ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI NADGRADNJE PROGE DIVAČA-SEŽANA-d.m.-(OPČINE) (WP2)

Transcript

1 ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI NADGRADNJE PROGE DIVAČA-SEŽANA-d.m.-(OPČINE) (WP2)

2 naročnik: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica Ljubljana predstavnik naročnika: mag. Fendre Boštjan objekt: ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI NADGRADNJE PROGE DIVAČA SEŽANA D.M. - (OPČINE) (WP2) Končno poročilo vrsta študije: DIVAČA - SEŽANA datum: maj 2014, dopolnitev junij 2014

3 ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI NADGRADNJE PROGE DIVAČA SEŽANA D.M. - (OPČINE) (WP2) Končno poročilo Investitor: Predstavnik naročnika: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Langusova ulica Ljubljana mag. Fendre Boštjan Izdelovalec: PROJEKT d.d. NOVA GORICA, Kidričeva 9a 5000 Nova Gorica Odgovorna oseba izdelovalca: Vladimir DURCIK, univ.dipl.inž.grad. Podpis: Odgovorni izdelovalec študije: mag. BERNARDKA JURIČ, univ.dipl.gosp.inž Podpis: Podizvajalec: SUDOP BRNO spol.s.r.o. Kounicova Brno Številka študije: DIVAČA - SEŽANA Kraj in datum izdelave projekta: Nova Gorica, maj 2014, dopolnitev junij 2014 PROJEKT d.d. NOVA GORICA Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica, tel.: , fax: , info@projekt.si

4 IZDELOVALCI Sodelavci PROJEKT d.d. NOVA GORICA: Maca UHLIŘ, univ.dipl.inž.grad. Urška ZORIČ, univ.dipl.inž.kraj.arh. Andrej SEDEJ, univ.dipl.inž.grad. Igor LOBODA, graf.obl. Davor ROZMAN, univ.dipl.inž.grad. OSTALI POGODBENI SODELAVCI ŠTUDIJE SUDOP BRNO, spol s.r.o., Kounicova 26, Brno, Češka Področje železnice tehnični del, dokumentacija SVTK in voznega omrežja, telekomunikacije in tehnološke študije in tehnologija prometa: Odgovorni vodja: Ing. Radomír HANÁK Tehnologija prometa: Ing. Miroslav POSEL Signalno varnostne naprave: Ing, Tomáš TOMA Elektrifikacija: Mr. Radim CIKL Tehnični del zasnova proge: Ing. Pavol PUKLUŠ PROJEKT d.d. NOVA GORICA Kidričeva 9a, 5000 Nova Gorica, tel.: , fax: ,

5 KAZALO ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI NADGRADNJE PROGE DIVAČA SEŽANA D.M. - (OPČINE) (WP2)... 3 IZDELOVALCI... 4 KAZALO Uvod Obseg naloge Izhodišča za pripravo študije Namen študije OBSTOJEČE STANJE Promet Tovorni promet Potniški promet Zmogljivost proge Napoved prihodnjih prometnih tokov OPREDELITEV VARIANT ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI Tehnični del študije Uvod Velikost obravnavanega območja, strokovne podlage in uporabljeni podatki Obravnavano območje V študiji uporabljene strokovne podlage in podatki Obratovalna in prometna tehnologija Pendolino vlak Časovni vidik potovanja Trenutno stanje Zgornji in spodnji ustroj proge Prehodi z železniško progo Postaje in postajališča Premostitveni objekti Signalno varnostne naprave Elektrifikacija Tehnična rešitev načrtovano stanje Zgornji in spodnji ustroj proge Predvidena železniška tehnologija na železniški postaji Divača Prehodi z železniško progo Postaje in postajališča

6 6.6.5 Premostitveni objekti (Mostovi in grajene strukture) Varnostne naprave Elektrifikacija PRELIMINARNE OPOMBE Z OKOLJSKEGA VIDIKA Hrup Vibracije 39 8 OCENJENA INVESTICIJSKA VREDNOST NADGRADNJE ZAKLJUČEK Opomba LITERATURA PRILOGA: GRAF HITROSTI PRILOGA: SITUACIJA S PRIKAZANIMI POTREBNIMI UKREPI IN DOSEŽENIMI HITROSTMI KAZALO SLIK Slika 1: Prikaz obravnavanega progovnega odseka (prikaz na TK 50)... 8 Slika 2: Vzdolžni prerez progovnega odseka Divača - Sežana, del Divača Povir (vir: SŽ infrastruktura d.o.o.)... 9 Slika 3: Vzdolžni prerez progovnega odseka Divača - Sežana, del Povir Sežana (vir: SŽ infrastruktura d.o.o.) Slika 4: Rezultati izračunov potovalnega časa - sedanje stanje proge (pred nadgradnjo) Slika 5: Rezultati izračunov potovalnega časa predvidena nadgradnja Slika 6: Prikaz prihranka potovalnega časa - z uporabo vlaka z nagibno tehniko»pendolino« Slika 7: Prehod z železniško progo, stacionaža km (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) 23 Slika 8: Prehod z železniško progo, stacionaža km (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) 23 Slika 9: Postaja Divača (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) Slika 10: Skica postajne tirne sheme postaje Divača (vir: SŽ infrastruktura d.o.o., vodenje prometa) Slika 11: Postaja Sežana (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) Slika 12: Skica postajne tirne sheme postaje Sežana (vir: SŽ infrastruktura d.o.o., vodenje prometa) Slika 13: Postajališče Povir (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) Slika 14: Skica postajne tirne sheme postajališča Povir (vir: SŽ infrastruktura d.o.o., vodenje prometa) Slika 15: Prikaz situativnega elementa in hitrosti glede na posamezno nadvišanje

7 Slika 16: Načrt običajne zasedenosti peronov v primeru dvourne prometne konice ( od 13:40 do 15:40 na delovni dan) Slika 17: Določitev potrebe po peronih Slika 18: Shema postaje Divača po modernizaciji, kot je predvidena v projektu Modernizacija obstoječe železniške proge Divača Koper, projekt št. 3511/D, načrt št , risba št KAZALO TABEL Tabela 1: Letno število tovornih vlakov na odseku Divača - Sežana Tabela 2: Povprečne letne in skupne stopnje rasti števila tovornih vlakov na odseku Sežana - Divača, v letih med Tabela 3: Prepeljan tovor v tisoč neto tonah na odseku Sežana - Divača, v letih med Tabela 4: Letno število potniških vlakov na odseku Divača - Sežana Tabela 5: Povprečne letne in skupne stopnje rasti števila potniških vlakov na odseku Sežana - Divača, v letih med Tabela 6: Število prepeljanih potnikov v letu 2008 in 2009 ter stopnja rasti (glede na prodane vozovnice) Tabela 7: Število opravljenih potniških kilometrov za leti 2008 in 2009 ter stopnja rasti Tabela 8: Dejanska prepustna zmogljivost proge oz. progovnega odseka Divača - Sežana v letu Tabela 9: Povprečno dnevno število potniških vlakov v letu Tabela 10: Obseg opravljenega dela v mesecu oktobru 2008 in povprečno dnevno št. tovornih vlakov Tabela 11: Obseg tovornega prometa po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020 in 2030 glede na referenčno leto Tabela 12: Obseg potniškega prometa po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020 in 2030 glede na referenčno leto Tabela 13: Prikaz hitrosti po stacionaži glede na posamezno nadvišanje

