMEHANIKA. Mirko Paradiž
Gasilska zveza Mežiške doline Tečaj za strojnike marec 2010 HIDROMEHANIKA Mirko Paradiž 1 Vsebina tečaja 1.0. Aerostatika -Kaj je pritisk -Enote za pritisk -Naprave za merjenje pritiska -Kaj je podtlak
Strojni elementi 1 Ležaji. Gorazd Fajdiga, Marko Nagode
Strojni elementi 1 Ležaji Gorazd Fajdiga, Marko Nagode Vrste ležajev a) b) n n a) F b) F Princip delovanja in mazanje drsnih ležajev h u F N telo 1 mazivo telo 2 h 0 površinska hrapavost R a h R a h >>R
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija
Ispitivanje toka i skiciranje grafika funkcija Za skiciranje grafika funkcije potrebno je ispitati svako od sledećih svojstava: Oblast definisanosti: D f = { R f R}. Parnost, neparnost, periodičnost. 3
ibemo Kazakhstan Republic of Kazakhstan, West Kazakhstan Oblast, Aksai, Pramzone, BKKS office complex Phone: ; Fax:
Mehanika fluidov. Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost.
Mehanika fluidov Statika tekočin. Tekočine v gibanju. Lastnosti tekočin, Viskoznost. 1 Statika tekočin Če tekočina miruje, so vse sile, ki delujejo na tekočino v ravnotežju. Masne volumske sile: masa tekočine
Ν Κ Π 6Μ Θ 5 ϑ Μ % # =8 Α Α Φ ; ; 7 9 ; ; Ρ5 > ; Σ 1Τ Ιϑ. Υ Ι ς Ω Ι ϑτ 5 ϑ :Β > 0 1Φ ς1 : : Ξ Ρ ; 5 1 ΤΙ ϑ ΒΦΓ 0 1Φ ς1 : ΒΓ Υ Ι : Δ Φ Θ 5 ϑ Μ & Δ 6 6
# % & ( ) +, %. / % 0 1 / 1 4 5 6 7 8 # 9 # : ; < # = >? 1 :; < 8 > Α Β Χ 1 ; Δ 7 = 8 1 ( 9 Ε 1 # 1 ; > Ε. # ( Ε 8 8 > ; Ε 1 ; # 8 Φ? : ;? 8 # 1? 1? Α Β Γ > Η Ι Φ 1 ϑ Β#Γ Κ Λ Μ Μ Η Ι 5 ϑ Φ ΒΦΓ Ν Ε Ο Ν
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
OSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
FTN Novi Sad Katedra za motore i vozila. Teorija kretanja drumskih vozila Vučno-dinamičke performanse vozila: MAKSIMALNA BRZINA
: MAKSIMALNA BRZINA Maksimalna brzina kretanja F O (N) F OI i m =i I i m =i II F Oid Princip određivanja v MAX : Drugi Njutnov zakon Dokle god je: F O > ΣF otp vozilo ubrzava Kada postane: F O = ΣF otp
SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze
PRIMARNE VEZE hemijske veze među atomima SEKUNDARNE VEZE međumolekulske veze - Slabije od primarnih - Elektrostatičkog karaktera - Imaju veliki uticaj na svojstva supstanci: - agregatno stanje - temperatura
Uporaba toplotnih izmenjevalcev v postopku pranja
Leonardo da Vinci Project Trajnostni razvoj v industrijskih procesih pranja 5. Modul Energija v pralnicah Poglavje 4 Uporaba toplotnih izmenjevalcev v postopku pranja 5. Modul Energija v pralnicah Poglavje
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
FIN EST RUS GER HU SLO HR IT BIH SRB
IN-ECO je prodajno-distribucijska družba, ki ponuja dobavo komponent oziroma delov tehnologij za čistilne naprave odpadnih vod, zdravilišča in wellness centre, vključno z vzdrževanjem in svetovanjem za
2015 / 16 ESTIA SERIJA 4 / HI POWER. Toplotna črpalka zrak - voda
2015 / 16 ESTIA SERIJA 4 / HI POWER Toplotna črpalka zrak - voda ESTIA HI POWER Naš prispevek za okolje. Ko danes govorimo o obnovljivih virih energije, nas nobena pot ne pelje več mimo toplotne čpalke.
