Imunologija. organizacija limfatičnega sistema. nespecifična obramba. specifična obramba. celično mediirana obramba.
|
|
- ÏἸάϊρος Μαυρογένης
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Imunologija organizacija limfatičnega sistema nespecifična obramba specifična obramba celično mediirana obramba humoralna obramba reakcija antigen-protitelo
2 Imunost in imunski sistem Imunost je sposobnost organizma, da se upre infekciji. Opravlja jo imunski sistem. Ločimo: -nespecifičen imunski odgovor -specifičen imunski odgovor
3 Organi imunskega sistema priželjc bezgavke limfatično tkivo v povezavi z mukozo MALT vranica kostni mozeg
4 Glavne funkcije limfe produkcija, vzdrževanje in distribucija limfocitov vračanje tekočine in topljencev v krvni obtok distribucija hormonov, hranil in odpadnih produktov iz organov v splošno cirkulacijo (npr. absorpcija lipidov iz prebavnega trakta) Omenjene funkcije opravljajo: limfoidne kapilare limfoidne cevi (manjše in večji toraktični vod, desni limfatični vod) limfoidna tkiva (limfoidni noduli, mukoza asociirano limfatično tkivo - MALT, mandlji) limfoidni organi (bezgavke, priželjc, vranica)
5 Kri : limfa Bistvena razlika med krvjo in limfo je v tem, da limfa nima eritrocitov in da ima povečano število leukocitov. Če odstranimo krvne celice dobimo plazmo. Plazma je nestabilna in zaradi prisotnosti fibrinogena agregira. Tekočina, ki se loči od agregata je serum. Agregacijo lahko preprečimo z dodajanjem antikoagulantov. Serum vsebuje protitelesa in ostale topne necelične komponente plazme.
6 Celice imunskega sistema parenhimska celica mieloidna celica limfoidna celica trombociti granulociti monociti dendrociti eritrociti T celice NK celice B celice neutrofilci eozinofilci makrofagi T CD8 T CD4 plazma celice bazofilci mastociti
7 Bele krvničke ali leukociti lahko se gibljejo ameboidno (gibanje skozi ozke kapilare, gibanje v medceličnem prostoru) lahko migrirajo izven žil (po aktivaciji se vežejo na stene žile in se nato prerinejo skozi endotelijske celice v medcelični prostor) zmožne so kemotakse (gibanje proti kemijskemu signalu) sposobnost fagocitoze (granulociti)
8 Neutrofilci predstavljajo večino leukocitov (50-70 %) ne barvajo se s kislimi ali bazičnimi barvili imajo segmentirano jedro, polimorfonuklearni leukociti ali PMN citoplazma je polna lizosomov so mobilni in specializirani za napad na bakterije po kontaktu z bakterijo se njihova metabolna aktivnost močno poveča izločajo vodikov peroksid, superoksidni anion in defenzine izločajo prostanglandine (povečajo prepusnost kapilar, lokalno vnetje) izločajo leukotriene (privlačijo druge fagocite) v krvnem obtoku preživijo do 10 ur, vsak lahko pokonča do 20 bakterij
9 Eozinofilci barvajo se s kislimi barvili predstavljajo 2-5 % vseh leukocitov napadajo objekte, ki so označeni s protitelesi fagocitirajo bakterije, protozoje, črve in celični debris sproščajo citotoksične encime in dušikov oksid občutljivi so za alergene in njihovo število naraste ob alergijah
10 Bazofilci barvajo se z bazičnimi barvili predstavljajo manj kot 1% leukocitov ob poškodbah sproščajo histamin, ki omogoča dilatacijo kapilar izločajo tudi heparin, ki preprečuje strjevanje krvi povečajo vnetni odgovor, ki so ga sprožili mastociti povečajo migracijo eozinofilcev na mesto vnetja
11 Mastociti imajo velike granule, ki vsebujejo vazoaktivni histamin in serotonin, proteoglikan heparin, proteaze, leukotriene pomembni pri alergijah lahko fagocitirajo prezentirajo antigene producirajo citokine
12 Monociti in makrofagi monociti so največji leukociti, predstavljajo 2-8 % vseh leukocitov v obtoku do 24 ur, nato gredo v periferna tkiva, postanejo makrofagi makrofagi so najbolj agresivni fagociti sproščajo citokine, ki privlačijo neutrofilce in monocite in fibroblaste odvisno od mesta, kjer se monociti ustalijo, ločimo (alveolarne makrofage, Kupferjeve celice, mikroglije)
13 Nespecifičen odziv imunskega sistema fizične bariere (npr. dlake, mukus) fagociti (makrofagi, neutrofilci, eozinofilci, monociti) celice ubijalke interferoni komplement vnetni odziv vročina
14 Fizične bariere keratinizirana koža skupaj z mrežo desmosomov prepreči vdor mikroorganizmov skozi kožni epitelij tesni stiki med epitelijskimi celicami običajno preprečijo vdor mikroorganizmov skozi epitelij dlake v nosu lahko preprečijo dostop patogenom cilije preprečijo potovanje mikrobom po respiratornem traktu
15 Anatomsko fiziološki obrambni mehanizmi
16 Antibakterijsko delovanje mukozne membrane antibakterijska molekula mucini lizocim laktoferin laktoperoksidaza fosfolipaze leukocitni proteazni inhibitor reaktivni proteini antibakterijski peptidi IgA način delovanja preprečevanje adhezije cepitev peptidoglikana keliranje železa produkcija superoksidnega radikala poškodba membrane inaktivacija LPS opsonizacija bakterij direktno ubijanje membrane inhibicija adhezije
17 Specializirane celice v mukozni membrani celica M Penetove celice intraepitelijski leukociti goblet funkcija prenos antigenov iz lumna v podmukozo, kjer se srečajo z antigen predstavitvenimi celicami produkcija lizocima, fosfolipaz, antimikrobnih peptidov imunska kontrola črevesja, odstranjevanje poškodovanih epitelijskih celic, regulacija imunskega in vnetnega odziva produkcija mucina Te celice skupaj z epitelijskimi celicami tvorijo posebno tkivo imenovano MALT (mucosa associated lymphoid tissues) ali SALT (skin associated lymphoid tissues).