8 1 UVOD Predmet študije je pregled obstoječega stanja železniške proge Divača Sežana in preučitev izvedljivosti nadgradnje proge za potrebe uvedbe lahke železnice v okviru projekta ADRIA A. Slika 1: Prikaz obravnavanega progovnega odseka (prikaz na TK 50) Proga Divača Sežana je v slovenskem železniškem omrežju glavna proga in je navedena v Evropskem sporazumu o najpomembnejših mednarodnih železniških progah Sporazum AGC (E-proge); št. E proge: E70. Pomembna je tudi za vseevropski koridor V / Mediteranski koridor v okviru TEN-T omrežja in ERTMS koridor D (Valencia Budimpešta). 8

9 Prikaz vzdolžnega prereza progovnega odseka Divača - Sežana Slika 2: Vzdolžni prerez progovnega odseka Divača - Sežana, del Divača Povir (vir: SŽ infrastruktura d.o.o.) 9

10 Slika 3: Vzdolžni prerez progovnega odseka Divača - Sežana, del Povir Sežana (vir: SŽ infrastruktura d.o.o.) 10

11 1.1 Obseg naloge Naloga je izdelana skladno z projektno nalogo za projekt ADRIA A, sklop 4, Študija izvedljivosti nadgradnje proge Divača Sežana - d.m. - (Občine). Študija obsega pregled in opis obstoječega stanja železniške infrastrukture, postaj in postajališča, analizo obstoječih tokov in potenciala za tovorni in potniški promet ter na podlagi upoštevanja že predvidenih ukrepov določitev potrebnih ukrepov nadgradnje, upoštevajoč možnost povečanja hitrosti z uporabo nagibne tehnike. 2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO ŠTUDIJE 2.1 Namen študije Namen izdelane študije je poiskati rešitve zlasti za: - izboljšanje tehničnih pogojev in parametrov obravnavanega odseka proge, - izboljšani parametri na celotnem progovnem odseku, za učinkovito delovanje železniškega tovornega prometa in tudi izboljšanje potniškega prometa, - izboljšanje varnosti železniškega prometa in potnikov, - zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb, - in nenazadnje, vključitev proge v novi sistem železniškega regionalnega potniškega pometa v okviru projekta ADRIA A. 11

12 3 OBSTOJEČE STANJE Obravnavani progovni odsek Divača Sežana d.m., v dolžini 12,9 km, št. odseka 55, je del glavne proge Ljubljana Sežana d.m., v skupni dolžini 117 km in številko proge št. 50. Podatki o obstoječem stanju so povzeti po dokumentu»analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji«, izdelovalec Prometni institut Ljubljana, d.o.o. s partnerji, končno poročilo marec V dokumentu je opisano stanje za leto 2008 in navedene prognoze za leto Promet Skladno z določili projektne naloge se za analizo prometnih tokov upošteva Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Ostalih predhodno izdelanih dokumentov v okviru projekta ADRIA A, navedenih v projektni nalogi, nismo prejeli, ker izdelovalec delovnega paketa napovedi prometnih tokov še ni razpolagal s končnimi podatki. Opomba: Kljub temu, da zgoraj omenjenih dokumentov nismo dobili, smo lahko s strokovnim sklepanjem in predvidevanjem na podlagi izkušenj, uspešno zaključili nalogo, kar je razvidno v nadaljevanju Tovorni promet Obseg tovornega prometa podajamo v deležu tovornih vlakov glede na podatke po letnem številu tovornih vlakov, povprečne letne in skupne stopnje rasti števila tovornih vlakov in letnem številu prepeljanega tovora v neto tonah (t). V nadaljevanju je v tabeli prikazano letno št. tovornih vlakov v obdobju , ter povprečne letne in skupne stopnje rasti po različnih presekih navedenega obdobja. 12

13 Tabela 1: Letno število tovornih vlakov na odseku Divača - Sežana ŠT. PROGE ŠT. IN DOLŽINA LETNO ŠT. TOVORNIH VLAKOV ODSEKA (9 km) Tabela 2: Povprečne letne in skupne stopnje rasti števila tovornih vlakov na odseku Sežana - Divača, v letih med ŠT. PROG E 50 ŠT. IN DOLŽINA ODSEKA 55 (9 km) POVPREČNE LETNE STOPNJE RASTI V % SKUPNJE STOPNE RASTI ,89 3,51-5,60-8,89 14,79-25,05 3,25-10,63-15, ,61 Tabela 3: Prepeljan tovor v tisoč neto tonah na odseku Sežana - Divača, v letih med ŠT. ŠT. IN PREPELJANI TOVOR (NETO 1000 TONE) PROGE DOLŽINA ODSEKA (9km) 3.422, , , , , , , ,3 Kot komentar številčnih podatkov tabel je v obdobju opazen padec Prepeljan tovor v tisoč neto tonah, v letu 2009, glede na 1995 celo za 23,5% Potniški promet Obseg potniškega prometa podajamo v deležu potniških vlakov glede na podatke po letnem številu potniških vlakov, povprečne letne in skupne stopnje rasti števila potniških vlakov ter letnem številu prepeljanih potnikov in opravljenih potniških kilometrih. Tabela 4: Letno število potniških vlakov na odseku Divača - Sežana ŠT. PROGE ŠT. IN DOLŽINA LETNO ŠT. POTNIŠKIH VLAKOV ODSEKA (9 km) Kot komentar številčnih podatkov tabel je v obdobju opazen padec letnega števila potniških vlakov, v letu 2008 celo za 20%. Tabela 5: Povprečne letne in skupne stopnje rasti števila potniških vlakov na odseku Sežana - Divača, v letih med ŠT. PROGE ŠT. IN DOLŽINA POVPREČNE LETNE STOPNJE RASTI V % SKUPNJE STOPNE RASTI ODSEKA (9 km) -1,8-1,6-0,1-8,8-6,3-0,6-19,0-2,9 8,1-15,0 13

14 Tabela 6: Število prepeljanih potnikov v letu 2008 in 2009 ter stopnja rasti (glede na prodane vozovnice) ŠT. PROGE ŠT. IN DOLŽINA LETNO ŠT. PREPELJANIH POTNIKOV STOPNJA RASTI ODSEKA v % (9 km) ,98 Tabela 7: Število opravljenih potniških kilometrov za leti 2008 in 2009 ter stopnja rasti ŠT. PROGE ŠT. IN DOLŽINA LETNO ŠT. PREPELJANIH POTNIKOV STOPNJA RASTI ODSEKA (9 km) ,67 Postaji Sežana in Divača pa se v analiziranem obdobju nista uvrstili med prvih 20 postaj glede na odpravljene potnike. 14