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
< = ) Τ 1 <Ο 6? <? Ν Α <? 6 ϑ<? ϑ = = Χ? 7 Π Ν Α = Ε = = = ;Χ? Ν !!! ) Τ 1. Ο = 6 Μ 6 < 6 Κ = Δ Χ ; ϑ = 6 = Σ Ν < Α <;< Δ Π 6 Χ6 Ο = ;= Χ Α
# & ( ) ) +,. /, 1 /. 23 / 4 (& 5 6 7 8 8 9, :;< = 6 > < 6? ;< Β Γ Η. Ι 8 &ϑ Ε ; < 1 Χ6 Β 3 / Κ ;Χ 6 = ; Λ 4 ϑ < 6 Χ ; < = = Χ = Μ < = Φ ; ϑ =
MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004
MEHANIKA: sinopsis predavanj v šolskem letu 2003/2004 NTF, Visokošolski strokovni program KINEMATIKA 18. 2. 2004 Osnovne kinematične količine.: položaj r, hitrost, brzina, pospešek. Definicija vektorja
Geometrijske karakteristike poprenih presjeka nosaa. 9. dio
Geometrijske karakteristike poprenih presjeka nosaa 9. dio 1 Sile presjeka (unutarnje sile): Udužna sila N Poprena sila T Moment uvijanja M t Moment savijanja M Napreanja 1. Normalno napreanje σ. Posmino
4. Zapiši Eulerjeve dinamične enačbe za prosto osnosimetrično vrtavko. ω 2
Mehanikateoretičnavprašanjainodgovori 1/12 Newtonovamehanika 1. Določiravninogibanjatočkevpoljucentralnesile. Ravninagibanjagreskozicentersileinimanormalovsmerivrtilne količine 2. Zapišiperiodogibanjapremočrtnegagibanjapodvplivompotenciala
VETRNE ELEKTRARNE PRIPRAVA
VETRNE ELEKTRARNE PRIPRAVA Za učitelje: 1. Cilji vaje 1.1 Pri vaji pridobljeno znanje in razumevanje: Spoznajo, da je veter je obnovljiv vir energije. Merijo hitrost vetra. Očitati hitrost vetra iz anemometra.
Vodna turbina. Za učitelje: Znanje in razumevanje
Vodna turbina Za učitelje: Znanje in razumevanje Voda je najpomembnejši obnovljivi vir energije. Za izkoriščanje vodne energije potrebujemo vodne stroje/turbine. Vodni vir ima določen padec in pretok.