18 Prepoznavanje patogenov Pri prepoznavanju sodelujejo predvsem makrofagi, dendriti, neutrofilci in bazofilci preko svojih receptorjev za mikrobne ligande. Ko se akceptor (npr. TLR = Toll like receptor) aktivira pride do znotrajceličnega signaliziranja, ki privede do sinteze genov (npr. protimikrobnih snovi, tumor nekroznega faktorja-tnf, interlevkinov IL-1).
19 Fagocitno prepoznavanje celične stene in membran patogenov mikrobni ligand fagocitni receptor funkcija LPS CD14/TLR4 aktivacija makrofagov peptidoglikan CD14/TLR2/TLR4 aktivacija makrofagov lipoaravinomanan CD14/TLR2 aktivacija makrofagov manozni glikani manozni receptor opsonizacija fosforilholin reakcijski proteini opsonizacija CpG dinukleotid TLR9 aktivacija makrofagov formil-metionin- FMLP receptor aktivacija neutrofilcev levcin-fenilalanin šaperonin 60 CD14/TLR2/TLR4 aktivacija makrofagov
20 Prepoznavanje patogenov - komplement - klasična pot protitelo - antigen C1 C1 * C4 proteaza C4 b C2 proteaza C4 b 2 a proteaza C4 b 2 a 3 b C4 a C2 a C3 anafilatoksin - povzroča vnetni odziv C3 a anafilatoksin C3 b opsonin opsonin - se veže na bakterijo in predstavlja ligand za vezavo makrofaga na komplement C5 C5 b C5 a anafilatoksin C6 C5 b C6 C7 C5 b C6C7 C8 C5 b C6C7C8 C9 C5 b C6C7C8C9 liza
21 Fagocitno prepoznavanje označenih bakterijskih celic receptor αmβ2 CD64 CD32 CD16 CD89 CD35 ligand C3b IgG opsonizirane bakterije IgG opsonizirane bakterije IgG opsonizirane bakterije IgA opsonizirane bakterije C3b ali C4b
22 Fagocitoza bakterij prepoznavanje bakterij s površinskimi receptorji za komplement ali komponente celične stene in membrane fagocitoza fuzija fagosoma z lizosomom ubijanje bakterij spremenjeno medcelično signaliziranje
23 Oksidativno in neoksidativno ubijanje bakterije v fagolizosomu laktoferin kalprotektin Nramp-1 HOCl OH fosfolipaze NO 2 defenzini Fe(RS) 2 (NO) 2 ONO 2 proteaze BPI hidrolaze lizocim nizek ph FAGOLIZOSOM
24 Izogibanje nespecifične gostiteljeve obrambe izogibanje kontakta s fagocitom (periferni organi) zmanjšanje fagocitne kemotakse: (npr. streptolizin zmanjša kemotakso PMN) preprečena fagocitoza (npr. polisaharidna kapsula, M protein, K ali O antigen) preprečijo izlitje lizosomalne tekočine (npr. Salmonella, M.tuberculosis, Legionella) preprečijo delovanje fagolizosomalnih encimov (npr. B. anthracis, M. tuberculosis) zgoden pobeg iz fagolizosoma (npr. Rickettsia) povzročanje minimalnega vnetnega odziva produkcija agresinov (toksini in encimi, ki ubijajo celice, npr. hemolizini, streptolizini, leukocidini, eksotoksin A, antaks toksin EF, pertuzis toksin)
25 Celice ubijalke pregledujejo površino celic in ugotavljajo antigenske spremembe če zaznajo antigensko spremembo se aktivirajo (vežejo se na celico, preusmirijo Golgijev aparat proti tarčni celici, sprostijo se sekrecijski vezikli v katerih je perforin, ki se vgradi v tarčno membrano, oligomerizira in povzroči nastanek kanalčka) so manj selektivne kot limfociti odgovor celic ubijalk je hitrejši kot odgovor T ali B celic
26 Interferoni interferoni so majhni proteini, ki jih sproščajo aktivirani limfociti, makrofagi in celice inficirane z virusi vežejo se na membranske receptorje in sprožijo sintezo protivirusnih proteinov, ki ne preprečijo virusu vstopa v celico temveč interferirajo z njegovo replikacijo stimulirajo makrofage in celice ubijalke obstaja več interferonov (α, β in γ interferon)
27 Vnetje Vnetje je splošna nespecifična reakcija na poškodbe, toksine in patogene organizme. Omogoča začasno popravilo ranjenega dela, prepreči dostop novim patogenom, zmanjša razširjanje patogena, mobilizira lokalno, regionalno in sistemsko zaščito. Značilnosti so: rdečica, zatekanje, bolečina, toplota Mediatorji vnetja so citokini, ki jih producirajo mastociti zaradi mehanskega stresa, ran, kemijskih sprememb, infekcije ali ekstremnih temperatur.