15 3.1.3 Zmogljivost proge Ena izmed ključnih karakteristik železniške proge na splošno je njena zmogljivost. Le-ta je določena s parametroma prepustne in prevozne zmogljivosti. Prepustna zmogljivost pomeni sposobnost progovnega odseka, da v določenem časovnem obdobju prepusti določeno število vlakov (upoštevajoč obstoječo opremljenosti proge, določeno vrsto in serijo vlečnih vozil in ob obstoječi organizaciji prometa vlakov). Prevozna zmogljivost proge pa določa možnost prevoza določene količine tovora (izraženo v neto in bruto tonah). Dejanska zmogljivost proge odraža realno zmogljivost proge, ki upošteva vse zapore prog in omejitve hitrosti. Glede na upoštevanje vseh opisanih lastnosti prog lahko določimo dejansko prepustno zmogljivost proge, ki jo za predmetni progovni odsek Divača Sežana, za leto 2008 podajamo v tabeli 8. Tabela 8: Dejanska prepustna zmogljivost proge oz. progovnega odseka Divača - Sežana v letu 2008 ODSEK ŠT. IN DOLŽINA ODSEKA PREPUSTNA ZMOGLJIVOST VLAKOV NA DAN 2008 Divača - Sežana 9,5 km 141 Podatek zmogljivosti proge je pomemben za določitev izkoriščenosti prepustne zmogljivosti, ki poda razmerje med dejanskim dnevnim številom vlakov in prepustno zmogljivostjo obravnavanega odseka. Ocena izkoriščenosti prepustne zmogljivosti se opravi za mesec maksimalnega opravljenega dela, ki je na podlagi analize v dokumentu Analize možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji v letu 2008, mesec oktober. Povprečno dnevno število potniških in tovornih vlakov podajamo v tabelah 9 in 10. Tabela 9: Povprečno dnevno število potniških vlakov v letu 2008 ODSEK PARNA SMER NEPARNA SMER SKUPAJ SKUPAJ Lokalni potniški vlak Mednarodni, regionalni, InterCity, EuroCity, nagibna tehnika Lokalni potniški vlak Mednarodni, regionalni, InterCity, EuroCity, nagibna tehnika Lokalni potniški vlak Mednarodni, regionalni, InterCity, EuroCity, nagibna tehnika Divača - Sežana Tabela 10: Obseg opravljenega dela v mesecu oktobru 2008 in povprečno dnevno št. tovornih vlakov ODSEK MESEC OKTOBER 2008 POVPREČNO DNEVNO ŠT. TOVORNIH VLAKOV Št. Lokomotivski Št. tovornik Lokomotivski skupaj tovornik vlakov kilometri vlakov vlaki Divača - Sežana

16 Skupno dnevno število tovornih in potniških vlakov za progovni odsek Divača Sežana za leto 2008 je 60 vlakov dnevno, kar predstavlja 42,55 % izkoriščenost glede na zmogljivost proge, ki predstavlja 141 vlakov dnevno. V primeru dvotirnih prog se polna izkoriščenost smatra ob 90 % izkoriščenosti. 4 NAPOVED PRIHODNJIH PROMETNIH TOKOV V sklopu študije upoštevamo prognoze prometnih tokov predvidene za leto Številčne podatke napovedanih prometnih tokov povzemamo po dokumentu»analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji«, končno poročilo marec 2011, ki podaja napovedi za leti 2020 in Pri napovedi prihodnjih prometnih tokov so zajeti prometni in tudi ekonomski in družbeno razvojni scenariji. Napoved prometa v prihodnosti so v dokumentu Analiza možnosti napovedani glede na tri različne scenarije, in sicer: Brez novih naložb v JŽI pogoj»0«(vlaganja za zagotovitev normalnega tehničnega stanja); Omejene naložbe v JŽI pogoj»z1«(omejene naložbe za izboljšanje prepustne in prevozne zmogljivosti); Velike naložbe v JŽI pogoj»z2«(bistveno izboljšanje prepustne in prevozne zmogljivosti veliko povečanje kapacitete prog). V nadaljevanju povzemamo prognoze prometa za tovorni in potniški promet po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020 in 2030 glede na referenčno leto Tabela 11: Obseg tovornega prometa po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020 in 2030 glede na referenčno leto 2008 Pogoj»0«Pogoj»Z1«Pogoj»Z2«odsek Divača - Sežana Pri napovedovanju potniškega prometa imajo veliko vlogo tudi vozni redi. Tabela 12: Obseg potniškega prometa po vseh treh scenarijih investicij za leto 2020 in 2030 glede na referenčno leto 2008 Pogoj»0«Pogoj»Z1«Pogoj»Z2«odsek Divača - Sežana

17 5 OPREDELITEV VARIANT ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI Za oceno investicijske vrednosti nadgradnje bo študija izvedljivosti nadgradnje proge obravnavana v dveh variantah: - varianta brez posega: brez predvidene investicije, brez posega na progovnem odseku. Izboljšava zgolj s povečanjem hitrosti z uporabo vlakov z nagibno tehniko. - varianta optimizacija: investicija v maksimizacijo hitrosti proge večinoma v okviru obstoječe trase po rekonstrukciji zgornjega in spodnjega ustroja ter uporabo nagibnega vlaka, ob nespremenjeni kategoriji proge (če investitor izrazi potrebo po tem). 6 TEHNIČNI DEL ŠTUDIJE 6.1 Uvod To poglavje obravnava pregled predhodno že izdelanih oz. predlaganih tehničnih rešitev na infrastrukturi mejnih železniških odsekov, vključno z objekti, ki sodijo v sklop železniške infrastrukture. Prikazan je tudi pregled in analiza predlaganih rešitev za rekonstrukcijo obstoječe proge od italijanske meje do železniške postaje Divača. Ena od nalog študije je tudi preveriti možnost zvišanja hitrosti potovanja vlaka z uporabo nagibnega vlaka. Predlogi ukrepov optimizacije progovnega odseka Divača - Sežana, ki je predmet študije, morajo biti usklajeni s predlogi predlaganimi za modernizacijo proge Ljubljana - Sežana in s tehnično rešitvijo proge Nova Gorica - Sežana. V študiji bo predviden obseg optimizacije z upoštevanjem že predvidenih rešitev v sklopu modernizacije proge Ljubljana - Sežana. 6.2 Velikost obravnavanega območja, strokovne podlage in uporabljeni podatki Obravnavano območje Območje je opredeljeno z italijansko mejo in železniško postajo Divača, vključno s postajo Divača. Za območje postaje Divača je že izdelan projekt rekonstrukcije same postaje. V študiji izvedljivosti nadgradnje proge Divača Sežana d.m. moramo upoštevati, da bodo predlagani optimizacijski ukrepi dopolnjevali obseg projektnih rešitev predvidenih v že izdelanem projektu. Na postaji Divača so dela trenutno v izvajanju, zato je obseg dejansko izvedenih ukrepov težko oceniti. Po zaključku del mora postaja Divača ustrezati vsem predpisanim standardom. V sklopu študije izvedljivosti nadgradnje proge Divača Sežana d.m. predvidimo, da se v sklopu rekonstrukcije / nadgradnje postaje Divača izvede že vsa potrebna dela in da bo postaja ustrezala zahtevanim standardom.. 17