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004
Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL
Deformacije. Tenzor deformacija tenzor drugog reda. Simetrinost tenzora deformacija. 1. Duljinska deformacija ε. 1. Duljinska (normalna) deformacija ε
Deformae. Duljinska (normalna) deformaa. Kutna (posmina) deformaa. Obujamska deformaa Θ Tenor deformaa tenor drugog reda 9 podatakamjerna jedinia Simetrinost tenora deformaa 6 podataka 4. Duljinska deformaa
1. Duljinska (normalna) deformacija ε. 2. Kutna (posmina) deformacija γ. 3. Obujamska deformacija Θ
Deformaije . Duljinska (normalna) deformaija. Kutna (posmina) deformaija γ 3. Obujamska deformaija Θ 3 Tenor deformaija tenor drugog reda ij γ γ γ γ γ γ 3 9 podataka+mjerna jedinia 4 Simetrinost tenora
DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE
Seinarska naloga iz fizike DELO SILE,KINETIČNA IN POTENCIALNA ENERGIJA ZAKON O OHRANITVI ENERGIJE Maja Kretič VSEBINA SEMINARJA: - Delo sile - Kinetična energija - Potencialna energija - Zakon o ohraniti
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA
Laboratorij za termoenergetiko SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA Avditorna demonstracijska vaja Ekonomska in energijska analiza kotla in SPTE v sušilnici lesa Cilj vaje analiza proizvodnje toplote za potrebe
Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
DOŽIVETJE TOPLE VODE ENERGY LINE NOVA GENERACIJA SANITARNIH TOPLOTNIH ČRPALK. gorenje.com
DOŽIVETJE TOPLE VODE ENERGY LINE NOVA GENERACIJA SANITARNIH TOPLOTNIH ČRPALK gorenje.com 2 Grelniki vode KLJUČNE PREDNOSTI NOVE GENERACIJE SO ZAGOTOVILO POPOLNEGA UGODJA IN VARNE UPORABE TOPLE VODE PRIHRANITE
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
VETRNE ELEKTRARNE PRIPRAVA. Za učitelje:
VETRNE ELEKTRARNE PRIPRAVA Za učitelje: 1. Cilji vaje 1.1 Pri vaji pridobljeno znanje in razumevanje Spoznajo kateri so obnovljivi viri Spoznajo, da je veter je obnovljiv vir energije. Spoznajo, da lahko
DOŽIVETJE TOPLE VODE ENERGY LINE NOVA GENERACIJA SANITARNIH TOPLOTNIH ČRPALK. gorenje.si
DOŽIVETJE TOPLE VODE ENERGY LINE NOVA GENERACIJA SANITARNIH TOPLOTNIH ČRPALK gorenje.si 2 Grelniki vode KLJUČNE PREDNOSTI NOVE GENERACIJE SO ZAGOTOVILO POPOLNEGA UGODJA IN VARNE UPORABE TOPLE VODE PRIHRANITE
NARAVOSLOVJE - 7. razred
NARAVOSLOVJE - 7. razred Vsebina Zap. št. ZVOK 7.001 Ve, da predmeti, ki oddajajo zvok zvočila, zatresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje. 7.002 Ve, da sprejemnik zvoka zazna tresenje zraka
Stikalni pretvorniki. Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC Boštjan Glažar
Stikalni pretvorniki Seminar: Načrtovanje elektronike za EMC 9. 3. 2016 Boštjan Glažar niverza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko Tržaška cesta 25, SI-1000 Ljubljana Vsebina Prednosti stikalnih pretvornikov
Решенија на задачите за основно училиште. REGIONALEN NATPREVAR PO FIZIKA ZA U^ENICITE OD OSNOVNITE U^ILI[TA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA 25 april 2009
EGIONALEN NATPEVA PO FIZIKA ZA U^ENICITE OD OSNOVNITE U^ILI[TA VO EPUBLIKA MAKEDONIJA 5 april 9 Zada~a Na slikata e prika`an grafikot na proena na brzinata na dvi`eweto na eden avtoobil so tekot na vreeto
PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE
TOPLOTNO ENERGETSKI SISTEMI TES d.o.o. GREGORČIČEVA 3 2000 MARIBOR IN PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE Saša Rodošek December 2011, Hotel BETNAVA, Maribor TES d.o.o. Energetika Maribor
proizvod Ogrevajoča moč elementov Weishauptove toplotne črpalke za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne tople vode
proizvod Informacija o toplotnih črpalkah Ogrevajoča moč elementov Weishauptove toplotne črpalke za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne tople vode Energija seveda iz narave Weishauptove toplotne
TEHNIČNI LIST MERE TRAKTORJA. Vse mere so podane v mm. AGT 830/835 AGT 835 T/S standard 1020 1010 prednja hidravlika 1170 1230
TEHNIČNI LIST MERE TRAKTORJA Vse mere so podane v mm A Razdalja med središčem prednje osi in končni točki prednjega dela AGT 830/835 standard 1020 1010 prednja hidravlika 1170 1230 B Medosna razdalja 1185