28 Vnetni odziv poškodba tkiva kemijske spremembe medcelične tekočine mastociti sprostijo histamin in heparin privabljanje neutrofilcev dilatacija kapilar, povečana prepusnost in povečan dotok krvi aktivacija specifične obrambe odstranjevanje debrija z neutrofilci in makrofagi fibrin omejevanje okužbe zatekanje, rdečica, občutek vročine in bolečine
29 Mediatorji vnetja Spodbujevalci vnetja: TNF - alfa IL-1 beta IFN - gama IL-8 Zaviralci vnetja: TNFr IL-Ira IL-4 IL-10 IL-13
30 Vročina Patogeni mikroorganizmi povzročajo vročino zato ker imajo pirogene molekule (npr. endotoksini), le ti pa povzročijo sproščanje IL-1, IL-6, TNFα. Vročina poveča fagocitozo in produkcijo protiteles. Ločimo več vrst vročine: kontinuirana vročina: konstantno povečana temperatura z dnevno amplitudo manj kot 1 o C, npr. tifoidna mrzlica, rikecioze, tularemija oscilirajoča vročina: povečana temperatura z dnevnimi aplitudami več kot 1 o C, npr. tuberkuloza, trebušni tifus ponavljajoča sevročina: dnevi, ko je temperatura normalna, dnevi ko je povišana, npr. malarija, bruceloze
31 Sepsa - okužba krvi LPS in drugi modulini komplement neutrofilci monociti endotelijske celice kemotaksa fagocitoza adhezijske molekule lipidni mediatorji NO tkivni dejavniki Heagemanov dejavnik XII propusnost kapilar neutrofilci vročina metabolne in hormonske spremembe vazodilatacija koagulacija krvi hipotenzija, akutna dihalna stiska, multipla odpoved organov SMRT
32 Klinična slika sepse utrujenost nemoč slabost bruhanje, driska hiperventilacija mrzlica zvišana ali znižana temperatura glavobol motnje zavesti hipotenzija krvavitve levkopenija trombocitopenija odpoved organov (acidoza, oligurija, zlatenica odpoved srca) bolečine v križu, mišicah kožne spremembe
33 Specifičen odziv imunskega sistema specifičnost spomin toleranca antigeni prezentacija antigenov T CD8 T CD4 B celice produkcija protiteles
34 Specifičnost imunska specifični receptor specifični antigen celica Celice imunskega sistema prepoznajo in reagirajo specifično z izbranim antigenom. Vse ostale antigene ignorirajo.
35 Spomin Imunski odziv je pri aktivacija spominska celica razmnoževanje ponovnem soočenju z istim antigenom bistveno hitrejši. Celice imunskega sistema imajo spomin za antigene. imunska celica imunska celica imunska celica produkcija protiteles učinkovanje
36 Toleranca lastni antigeni imunska celica Celice imunskega sistema ločijo med lastnimi antigeni in tujimi antigeni. Lastne antigene ignorirajo.
37 Antigeni antigeni sprožijo produkcijo protiteles in aktivacijo T celic imunskega odziva ne povzroči celotna molekula antigena temveč le antigenska determinanta ali epitop epitop je običajno izgrajen iz majhnega števila podenot, npr. 5-6 aminokislin, zaporednje aminokislin ni nujno linearno lahko je posledica 3D strukture molekule.
38 Predstavitev antigena T CD8 celicam sinteza virusnih in bakterijskih proteinov v citoplazmi ubikvitinacija in razgradnja virusnih in bakterijskih proteinov v proteosomu transport peptidov iz citosola v ER vezava antigenih peptidov na MHC I proteine v ER transport MHCI-antigen kompleksa iz ER v Golgijev aparat transport v eksocitozni vezikel vgradnja kompleksa MHCI-antigen v citoplazmatsko membrano
39 Glavni histokompatibilni kompleks MHC I ANTIGEN MHC I receptorje najdemo na površini vseh animalnih celic z jedrom. Imajo variabilno in konstantno regijo. V celici obstaja več sto različnih genov, ki kodirajo zapis za MHC molekule. MHC I proteini stimulirajo T CD8 celice. Prisotnost MHC molekul je glavni razlog za zavračanje tkiva pri presaditvah.
40 Receptorji za antigene na površini T celic - TCR ANTIGEN Struktura TCR je podobna strukturi MHC I receptorjev in je sestavljen iz konstantne in variabilne regije. Mehanizem nastanka velikega števila TCR molekul je podoben rekombinaciji pri protitelesih.
41 Aktivacija T CD8 celic LFA-1 CD8 TCR CD2 CD28 T CD8 celica citoplazmatska membrana citoplazmatska membrana ICAM-1 MHC I antigen prezentirajoča celica LFA-3 CD80 ekspresiran samo na aktiviranih makrofagih, sekundarni signal
42 Učinek aktivacije na T CD8 celice ko se na MHCI-antigen kompleks veže T CD8 celica pride do njene aktivacije, sprostijo se granule s perforinskimi monomeri perforini vstopijo v tarčno celico in uničijo membrano, kar sproži celično smrt na tanačin je lahko pokončana vsaka celica v organizmu
43 Predstavitev antigena T CD4 celicam fagocitoza razgradnja proteinov in ostalih komponent v lizosomu sinteza MHC II proteinov v ER transport MHC II iz ER v Golgijev aparat fuzija eksocitotičnih veziklov (MHC II) z lizosomi (antigeni) vezava antigena na MHC II kompleks vgradnja kompleksa MHCII-antigen v citoplazmatsko membrano
44 MHC II proteini ANTIGEN MHC II proteine najdemo na površini makrofagov, dendrocitov, mastociti, endotelijske celice in B limfocitov. MHC II proteini stimulirajo T CD4 celice.