18 6.2.2 V študiji uporabljene strokovne podlage in podatki Za izdelavo analize v poglavju variante optimizacije, kjer je predvidena investicija so bili potrebni osnovni podatki povzeti po naslednjih dokumentih: - Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, - ADRIA A (Predhodno izdelanih dokumentov v okviru projekta ADRIA A, navedenih v projektni nalogi, nismo prejeli, ker izdelovalec delovnega paketa napovedi prometnih tokov še ni razpolagal s končnimi podatki), - podatki o železniških tirih informacija o zgornjem ustroju (prejeti opisni podatki Slovenskih železnic d.o.o.), - podatki o železniških tirih informacija o spodnjem ustroju (prejeti opisni podatki Slovenskih železnic d.o.o.), - situacijske sheme varnostne opreme (prejeti obseg Slovenskih železnic d.o.o.), - karte - 1:10000 rastrska karta. Rešitve odseka morajo biti usklajene z rešitvami za odsek proge Ljubljana Sežana in Nova Gorica Sežana. V sklopu priprave študije, dokumentacije, ki bi obravnavala ta dva odseka nismo imeli in so uskladitve potrebne v pripravi projektne dokumentacije. Opomba: Kljub temu, da zgoraj omenjenih dokumentov nismo imeli na razpolago, smo lahko s strokovnim sklepanjem in predvidevanjem na podlagi izkušenj, uspešno zaključili nalogo, kar je razvidno v nadaljevanju. 6.3 Obratovalna in prometna tehnologija Uporabili bomo podatke iz študije ''Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji''. (Izhajali bomo iz točke projektne naloge, ki navaja da se z uvedbo APB-ja poveča prepustna zmogljivost proge na 190 vlakov na dan). 6.4 Pendolino vlak V skladu s specifikacijami iz projektne naloge, primerjamo v okviru prometne tehnologije čas potovanja za Pendolino vlak brez in z rekonstrukcijo proge Časovni vidik potovanja Programska oprema in metodologija izračuna Za izračun potovalnega časa in optimizacije časa vožnje vlakov je bila uporabljena programska oprema "Sklony 1,2 W" in "Časy chodu", podjetja»juve-soft«. Vhodni parametri za izračun potovalnega časa so dopustne progovne hitrosti, vzdolžni profil (vzdolžni skloni, prehodnice, klančine in radiji horizontalnih krivin) in prečni profili (nadvišanje krožnih krivin) obravnavanega progovnega odseka. V postopku izračuna časa potovanja za posamezne odseke so se upoštevale vlečne značilnosti vlaka. 18

19 Skladno s določili metodologije UIC je pri teoretičnih izračunih potrebno upoštevati časovni pribitek, 4 % za potniške in 10 % za tovorne vlake. Vsi rezultati so zaokroženi na 30 sek. V skladu s projektno nalogo študije se zahteva preverjanje potovalnih časov za električni Pendolino in model 312 (Siemens Desiro). Za sklop električni Pendolino model 310 in model 312 (Siemens Desiro) se je preverilo ali je možno doseči enake čase potovanja v obe smeri in kolikšni so ti časi. Analiza hitrosti je bila izvedena za tehnične elemente glede na sedanje stanje progovnega odseka in za progo po predvideni nadgradnji. V nadaljevanju povzemamo rezultate izračuna med postajo Divača in postajo Sežana. Izračuni veljajo za obe smeri. Izračuni so prikazani skladno z zahtevo projektne naloge, in sicer za primera stanja proge kot je obstoječe stanje in stanje proge po nadgradnji zgornjega in spodnjega ustroja z delnimi prilagoditvami trase za nagibno tehniko, za uporabo»pendolino«vlaka. V primeru izračuna»pendolino«vlaka ustavljanje na postajališču Povir ni predvideno. 19

20 Slika 4: Rezultati izračunov potovalnega časa - sedanje stanje proge (pred nadgradnjo) V tabeli uporabljene kratice: ICS vrsta vlaka InterCity Slovenia (uporabljajo SŽ) RG regionalni potniški vlaki (uporabljajo SŽ) LP drugi potniški vlaki (uporabljajo SŽ) JT potovalni čas ST čas postanka 20

21 Slika 5: Rezultati izračunov potovalnega časa predvidena nadgradnja V tabeli uporabljene kratice: ICS vrsta vlaka InterCity Slovenia (uporabljajo SŽ) RG regionalni potniški vlaki (uporabljajo SŽ) LP drugi potniški vlaki (uporabljajo SŽ) JT potovalni čas ST čas postanka 21

22 Primerjava potovalnih časov Rezultat modernizacije Divača - Sežana na progovnem odseku med dvema postajama bo izjemno zmanjšanje potrebnega časa v primerjavi s sedanjim stanjem. Dodatno zmanjšanje potovalnega časa doprinese tudi povečanje hitrosti, ki ga je mogoče doseči z uporabo vlaka z nagibno tehniko»pendolino«. V primeru nadgradnje proge in uporabe vlaka z nagibno tehniko se potovalni čas v smeri Divača Sežana zmanjša za 3 sek in v smeri Sežana Divača za 2,5 sek. opomba: V primeru izračuna»pendolino«vlaka ustavljanje na postajališču Povir ni predvideno. Slika 6: Prikaz prihranka potovalnega časa - z uporabo vlaka z nagibno tehniko»pendolino«6.5 Trenutno stanje Zgornji in spodnji ustroj proge Trenutno stanje zgornjega in spodnjega ustroja progovnega odseka Divača - Sežana opisujemo na podlagi podatkov posredovanih s strani upravljavca železniške infrastrukture, SŽ Infrastruktura d.o.o.. Trenutna progovna hitrost na progovnem odseku Sežana - Divača je 75 km/h. Na progi potekata potniški in tovorni promet v obe smeri. Po podatkih, ki izhajajo iz dokumenta Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, je dejanska prepustna zmogljivost proge oz. progovnega odseka Divača - Sežana v letu vlakov/dan. Tirnice so tipa UIC60, pragovi so leseni. Proga je na tem odseku zelo dotrajana. Na progi sta dve postaje in sicer Divača in Sežana, ter eno postajališče imenovano Povir Prehodi z železniško progo Na progi Divača - Sežana d.m. z Republiko Italijo so trije železniški prehodi in sicer na stacionaži km , km in km Ostali prehodi so izven nivojski (podvozi in nadvozi). Železniški prehodi niso tehnično zavarovani, označeni so le s prometno signalizacijo»andrejev križ«in "STOP" znak. 22

23 Slika 7: Prehod z železniško progo, stacionaža km (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) Slika 8: Prehod z železniško progo, stacionaža km (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) 23