45 Aktivacija T CD4 celic LFA-1 CD4 TCR CD2 CD28 T CD4 celica citoplazmatska membrana citoplazmatska membrana ICAM-1 MHC II antigen prezentirajoča celica LFA-3 CD80 ekspresiran samo na aktiviranih makrofagih, sekundarni signal
46 Učinek aktivacije na T CD4 celice aktivirana T CD4 celica IL-2 kloniranje aktivirane T CD4 celice aktivacija makrofagov aktivacija B celic vnetni odziv spominske T CD4 celice aktivacija T CD8 celic liza
47 Citokini - mediatorji imunskega odziva so proteini brez encimske aktivnosti (preko 200 različnih citokinov) pomembni pri parakrinem in avtokrinem signaliziranju prisotni v nizkih koncentracijah (10-9 do M) vežejo se na visoko afinitetne receptorje v skupino citokinov spadajo interlevkini, TNF družina, interferoni, kolonije stimulirajoči faktorji, kemokini, rastni faktorji
48 Nomenklatura citokinov citokinska družina primer glavna biološka aktivnost interlevkini IL-1 do IL-18 rastni faktorji leukocitov TNF TNFα/β, CD40 kontrola imunskega odziva interferoni INFα,β,γ protivirusno delovanje kolonija stimulirajoči fakt. IL-3, G-CSF meloidni rastni faktorji kemokini IL-8, MIP, MCP kemoatraktanti za leukocite rastni faktorji EGF, TGFα rastni faktorji epitelijskih celic
49 Vpliv citokinov na gostiteljeve celice razmnoževanje apoptoza citokin kemotaksa aktivacija celice diferenciacija
50 Biološka vloga nekaterih citokinov pri bakterijski infekciji citokin producent tarča aktivnost IL-Ib mieloid večina celic up-regulacija celičnih funkcij IL-Ira mieloid večina celic naravni antagonist IL-1 IL-2 Th1 T/NK celice rastni faktor IL-3 Th, NK mastociti rast in diferenciacija IL-4 Th2, NK B/T celice rast in aktivacija IL-6 fibroblasti, Th2 B, mieloidne c. reaktivni proteini IL-8 makrofagi neutrofilci kemokini IL-9 Th celice nekatere Th c. rastni faktor IL-10 mieloid, Th mieloid mieloidni inaktivator IL-11 kostni mozeg B, hepatociti reaktivni proteini IL-12 mieloidne, B Th0, NK celice diferneciacija, INFγ sinteza
51 Biološka vloga nekaterih citokinov pri bakterijski infekciji (nadaljevanje) citokin producent tarča aktivnost IL-15 T, mieloidi T, NK celice rastni faktor IL-17 T celice makrofagi, fibrob. up-regulacija celičnih funkcij IL-18 mieloid T, NK celice sinteza IFNγ INFa leukociti inficirane celice inhibicija virusne/bakterijske rasti IFNb fibroblasti inficirana celica inhibicija virusna/bakterijske rasti IFNg Th1, NK akt. makrofagi inhibicija intracelularnih bakterij TNFa mieloid različne up-regulacija celičnih funkcij TNFb Th1, T makrofagi, neutr. aktivacija TGFb mieloid večina inhibicija vnetja kemokini večina leukociti atrakcija leukocitov onkostatin mieloid hepatociti produkcija reaktivnih proteinov
52 Koncept citokinske mreže IFNγ IFNγ Th1 IL-4, IL-10 Th2 IL-12 IL-12 IFNγ IL-4, IL-10 makrofag stimulira sintezo v izbrani smeri inhibira sintezo v izbrani smeri
53 B celice in T celice T celice B celice mesto nastanka kostni mozeg kostni mozeg dozorevanje priželjc kostni mozeg življenjska doba meseci, leta dnevi (plazmatke), leta (spomin) mobilnost mobilne predvsem stacionarne receptorji CD3, CD4, CD8 antigenski receptorji sinteza protiteles ne da antigen prezentacija ne da vrste T H1, T H2, T c plazmatke, spominske sekrecija citokinov da ne
54 Imunoglobulini - protitelesa Imunoglobulini so proteinske molekule, ki jih izdelujejo B celice in lahko reagirajo z antigeni. Najdemo jih v serumu, mleku, gastrointestinalni tekočini. Serum, ki vsebuje protitelesa za izbrani antigen imenujemo antiserum. Glede na fizikalne, kemijske in imunološke lastnosti vsa protitelesa razdelimo v pet skupin: IgG, IgA, IgM, IgD, IgE. Za vse imunoglobuline velja, da so sestavljeni iz težke in lahke verige, ki imata variabilne in konstantne regije.
55 Zgradba protiteles domena različnosti povezovalna domena variabilna regija -S-S- Hipervariabilne domene so mesta, kjer prihaja do kontakta med protitelesom in antigenom. konstantna regija LAHKA VERIGA hipervariabilne domene TEŽKA VERIGA
56 Rekombinacije težke verige protitelesa variabilna regija introni V 1 V 2 V 3 V 200 D 2 D 3 J 1 J 4 µ Y δ ε α D 1 domena različnosti povezovalna domena konstantna regija intron V 3 D 1 J 2 δ nastanek aktivnega gena V 3 D 1 J 2 δ mrna težka veriga
57 Rekombinacije lahke verige protitelesa variabilna regija introni povezovalna domena konstantna regija V 1 V 2 V 3 V 200 J 1 J 5 κ λ J 2 intron V 200 J 2 κ nastanek aktivnega gena V 200 J 2 κ mrna lahka veriga
58 Rekombinacija protiteles gen težka veriga lahki verigi (število genov) κ λ V D J kombinacij 51 x 27 x 6 = x 5 = x 4 = 120 Število možnih kombinacij = 8262 x ( ) = 2.6 x 10 6 Dodatno se število možnih protiteles poveča zaradi rekombinacij že fuziranega gena in povečane frekvence mutacij teh genov, tako da lahko doseže vrednost ~ različnih protiteles.
59 Imunoglobulin G - najbolj pogost glavno cirkulirajoče protitelo, najdemo ga v ekstracelularni tekočini, krvi, limfi, gre preko placente
60 Imunoglobulin A Običajno je dimer, kar mu omogočata dva proteina (sekrecijski protein in J peptid). Je dominantno protitelo v slini, solzah, mleku, kolostrumu, gastrointestinalni tekočini ter sekreciji mukozne membrane.
61 Imunoglobulin M Običajno ga najdemo kot pentamer. Je prvo protitelo pri imunskem odzivu. IgM ima veliko ogljikovih hidratov. Vsaka veriga zase ima majhno afiniteto, skupaj v pentameru pa imajo zelo visoko afiniteto za antigene.
62 Navzkrižna reakcija antigena in protitelesa
63 Serologija Študij interakcij med protitelesom in antigenom imenujemo serologija. nevtralizacija (zaradi vezave protitelesa na antigen preprečeno delovanje toksina ali virusa, uporabno za pridobivanje antitoksinov) precipitacija (protitelo se veže na različne antigene, kar sproži agregacijo, uporabno v imunoloških testih in imunogelski elektroforezi) aglutinacija (če je antigen na površini celice lahko pride do agregacije celic, če gre za agregacijo eritrocitov temu pravimo hemaglutinacija, uporabno za določanje krvne skupine, klinične in diagnostične teste)
64 Monoklonalna in poliklonalna protitelesa Pri običajnem imunskem odzivu je produciranih več različnih protiteles za različne epitope, ki imajo različno afiniteto in specifičnost. Takim protitelesom pravimo poliklonalna protitelesa. V kolikor imamo protitelo izgrajeno proti enemu samemu epitopu, so to monoklonala protitelesa.monoklonalna telesa lahko pridobimo tako, da hibridiziramo B celice s tumorsko celico, ki omogoča celični liniji nesmrtnost. Nato v procesu selekcije izberemo ustrezen B klon. Monoklonalna protitelesa so neprecenljiv pripomoček v mikrobiologiji saj so izjemno specifična. Uporabna so v diagnostiki, bazičnem raziskovanju in ekologiji.
65 Imunost in infekcijske bolezni Glavna funkcija imunskega sistema je zaščita pred infekcijskimi boleznimi. Organizem lahko pridobi imunost na več načinov: naravna ali aktivna imunost (pridobljena skozi bolezen) umetna aktivna imunost (imunizacija, vakcinacija) naravna pasivna imunost (protitelesa matere) pasivna imunost (antitoksini, antiserumi)
66 Imunizacija Antigen, ki ga uporabljamo za indukcijo imunosti imenujemo imunogen. Proces pa imunizacija. Antigene, predvsem toksine, pred imunizacijo modificiramo in jim na ta način zmanjšamo toksičnost. Takšnim toksinom pravimo toksoidi. Če kot imunogen uporabljamo celoten mikroorganizem potem ga pred uporabo bodisi ubijemo ali pa atenuiramo. Atenuirane vakcine uporabljamo predvsem pri imunizaciji za virusne infekcije. Pri bakterijskih se enako dobro obnesejo vakcine iz ubitih bakterij.
67 Bakterijske bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepivi tuberkuloza atenuiran sev davica toksoid tetanus toksoid oslovski kašelj mrtvi bacil H. Influenzae polisaharidna konjugirana vakcina pnevmokoki pnevmokokna polisaharidna vakcina meningokoki meningokokna polisaharidna vakcina kolera inaktivirana suspenzija sevov tifus atenuirn sev S. Typhi antraks protektivni antigen kuga inaktiviran Y.pestis tularemija atenuiran bacil pegavica inaktivirana Rickettsia prowazekii
68 Virusne bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepivi otroška paraliza ošpice mumps rdečke influenca hepatitis B klopni meningitis hepatitis A steklina norice rumena mrzlica črne koze adenovirusi atenuiran virus ali inaktiviran virus atenuiran virus atenuiran virus ateniuran virus inaktiviran virus rekombinantni HBs antigen inaktiviran virus inaktiviran virus inaktiviran virus atenuiran virus atenuiran virus neatenuiran vaccinia virus ateniuran virus
69 Bolezni, ki jih lahko preprečimo z imunoglobulini in serumi botulizem citomegalovirus davica hepatitis A hepatitis B norice ošpice steklina tetanus ABE antitoksin CMV imunoglobulin difterijski antitoksin IVIG imunoglobulin HBIG imunoglobulin VZIG imunoglobulin imunoglobulin RIG imunoglobulin TIG imunoglobulin
70 Program obveznega cepljenja predšolskih in šolskih otrok v Sloveniji starost cepivo proti rojstvo tuberkuloza 3 meseci davica, tetanus, oslovski kašelj, H.influenzae, polio 6 mesecev davica, tetanus, oslovski kašelj, H.influenzae, polio 9 mesecev davica, tetanus, oslovski kašelj, H.influenzae, polio 15 mesecev ošpice, mumps, rdečke 18 mesecev davica, tetanus, oslovski kašelj, H.influenzae, polio 3-5 leto H. Influenzae 7 leto polio, hepatitis B, ošpice, mumps, rdečke 9 leto davica 14 leto davica, polio, tuberkulinski test
71 Izogibanje specifične gostiteljeve obrambe maskiranje antigenih površin (npr. celica se obleče z fibrinom in hialuronsko k.) toleranca na bakterijske antigene zaradi izpostavitve fetusa antigenom molekularna mimikrimija zaradi podobnosti mikrobnih antigenov z gostiteljskimi antigeni, antigeni so maskirani s fibronektinom, fibrinom, protitelesi, sialičnio kislino, hialuronsko kislino) imunosupresija (predvsem virusi in protozoji lahko znižajo delovanje imunskega sistema) sproščanje antigenov v medij, kjer nevtralizirajo protitelesa antigenska variabilnost (npr. sprememba fimbrij ali ostalih površinskih proteinov, ki so tarča protiteles pri virusih
72 Imunske bolezni trenutna preobčutljivost (alergije) autoimunske bolezni pozna preobčutljivost citotoksična preobčutljivost (npr. nekroza jeter) preobčutljivost zaradi aktivacije komplementa (npr. vnetje ledvic, sklepov, žil) superantigeni
73 Trenutna hipersenzitivnost (alergije) antigen B IgE makrofag mastocit ponovna izpostavitev antigenu T H histamin, serotonin prva izpostavitev antigenu ALERGIJA
74 Autoimunske bolezni T in B celice se med razvojem naučijo ločevati lastne antigene od tujih antigenov. Reaktivacija T in B celic proti lastnim antigenom vodi do nastanka autoimunskih bolezni. Autoimunske bolezni so: juvenilni diabetes reumatoidni artritis miastenia gravis multipla skleroza
75 Zapoznela hipersenzitivnost Simptomi se pojavijo nekaj ur ali dni po sekundarni izpostavitvi antigenu. Pride do vnetnega odziva in lokalnega uničenja tkiva zaradi intenzivnega delovanja T CD8 celic (celic ubijalk). Tak tip je značilen za tuberkulozo, lepro, brucelozo, mumps, kokcidiomitozo, histoplazmozo. Zapoznelo hipersenzitivnost lahko določamo s kožnimi testi.