24 6.5.3 Postaje in postajališča Na progi Divača - Sežana - d.m. z Republiko Italijo sta dve železniške postaji Divača in Sežana ter eno postajališče Povir. Na postaji Divača trenutno potekajo rekonstrukcijska dela v okviru projekta»modernizacija Divača-Koper. Zaključek del se pričakuje v letu 2015 / Na postaji sta za smer Sežana dva perona, dolžine 198 in 194 m. V Sežani je za linijo iz Divače en peron dolžine 161 m in višine 350 mm nad GRT. Perona postajališča Povir sta dolga 100 m in višine 350 mm nad GRT. Na postaji Sežana in postajališču Povir so obstoječe rampe, ki omogočajo dostop z invalidskim vozičkom do samega perona. V sklopu rekonstrukcij postaj so potrebni tudi posamezni posegi za zagotovitev celostnega dostopa za gibalno in funkcionalno ovirane osebe. Na postajah je prav tako potrebna nadgradnja informacijskega sistema za potnike. 24

25 Slika 9: Postaja Divača (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) Slika 10: Skica postajne tirne sheme postaje Divača (vir: SŽ infrastruktura d.o.o., vodenje prometa) 25

26 Slika 11: Postaja Sežana (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) Slika 12: Skica postajne tirne sheme postaje Sežana (vir: SŽ infrastruktura d.o.o., vodenje prometa) 26

27 Slika 13: Postajališče Povir (vir: Projekt d.d. Nova Gorica) Slika 14: Skica postajne tirne sheme postajališča Povir (vir: SŽ infrastruktura d.o.o., vodenje prometa) 27

28 6.5.4 Premostitveni objekti Trenutno stanje premostitvenih objektov (mostovi, oporni in podporni zidovi, prepusti) na progovnem odseku Divača - Sežana opisujemo na podlagi podatkov posredovanih s strani upravljavca železniške infrastrukture. Na progovnem odseku Divača - Sežana - d.m. z Republiko Italijo je šest mostov in trije izven nivojski prehodi. Ti objekti so sledeči: Most km ,70 Prepust km ,10 Prepust km ,40 Prepust km ,65 Prepust km ,00 Prepust km ,35 Podhod km ,00 Prepust km ,90 Nadvoz km ,20 Nadvoz km ,10 Nadvoz km ,00 Nadvoz km , Signalno varnostne naprave Trenutno stanje signalno varnostnih naprav na progovnem odseku Divača - Sežana opisujemo na podlagi podatkov posredovanih s strani upravljavca železniške infrastrukture. Proga ima trenutno svetlobno signalno varnostno ureditev. Nivojski prehodi so zavarovani le s prometno signalizacijo,»andrejev križ«in»stop«znak. Signalno varnostne naprave morajo biti skladne s sistemom modernizacije proge Ljubljana- Sežana Elektrifikacija Trenutno stanje elektrifikacije na progovnem odseku Divača-Sežana opisujemo na podlagi podatkov posredovanih s strani upravljavca železniške infrastrukture. Sedanja dvotirna železniška proga med postajama Divača in Sežana je elektrificirana s 3kV DC sistemom z dvema kontaktnima vodnikoma s presekom 100 mm 2 in nosilno žico s presekom 120 mm 2. To je standardni sistem, ki se uporablja za vzdolž odprte proge in glavnega postajnega tira. 28

29 6.6 Tehnična rešitev načrtovano stanje Zgornji in spodnji ustroj proge Opisan bo zgornji in spodnji ustroj, ki je zahtevan glede na predvideno optimizacijo (obseg modernizacije in rekonstrukcije). Po pregledu in preučitvi trenutnih razmer obravnavanega progovnega odseka se je izkazalo, da je največjo hitrost do 120 km/h na obstoječih elementih možno doseči z železniško kompozicijo z nagibno tehniko (graf hitrosti v prilogi). Za uvedbo te hitrosti se priporoča rekonstrukcija zgornjega ustroja. In sicer zamenjava lesenih pragov, na mestih kjer so dotrajani. Potrebna je tudi zamenjava lesenih pragov z novimi lesenimi pragovi. V fazi izdelave bodočega projekta nadgradnje se, glede na geološke značilnosti terena, preuči uporaba pragov iz betona ki pa morajo biti zaradi toge podlage vgrajeni na elastično podlago. V fazi izdelave projekta nadgradnje proge se glede na geološke značilnosti terena preuči uporaba lesenih pragov oz. pragov iz betona, slednje je potrebno vgrajevati na elastično podlago. Potrebna je obnova vseh prehodov s cesto. Podrobno se način obnove obdela v sklopu projektne dokumentacije. Ob enakih tehničnih elementih proge je možno hitrost za ostale vlake (brez nagibne tehnike), s trenutnih 75 km/h dvigniti na do 100 km/h, vendar je ob tem potrebno za zagotovitev ustreznega bočnega pospeška nadvišanje do 100 mm. V krivini na vlak deluje centrifugalna sila. Da bi jo izničili je potrebno dodati nadvišanje na tir, ki omogoča povečanje delovanja sile gravitacije. Potrebno je tako nadvišanje, ki zagotovi, da seštevek centrifugalne sile in sile gravitacije z nadvišanjem, deluje točno na os tračnice, in ima tako ustrezen bodoči pospešek. (Skladno s pravilnikom, kjer je opisan»primanjkljaj nadvišanja«kot ekvivalent pozitivnemu bočnemu pospešku in je vrednost, za katero bi morali povečati dejansko nadvišanje, da bi bil bočni pospešek enak nič.) Na progi Divača Sežana je tako možno s trenutnih 75 km/h dvigniti na do 100 km/h, ob upoštevanju primanjkljaja nadvišanja do 100 mm. Prav tako je na določenih odsekih možno hitrost s trenutnih 80 km/h dvigniti na do 120 km/h, vendar je ob upoštevanju primanjkljaja nadvišanja do 130 mm. Genaralno pa je vzdolž večjega dela proge potrebno upoštevati primanjklaj nadvišaja 115 mm. V primeru uporabe Pendolino vlaka, je vzdolž celotne trase možna hitrost 120 km/h, ker tovrstni vlaki lahko nagnejo vagone in je tako lahko primanjkljaj nadvišanja v ravnini tirnic do 270 mm. Ne glede na opisani tekst obstoječe razmere (tehnični elementi) na odseku med stacionažo km do km ne omogočajo vlakom brez nagibne tehnike povečanja hitrosti. Tabelarično so hitrosti zapisane v tabeli 1. Graf hitrosti pa je prikazan v prilogi. 29

30 Tabela 13: Prikaz hitrosti po stacionaži glede na posamezno nadvišanje km km km km km km km km km km km km km km Trenutna hitrost Hitrost ob primanjkljaju nadvišanja hp 100 Hitrost ob primanjkljaju nadvišanja hp 115 Hitrost ob primanjkljaju nadvišanja hp Hitrost za Pendolino 30

31 R H [mm] Hitrost [km/h] Δhp 100 [mm] Hitrost [km/h] Δhp 115 [mm] Hitrost [km/h] Δhp 130 [mm] Hitrost [km/h] Δhp 270 [mm] Slika 15: Prikaz situativnega elementa in hitrosti glede na posamezno nadvišanje 31