76 Aktivacija T CD4 celic s superantigenom LFA-1 CD4 TCR CD2 CD28 T CD4 celica citoplazmatska membrana superantigen povzroči prekomeren odgovor imunskega sistema, vnetno reakcijo, šok in smrt. citoplazmatska membrana ICAM-1 MHC II LFA-3 CD80 antigen prezentirajoča celica
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραImunofluorescenčna mikroskopska preiskava
Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Imunofluorescenčna mikroskopska preiskava Obvezna dopolnilna preiskava pri ledvični biopsiji (imunohistokemija imunoglobulinov in komponent komplementa na zmrznjenih
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE IMUNOLOGIJE PREGLED SNOVI
ONOVE IMUNOLOGIJE PREGLED NOVI Po knjigi Vozelj, M.: Temelji imunologije DZ d.d., Ljubljana, 2000 Berete kratek pregled snovi iz predmeta Osnove imunologije. To pomeni, da sem izpustil par poglavij in
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραOsnove imunologije. antigene imunskim celicam, to je limfocitom.
Osnove imunologije Govorimo o vedi, ki raziskuje odpornost organizma pred vdorom tujkov, različnih tujih proteinov oziroma antigenov. Antigeni so snovi, ki v našem organizmu sprožijo verižno reakcijo t.i.
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότερα2) Naštej 3 sekundarne limfatične organe/tkiva. 2 : bezgavke, tonzile, vranica (+limfatično tkivo sluznic = MALT = GALT+BALT+ULT )
IMUNOLOGIJA lanski izpit (2014) 1) Katere celice so fagociti in katera izmed njih je izrazito kratkoživa? Fagociti: eozinofilci, nevtrofilci, monociti, makrofagi Izjemno kratkožive: nevtrofilci 2) Naštej
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραProteini. Struktura proteinov. Analiza proteinov. Proteini (proizvodnja, analiza, struktura, funkcija)
Proteini (proizvodnja, analiza, struktura, funkcija) Celična biologija z genetiko 1. letnik UŠ LBM, Kozmetologija šol. leto 2012/13 Proteios (Gr.) = prvega reda Makromolekule polimeri aminokislin, ki so
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότερα1. Kakšne so funkcije imunskih celic? Monociti fagocitoza, aktivacija baktericidnih mehanizmov, so inducibilne APC,
VPRAŠANJA IZ ZADNJE URE: 1. Kakšne so funkcije imunskih celic? Monociti fagocitoza, aktivacija baktericidnih mehanizmov, so inducibilne APC, predhodniki MΦ APC - ima FcR (veže protitelesa z Ag), MHC (predstavlja
Διαβάστε περισσότεραPROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL
PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL Povzetek dveh predavanj pri predmetu Biokemija študijski program Kemija 2008/2009 doc. dr. Marko Dolinar Pred vami je del gradiva, ki ga pripravljam za naslednje
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραHIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA Romina Bernard univ. dipl. biologinja in prof. biologije Romina Bernard, gradivo za HMB 1 KAZALO: UVOD VIRUSI BAKTERIJE GLIVE PARAZITSKE ŽIVALI IMUNOLOGIJA HIGIENA IN UNIČEVANJE
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραSIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV
SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV Literatura za temo Signalne poti, ki regulirajo izražanje genov: Lodish Berk Kaiser Krieger scott Bretscher Ploegh Matsudaira MOLECULAR CELL BIOLOGY SEVENTH
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU
ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU Manica Müller Premru, dr. med., spec. klin. mikrobiol. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραTOLL-U PODOBNI RECEPTORJI
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO TOLL-U PODOBNI RECEPTORJI Seminarska naloga pri predmetu Biološke membrane Mentor: prof. dr. Igor Križaj Avtorja: Angelika Vižintin in Urban
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραZunajcelične komponente vezivnih tkiv. Bakterije in trda zobna tkiva (ponovitev) Biokemija obzobnih tkiv. Bakterije in obzobna tkiva
Bakterije in trda zobna tkiva (ponovitev) Biokemija obzobnih tkiv prof.dr.marija Žakelj-Mavrič Courtesy Diann Bomkamp,, RDH, BSDH, Missouri Kaj se dogaja z zobmi po sladkem obroku? Bakterije in obzobna
Διαβάστε περισσότεραNajpomembnejši človeški Hb
Najpomembnejši človeški Hb Vrsta Struktura podenot Razširjenost HbA (odrasli) α 2 β 2 97% Hb odraslih HbA 2 (odrasli) α 2 δ 2 2-3% Hb odraslih HbF (fetalni) *α 2 γ 2 Najpomembnejši Hb v 3. trimestru nosečnosti
Διαβάστε περισσότεραZdruževanje celic v tkiva. Lodish 4: 22. poglavje
Združevanje celic v tkiva Lodish 4: 22. poglavje Razdelitev poglavja Pritrjevanje celic in komuniciranje med njimi Pritrjevanje celic na medceličnino Kolageni v medceličnini Nekolagenske sestavine medceličnine
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραEncimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije
Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija
Διαβάστε περισσότεραDružina globinov pri človeku in bolezni.
Družina globinov pri človeku in bolezni www.muhlenberg.edu/ Mioglobin in hemoglobin spadata v družino globinov Globinsko zvitje Mb β podenota Hb Podobnost aminokislinskega zaporedja Podobnost 3D strukture
Διαβάστε περισσότεραCelični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'
Διαβάστε περισσότερα[ E] [ ] kinetika encimske pretvorbe. razpolovni čas. ln pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda
kinetika encimske pretvorbe pretvorba encimov sledi kinetiki prvega reda sinteza encimov sledi kinetiki nultega reda v ravnotežju de = k E s kd dt [ ] ' ' [ Et ] k s ks ' ' [ E ] k [ E ] k [ E ] = 1 e
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραANTI MIKROBNI AGENSI I PATOGENOST MIKROORGANIZAMA. Prof. dr Tanja Berić
ANTI MIKROBNI AGENSI I PATOGENOST MIKROORGANIZAMA Prof. dr Tanja Berić Antimikrobni agensi Interakcije čoveka sa mikroorganizmima Imunologija Epidemiologija Kontrola rasta mikroorganizama Redukcija (ili
Διαβάστε περισσότεραHIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE IPAVČEVA 10, CELJE Vsebinski sklop HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA (interna skripta za program Zdravstvena nega, prvi letnik, modul varovanje zdravja) PETER ČEPIN TOVORNIK, dipl.
Διαβάστε περισσότεραPROTEINI POVEZANI S PRENOSOM SIGNALOV. Funkcije proteinov
PROTEINI POVEZANI S PRENOSOM SIGNALOV Funkcije proteinov Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni proteini,
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραCelične strukture. mikroskopija. površina celic. celična stena. citoplazemska membrana. citoplazma. spore in sporulacija
Celične strukture mikroskopija površina celic celična stena citoplazemska membrana citoplazma spore in sporulacija Mikroskopija mikrobiologija v svetlem polju mikroskopija v temnem polju stereomikroskopija
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραNESPECIFIĈNA OTPORNOST - REZISTENCIJA. Prof. dr Ivana Hrnjaković Cvjetković Institut za javno zdravlje Vojvodine
NESPECIFIĈNA OTPORNOST - REZISTENCIJA Prof. dr Ivana Hrnjaković Cvjetković Institut za javno zdravlje Vojvodine Rezistencija OTPORNOST NA ŠTETNE MIKRORGANIZME I NJIHOVE PRODUKTE UROĐENA ODBRANA Svojstvena
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραNajpogostejše hemoglobinopatije
Najpogostejše hemoglobinopatije Anemija srpastih celic Malarija Talasemije so napake v sestavi hemoglobina. α talasemija pomanjkanje α verige hemoglobina β-talasemija - pomanjkanje β verige hemoglobina
Διαβάστε περισσότεραJure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραVODE, ODPLAKE, ODPADKI ŠTUDIJ ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE DEZINFEKCIJA
Slide 1 Slide 2 DEFINICIJA JE UNIČENJE MIKROORGANIZMOV, KI SO SPOSOBNI POVZROČITI BOLEZEN ESENCIALNA IN ZADNJA OVIRA PRED IZPOSTAVITVIJO LJUDI PATOGENIM MIKROORGANIZMOM, VKLJUČNO Z VIRUSI, BAKTERIJAMI,
Διαβάστε περισσότεραI. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI
I. OSNOVNI STRUKTURNI PRINCIPI 1. Gradnja Vsi proteini so polimeri 20 različnih amino, kislin, povezanih s peptidnimi vezmi Funkcija proteina je odvisna od 3D strukture, ki je povezana z AK sekvenco ta
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραImunofluorescencija. vizualizacija molekula protutijela obilježenih fluorokromom vezanih za antigene na stanicama ili tkivnim preparatima
Imunofluorescencija 1944. - Robert Coons protutijela se mogu označiti molekulama koje imaju sposobnost fluorescencije fluorokromi - apsorbiraju svjetlost jedna valne duljine (ekscitacija), a emitiraju
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραMatjaž Zorko Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραBIONANOTEHNOLOGIJA Navodila za vaje. Vera Župunski in Gregor Gunčar
BIONANOTEHNOLOGIJA Navodila za vaje Vera Župunski in Gregor Gunčar Maj 2013 UVOD Protitelesa so približni 150 kda veliki glikoproteini, ki so sestavljeni iz dveh težkih in dveh lahkih verig, povezanih
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραNAČRTOVANJE IN SINTEZA ACILIRANIH ANALOGOV TRIPEPTIDA Gly-L-Ala-D-Glu KOT AGONISTOV RECEPTORJA NOD2
BRANKA VUKOVIĆ NAČRTOVANJE IN SINTEZA ACILIRANIH ANALOGOV TRIPEPTIDA Gly-L-Ala-D-Glu KOT AGONISTOV RECEPTORJA NOD2 DESIGN AND SYNTHESIS OF ACYLATED TRIPEPTIDE Gly-L-Ala-D-Glu ANALOGS AS NOD2 RECEPTOR AGONISTS
Διαβάστε περισσότεραIMUNOLOGIJA PO ISPITNIM PITANJIMA
I TOG ĈETVRTKA, 14. NOVEMBRA, LETA GOSPODNJEG 2002. ZVEZDA I PARTIZAN ISPADOŠE IZ DRUGOG KRUGA UEFA, NA ŽALOSTAN I SKAREDAN NAĈIN... NO NEŠTO DRUGO NAS JE OBRADOVALO,... NAIME NEKI TAMO JE ODLUĈIO DA PREKUCA
Διαβάστε περισσότεραCENTRALNI LABORATORIJ
CENTRALNI LABORATORIJ I.ODVZEM IN POŠILJANJE VZORCEV 1 KAPILARNI ODVZEM KRVI DA DA 30min/15min 2 ODVZEM FECESA DA NE 30min/15min 3 ODVZEM URINA DA DA 30min/15min 4 POŠILJANJE BIOLOŠKIH VZORCEV ( EKSPEDIT)
Διαβάστε περισσότεραUvod u imunologiju. Organizacija imunosnog sustava. Imunosni sustav
Uvod u imunologiju PROF. DR. SC. RENO HRAŠĆAN Imunologija je biomedicinska disciplina koja izučava imunosni sustav svih organizama, prvenstveno njegovu fiziološku funkciju u zdravlju i bolesti Proučava
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότεραUvod v mikrobiologijo
Uvod v mikrobiologijo Predmet: Mikrobiologija Predavanja: 10 ur Seminarske vaje: 10 ur Laboratorijske vaje: 10 ur Študijske obveznosti: izpit Učitelj: Prof. dr. David Stopar email: david.stopar@bf.uni-lj.si
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραIMUNOLOŠKI SISTEM ČOVEKA. Doc. dr Snežana Marković Institut za biologiju i ekologiju Prirodno-matematički fakultet Univerzitet u Kragujevcu