32 6.6.2 Predvidena železniška tehnologija na železniški postaji Divača Transportna tehnologija in dodelitev namembnosti tirom Na postaji Divača trenutno potekajo gradbena dela. V sklopu projekta so predvidene tudi prilagoditve obstoječe transportne tehnologije. Potniški vlaki se bodo na postaji Divača še naprej ustavljali. To so vlaki iz smeri Ljubljana Divača Sežana ter nazaj, Divača Sežana ter nazaj in Divača Prešnica Koper in nazaj. Potniški promet bo omogočen na vseh progah, mogoče bo potovanje v vse smeri (Ljubljana, Sežana, Koper). Za normalen potek železniškega prometa v smeri Ljubljana Divača Sežana bo uporabljen tir številka 2. Alternativa možnost (v posebnih primerih, ob zaprtjih, ipd.) je uporaba tirov številka 1 ali 3. Za vlake v smeri Sežana Divača Ljubljana bo uporabljen tir številka 1. Alternativna možnost (v posebnih primerih, ob zaprtjih, ipd.) je uporaba tirov številka 2 ali 3. Za vlake v smeri Divača Prešnica Koper in nazaj bo uporabljen tir številka 3. Alternativna možnost (v posebnih primerih, ob zaprtjih, ipd.) je uporaba tirov številka 1 ali 2. Peroni: Na postaji bodo zgrajeni naslednji peroni: - 1. peron, ob tiru številka 1, bočni peron dolžine 400 m; - 2. peron, med tiroma 2 in 3, otočni peron dolžine 400m; - možna (v posebnih primerih, ob zaprtjih, ipd.) je uporaba tirov številka 1 ali 2. Predviden je neposreden dostop do perona št. 1. Predviden je podhod od upravnega objekta do perona 2 preko podhoda št 1 in 2. (kot je obdelano v projektu: Modernizacija obstoječe železniške proge Divača Koper, projekt št. 3511/D, načrt št , risba št. 4) Potniški promet Ocena števila potrebnih peronov je povezana s prometno konico v času delovnih dni. Kot merodajni čas (čas najbolj obremenjen s potniškimi vlaki) je bil ocenjen interval med 13:40 in 15:40 uro. V tem obdobju je bila tudi ocenjena zmogljivost (kapaciteta). V omenjenem časovnem intervalu bo železniška postaja Divača odpravila naslednje potniške vlake, podatki povzeti iz voznih redov objavljenih na spletni strani Slovenskih železnic: 13:44-13:45 tranzitni vlak R 2609 Sežana (13:35) > Ljubljana (15:29) 13:52-13:53 tranzitni vlak R 2650 Ljubljana (12:10) > Sežana (14:03) 14:41 vlak s končno postajo R 4421 Koper (13:50) > Divača (14:41) 14:42-14:43 tranzitni vlak R 2653 Sežana (14:33) > Ljubljana (16:27) 14:57-14:58 tranzitni vlak R 2606 Ljubljana (13:12) > Sežana (15:08) 15:00 vlak, s pričetkom proge R 7705 Divača (15:00) > Buzet (15:50) 15:26 vlak s končno postajo R 4351 Sežana (15:16) > Divača (15:26) 15:27-15:29 tranzitni vlak S2 34 Koper (14:47) > Maribor (19:03) 15:38 vlak z začetno postajo R 4352 Divača (15:38) > Sežana (15:48) 32

33 Upoštevajoč število in lokacijo peronov, možnost njihove uporabe bo prometna konica predvidoma izgledala kot sledi: Tir št. 1 potniški vlaki v smeri Sežana Divača Ljubljana, Tir št. 2 potniški vlaki v smeri Ljubljana Divača Sežana, Tir št. 3 končna / začetna postaja potniškega vlaka v smeri Koper Divača in nazaj. Na sliki 10 je prikazan načrt običajne zasedenosti peronov v primeru dvourne prometne konice ( od 13:40 do 15:40 na delovni dan): Slika 16: Načrt običajne zasedenosti peronov v primeru dvourne prometne konice ( od 13:40 do 15:40 na delovni dan) Tiri in peroni Ocena je narejena na podlagi teoretičnega izračuna na osnovi verjetnosti in matematične statistike za prometno konico, v časovnem okviru T =120 minut. V izračunu so upoštevani tako tranzitni potniški vlaki, kot tudi vlaki s končno oz. začetno postajo na postaji Divača. Izračun ne upošteva samo zasedenosti peronov zaradi postanka vlaka, ampak tudi zaradi dinamičnih posledic prevozov, kot je zapuščanje perona, pot vlaka od vstopa do izhoda iz postaje, itd.). Podatki, vneseni v izračun in sama evalvacija so predstavljeni v tabeli, na sliki 11. Ocena je bila narejena z vidika obsega transporta, ki je enak trenutnemu obsegu. Izračun je narejen s koeficientom α pri statistični verjetnosti p = 0,95 in p = 0,99. 33

34 Slika 17: Določitev potrebe po peronih V tabeli uporabljene kratice: T časovni interval izračuna alfa koeficient m real dejansko število m zmanjšano število tirov in peronov T clos čas zasedenosti v omenjenem obdobju T perm čas manipulacij t av povprečen čas zasedenosti glede na analizo voznega reda t rec priporočeni intervali n kapaciteta, povezana s potrebnimi intervali v omenjenem obdobju N število rednih poti vlakov v omenjenem obdobju K pr koeficient praktične kapacitete v omenjenem obdobju S o nivo zasedenosti v omenjenem obdobju Na podlagi izračunov je na Železniški postaji Divača za predviden potniški promet potrebno pripraviti 3 transportne tire s peronom (pri statistični verjetnosti p=0,95) ali 4 transportne tire s peronom (pri statistični verjetnosti p=0,99). V obravnavanem obdobju je potrebno odpraviti 9 potniških vlakov, kapaciteta peronov omogoča odpravo 21 potniških vlakov. Koeficient praktične kapacitete tako dosega sprejemljivo vrednost 42,9% in nivo zasedenosti doseže nizek nivo zasedenosti v višini 0,167. Peroni s predvidenim prometom ne bodo preobremenjeni. 34

35 Predlagano število 3 tirov s peroni tako ustreza zahtevanemu številu transportnih tirov, določenih z izračuni. Tudi izveden načrt zasedenosti potrjuje, da je zadovoljiv za pričakovani transport. Večje število peronov bi preseglo potrebe postaje Prehodi z železniško progo Na vseh železniških prehodih se izvede rekonstrukcija. Vse prehode se opremi signalno varnostnimi napravami, namesti se avtomatske zapornice. Prehod lokalne ceste v vasi Gorenje pri Divači, se izvede kot izven nivojski. Ta zahteva izhaja tudi iz vzporednega projekta Hitre proge Trst Divača, izdelovalca PNZ d.o.o. iz Ljubljane Postaje in postajališča Na območju postaj in objektov je v sklopu variante optimizacije poleg ukrepov, ki so predvideni na sami železniški progi potrebno predvideti ureditve, ki zagotavljajo neovirani dostop oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb Divača Končno stanje postaje Divača mora ustrezati vsem predpisanim zahtevam. Zato je potrebno izvesti obseg del, ki ne bo izveden na podlagi rekonstrukcije, ki je v fazi izvedbe. Projekt za modernizacijo postaje Divača (modernizacija obstoječe železniške proge Divača - Koper), zajema rekonstrukcijo vseh peronov na postaji. Po obnovi bosta dva nova perona z dolžino 400 m. Shemo predvidene ureditve postaje je prikazana na sliki 17. Detajlno je nadgradnja obdelana v projektu: Modernizacija obstoječe železniške proge Divača Koper, projekt št. 3511/D, načrt št , risba št. 4. Preveritev tehnologije prometa, število tirov in peronov je opisano v poglavju, Predvidena železniška tehnologija pri železniškem postajališču Divača. 35

36 Slika 18: Shema postaje Divača po modernizaciji, kot je predvidena v projektu Modernizacija obstoječe železniške proge Divača Koper, projekt št. 3511/D, načrt št , risba št. 4 36

37 Sežana Končno stanje postaje Sežana mora ustrezati vsem predpisanim zahtevam. Obnova obstoječega objekta za zagotavljanje dostopa za gibalno in funkcionalno ovirane osebe. Na peronu se predvidi zaščita pred vremenskimi vplivi za potnike ter uredi se nova razsvetljava. Prav tako je za dostop do perona potrebno zgraditi nov podhod z dvigali za dostop z invalidskimi vozički. V nadaljevanju podajamo splošen opis podhoda, ki se ga projektno obdela v sklopu izdelave projektne dokumentacije. Dostop do podhoda se predvidi poleg objekta na postaji, dostop do perona 1 se predvidi s strani ter dostop do perona 2 na koncu podhoda. Predvidi se podhod, škatlaste armirano betonske konstrukcije, temeljenje na talni plošči, širine 3,0 m in višine 2,75 m. Širina omogoča srečanje invalida na vozičku z osebo s prtljago. Višina omogoča namestitev stropne razsvetljave. Kot dostop do podhoda se na vseh treh dostopih predvidijo enoramne stopnice z vmesnim podestom. Za invalide se predvidita dvigali. Dvigali morata zagotavljati vse pogoje za uporabo invalidom. Stopnišče in dvigali so pokriti z nadstreškom in osvetljeni, prav tako podhod Povir Obnova perona, nespremenjene dolžine (100 m) višine 550 mm za zagotavljanje dostopa za gibalno in funkcionalno ovirane osebe. Preveri se obstoječe dostopne rampe in se zagotovi njihovo ustreznost za zagotavljanje dostopa za gibalno in funkcionalno ovirane osebe. Namestitev informacijskega portala za potnike. Dostop na peron se zagotovi preko obstoječega nadhoda in dostopne rampe, ki zagotavlja dostop gibalno in funkcionalno oviranim osebam. Na peronu se uredi tudi nova razsvetljava in na novo se uredi sistem odvodnjavanja, ki se bo podrobno obdelal v nadaljevanju, v fazi priprave projektne dokumentacije Premostitveni objekti (Mostovi in grajene strukture) Na zahtevo naročnika se osna obremenitev proge ne spremeni. Proga tudi v nadaljevanju proga z osno obremenitvijo D3. Zato rekonstrukcijski ukrepi z vidika nosilnosti premostitvenih elementov niso potrebni. Potrebna pa so vas ostala nujna vzdrževalna dela, obseg katerih pa ni predmet Študije izvedljivosti nadgradnje proge Divača Sežana d.m. (Opčine) (WP2) Varnostne naprave Predvidena je uporaba obstoječe signalne opreme progovnega odseka Divača - Sežana. V kolikor bo zvedena nadgradnja na odseku Ljubljana - Sežana je potrebno in smiselno, da bo sistem usklajen s sistemom predlaganim v sklopu modernizacije odseka Ljubljana - Sežana in s predvidenimi rešitvami na progovnem odseku Nova Gorica - Sežana. Prav tako mora biti sistem sladen s sistemom v Republiki Italiji. Samostojne nadgradnje samo na tem progovnem odseku niso smiselne. Zaradi povečanja hitrosti na obravnavanem progovnem odseku je obvezno opremljanje nivojskih prehodov s postavitvijo avtomatskih zapornic (ACPr). 37

38 Potrebno se je zavedati, da je progovni odsek del koridorja D, na katerem se uvajanja sistem ERTMS/ETCS nivoja 3. Za priklop ETCS elementov se uporabi obstoječa in novozgrajena kabelska infrastruktura (kabelska korita in ustrezni priključni in napajalni kabli). Poleg sistema ERTMS/ETCS se na postajah Divača in Sežana in postajališču Povir predvidijo sistemi, ki povečujejo varnost potnikov in sistemi za opravila s potniki. Tak sistem je sistem videonadzora, ki se namesti na peronih, signal pa se vodi v lokalni center vodenja. Na perone se namesti tudi ozvočenje, ki se krmili avtomatsko iz podatkov sistema vodenja prometa. Poleg ozvočenja se namesti tudi sistem z ekranskimi prikazovalniki za informiranje potnikov o odhodih/prihodih/zamudah vlakov. (Vse navedene rešitve, ki so predvidene, je potrebno preveriti in uskladiti z rešitvami, ki bodo predvidene v okviru projekta za progo Ljubljana Sežana.) Elektrifikacija Progovni odsek Divača Sežana je elektrificiran, s 3kV DC sistemom z dvema kontaktnima vodnikoma s presekom 100 mm2 in nosilno žico s presekom 120 mm2. To je standardni sistem, ki se uporablja za vzdolž odprte proge in glavnega postajnega tira. Sistem nadgradnje elektrifikacije progovnega odseka Divača - Sežana mora biti predlagan in skladen glede na sistem odseka Ljubljana - Sežana ter v nadaljevanju tudi Sežana Nova Gorica. Obseg posega na obstoječem sistemu elektrifikaciji proge je pogojena z obsegom rekonstrukcije zgornjega in spodnjega ustroja. Najvišja možna hitrost na obravnavanem progovnem odseku, v primeru uporabe vlakov z nagibno tehniko je 120 km/uro. V kolikor se povečanje hitrosti na odseku izpolni s pomočjo nagibnega telesa vlakov, potem je potrebno urediti višino in smer žic sistema elektrifikacije. Potrebna bo zamenjava dotrajanih žic 2x100mm 2, z novimi. V kolikor bo v fazi nadgradnje prišlo tudi do prečnega premika osi tirov je potreben tudi premik žic in sistema elektrifikacije (ocenjeni smerni premik max. 20cm). 38

39 7 PRELIMINARNE OPOMBE Z OKOLJSKEGA VIDIKA Predmet študije je pregled obstoječega stanja železniške proge Divača Sežana in preučitev izvedljivosti nadgradnje proge za potrebe uvedbe lahke železnice v okviru projekta ADRIA A. Projektna naloga ne zahteva pregleda nadgradnje proge z okoljskega vidika. Kljub temu podajamo nekaj osnovnih komentarjev z vidika hrupa in vibracij. 7.1 Hrup Hrup prometa predstavlja največji vir okoljskega hrupa, pri čemer prevladuje cestni hrup, ki je po ocenah do petkrat več kot hrup, ki ga povzroča železniški promet. Proga je že obstoječa in po njej že poteka promet. Ocenjeno je, da nadgradnja proge pozitivno vpliva na privlačnost potovanja in povečanje prometa, kar bo za posledico imelo povečanje števila vlakov in hrupa. V nadaljevanju, v času izdelave projekta nadgradnje, je zato smiselno preveriti tudi potrebo po omilitvenih ukrepih. Ker je proga že obstoječa je največje povečanje obremenjenosti okolja s hrupom možno pričakovati v času gradnje/nadgradnje. Ob tem je potrebno poudariti, da bo vpliv začasen in vplivno območje sega na ožje območje ob progi. Med gradnjo/nadgradnjo in med obratovanjem železniške proge se izvaja monitoring hrupa železniške proge, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo pred hrupom. V primeru prekoračitev mejnih vrednosti je potrebno izvesti protihrupne ukrepe. 7.2 Vibracije V splošnem velja, da lahko povzročajo vibracije nizkih frekvenc poškodbe stavb pri hitrostih pomikov nad 50 mm/s, kar pa ne velja za posebej občutljive zgradbe, kot so zgodovinski spomeniki. Mejna hitrost, pri kateri vibracije stavbe z veliko verjetnostjo predstavljajo motnjo za njihove prebivalce je 1 mm/s (ISO ), zmerno motnjo med 0,5 in 1 mm/s, pod vrednostjo 0,5 mm/s pa vibracije niso zaznavne. Najmanjše hitrosti, pri katerih je neposredno ogroženo zdravje ljudi, so bistveno višje. Kriteriji za oceno vpliva vibracij so določeni glede na to, ali vibracije učinkujejo samo na gradbeno konstrukcijo stavbe, dodatno pa, če je stavba naseljena. V prvem primeru se ocenjuje vpliv na gradbeno konstrukcijo, če je stavba naseljena, pa še dodatno ocenjuje vpliv vibracij na ljudi. Pričakovati je da vpliv obratovanja železniške proge po nadgradnji na obremenjevanje okolja z vibracijami ne bo poslabšan glede obstoječe stanje proge, oziroma lahko tudi izboljšano (manjše vibracije) in to zaradi uporabe novih voznih sredstev in izboljšanja stanja zgornjega ustroja. Občasno povečano obremenjevanje posameznih stavb z vibracijami je pričakovano predvsem med gradnjo zaradi gradbenih del, ki povzročajo vibracije (utrjevanje spodnjega in zgornjega ustroja, ) ter zaradi transporta gradbenega materiala. Natančno je potrebno vpliv vibracij preučiti v nadaljnjih fazah izdelave dokumentacije nadgradnje proge Divača Sežana. 39

40 8 OCENJENA INVESTICIJSKA VREDNOST NADGRADNJE Vrednosti v sklopu Študije izvedljivosti nadgradnje proge Divača Sežana - d.m. - (Opčine) opisanih ukrepov, so izražene v tisoč v BREZ dajatev (DDV) 40

41 9 ZAKLJUČEK Predmet študije je bil pregled obstoječega stanja železniške proge Divača Sežana in preučitev izvedljivosti nadgradnje proge. Analiza obstoječega stanja je izvedena na podlagi terenskega ogleda, podatkov upravljavca proge Slovenske železnice in dokumenta»analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji«, končno poročilo marec Po navedenem dokumentu so povzete tudi napovedi glede predvidenega potniškega in tovornega prometa na odseku Sežana Divača. Proga Divača Sežana je v slovenskem železniškem omrežju glavna proga in je navedena v Evropskem sporazumu o najpomembnejših mednarodnih železniških progah Sporazum AGC (E-proge); pomembna je tudi za vseevropski koridor V in ERTMS koridor D (Valencia Budimpešta) ter vključena v omrežje TEN-T kot»mediteranskikoridor«. Glede na navedeno in na prometne napovedi, po katerih je pričakovati povečanje prometa, je nadgradnja potrebna. Ker je predmet študije krajši progovni odsek med Divačo in Sežano, ki je odsek proge št. 50 med Ljubljano in Sežano, je v fazi izdelave projekta potrebno vse predvidene rešitve nadgradnje prilagoditi stanju oz. že izvedenim nadgradnjam proge Ljubljana Sežana. Namen naloge je bil preveriti ali je stanje proge ustrezno za odvijanje potniškega prometa, ustreznost SV in TK opreme, preveriti ustreznost opremljenosti postaj/postajališč za potrebe potnikov. Prav tako je bilo potrebno preveriti možnost povečanja hitrosti in zmanjšanja potovalnih časov. V študiji so vse zahteve projektne naloge preverjene in ocenjeni so stroški, ki bi bili za nadgradnjo potrebni. V študiji je preučena in kot optimalna predlagana rešitev nadgradnje predlagana uporaba kompozicije z nagibno tehniko, kateri obstoječi elementi proge omogočajo hitrosti do 120 km/h. V tem primeru so potrebni določeni posegi v okviru zamenjave zgornjega ustroja. V študiji je prikazan izračun, da z uporabo tako imenovanih Pendolino vlakov skrajšamo potovalni čas za 2 minuti oziroma za 22 %. Prikazani so tudi grafi hitrosti. Predvidene so tudi izboljšave signalno varnostnih naprav, ureditev avtomatskih zapornic na nivojskih prehodih in posodobitev sistema elektrifikacije. Prav tako so potrebni ukrepi nadgradnje na postaji Divača in Sežana ter postajališču Povir. Nujno so potrebni ukrepi z vidika zagotavljanje dostopa za gibalno in funkcionalno ovirane osebe, dvig peronov na višino 550 mm nad GRT. Glede na navedeno je ocenjeno, da je zadovoljivo nadgradnjo elektrificirane proge, ki vlakom z nagibno tehniko omogoča hitrosti do 120 km/h, ob ustrezni signalno varnostni opremi izvesti s stroški ,00 EUR brez DDV. 41

42 9.1 Opomba Izračuni in obseg potrebnih ukrepov za nadgradnjo so zasnovani na treh osnovnih sklepih sprejetih na sestanku z naročnikom, dne , ki predvidevajo da se osna obremenitev prog ne povečuje ostaja D3; da se predvidi ukrepe in optimizacije do hitrosti vlakov 120 km/h; ter da se predvidi dolžino vlakov od m. Podaljševanje peronov se ne predvidi, kljub regionalnim vlakom. 42

43 10 LITERATURA Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog, (Ur.l. RS, št. 93/2013 z dne ) (začetek veljave , začetek uporabe ); Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog, (Ur.l. RS, št. 92/2010 z dne ); Analiza možnosti in potreb razvoja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, Ljubljana: Prometni institut Ljubljana, XII, 703 str., (prejeta od naročnika); Podatki SŽ infrastruktura d.o.o.; Podatki GURS (DOF, linija železniške proge), uporabljeni v grafičnih prilogah. 43