IMUNOLOŠKI SISTEM ČOVEKA Doc. dr Snežana Marković Institut za biologiju i ekologiju Prirodno-matematički fakultet Univerzitet u Kragujevcu IMUNOLOGIJA Imunološki sistem kompleksan sistem specijalizovanih
Διαβάστε περισσότεραΗ ΦΛΕΓΜΟΝΩ ΗΣ ΑΝΤΙ ΡΑΣΗ ΤΟΥ ΓΑΣΤΡΙΚΟΥ ΒΛΕΝΝΟΓΟΝΟΥ ΣΤΗ ΛΟΙΜΩΞΗ ΜΕ ΕΛΙΚΟΒΑΚΤΗΡΙ ΙΟ ΤΟΥ ΠΥΛΩΡΟΥ ΠΡΙΝ ΚΑΙ ΜΕΤΑ ΤΗ ΘΕΡΑΠΕΙΑ
ΑΡΙΣΤΟΤΕΛΕΙΟ ΠΑΝΕΠΙΣΤΗΜΙΟ ΘΕΣΣΑΛΟΝΙΚΗΣ ΣΧΟΛΗ ΕΠΙΣΤΗΜΩΝ ΥΓΕΙΑΣ ΤΜΗΜΑ ΙΑΤΡΙΚΗΣ ΤΟΜΕΑΣ ΥΓΕΙΑΣ ΕΡΓΑΣΤΗΡΙΑΚΟΣ ΙΕΥΘΥΝΤΗΣ: Ο ΚΑΘΗΓΗΤΗΣ ΓΕΩΡΓΙΟΣ ΚΑΡΚΑΒΕΛΑΣ ΠΑΝΕΠ. ΕΤΟΣ 2008-2009 Αριθµ. 2084 Η ΦΛΕΓΜΟΝΩ ΗΣ ΑΝΤΙ
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραFARMAKOTERAPIJA BIOTEHNOLOŠKIH ZDRAVIL. Borut Štrukelj
FARMAKOTERAPIJA BIOTEHNOLOŠKIH ZDRAVIL Borut Štrukelj Smeri razvoja biotehnologije v A) Stanje v razvitem svetu B) Perspektive OSNOVNE SMERI farmaciji 1) produkcija rekombinantnih zdravilnih učinkovin
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Διαβάστε περισσότεραUPORABA MONOKLONSKIH PROTITELES-Farmakoterapija
UPORABA MONOKLONSKIH PROTITELES-Farmakoterapija PROTITELESA 5 izotipov: IgA, IgG, IgE, IgD, IgM fragmenti: Fc, Fv, scfv, F(ab) 2 CDR regije monoklonska/poliklonska končnica mab, omab, ximab, zumab POSTOPEK
Διαβάστε περισσότεραNeavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar
Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica doc. dr. Marko Dolinar obravnavane teme v študijskem letu 2003/2004: Pretok genetskih informacij (5. poglavje)
Διαβάστε περισσότεραBiološki učinki ionizirajočega sevanja
Biološki učinki ionizirajočega sevanja Vrste in načini izpostavitve sevanju Naravni viri sevanja Umetni viri sevanja inhalacija (radon) ingestija kozmično sevanje poskusne jedrske eksplozije letalski promet
Διαβάστε περισσότεραIONOTROPNI in METABOTROPNI receptorji. Klara Kropivšek
IONOTROPNI in METABOTROPNI receptorji Klara Kropivšek Membranski receptorji Specializirani integralni membranski proteini. Vezava ekstracelularnih mediatorjev - ligandov (hormoni, nevrotransmiterji, citokini
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραUsluge koje se rade na lični zahtev
Usluge koje se rade na lični zahtev Redni broj Naziv usluge 1 Uzorkovanje krvi (venepunkcija) 2 Uzorkovanje krvi (mikrouzorkovanje) 3 Specijalistički pregled prvi 4 Specijalistički pregled kontrolni 5
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραGeni in regulacija njihovega prepisa
Geni in regulacija njihovega prepisa regulacija encimske aktivnosti indukcija in represija pozitivna in negativna kontrola, atenuacija globalna kontrola dvokomponentni sistemi pogovor bakterij Regulacija
Διαβάστε περισσότεραIzločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Διαβάστε περισσότεραCefalosporini ostali β-laktami
Cefalosporini ostali β-laktami doc.dr. Marko Anderluh 12. januar 2012 Vir cefalosporinov Cephalosporium acremonium Cefalosporin C Enaka tarča kot pri penicilinih Podoben mehanizem delovanja Cefalosporini
Διαβάστε περισσότεραPrve raziskave. Diagram prvega modela membrane.
Celična membrana imajo jo vse celice omogoča fizično in kemično osamitev od okolja ohranja stabilne razmere znotraj celice tanka dvoslojna plast, obdaja citoplazmo, celično jedro ali organele 7-10 nm debela
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραAleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
Διαβάστε περισσότεραKomunikacije med mikroorganizmi v vodnih okoljih
Letna konferenca Katedre za Biotehnologijo POMEN BIOTEHNOLOGIJE IN MIKROBIOLOGIJE ZA PRIHODNOST: VODA 18-19.1.2007 Komunikacije med mikroorganizmi v vodnih okoljih Število objav na tem področju eksponentno
Διαβάστε περισσότεραRast mikrobne populacije
Rast mikrobne populacije rast posamezne celice : rast populacije hranila fizikalno-kemijski faktorji rasti zaprt in odprt način namnoževanja merjenje rasti mikrobne populacije matematični opis rasti Rast
Διαβάστε περισσότεραNastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραRast mikrobne populacije
Rast mikrobne populacije rast posamezne celice : rast populacije hranila fizikalno-kemijski faktorji rasti zaprt in odprt način namnoževanja merjenje rasti mikrobne populacije matematični opis rasti Rast
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότερα