Rast mikrobne populacije
|
|
- Θαΐς Αβραμίδης
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Rast mikrobne populacije rast posamezne celice : rast populacije hranila fizikalno-kemijski faktorji rasti zaprt in odprt način namnoževanja merjenje rasti mikrobne populacije matematični opis rasti
2 Rast Rast je definirana kot povečanje biomase. Alternativno rast lahko definiramo kot povečanje števila mikrobnih celic, oziroma povečanje CFU (colony forming units) ali MPN (most probable number).
3 Metode za določanje biomase štetje (direktno štetje, gojitvene metode) optična gostota (OD) suha teža, mokra teža celični ogljik, celični dušik koncentracija proteinov, koncentracija DNA s substratom inducirana respiracija fumigacijsko- inkubacijska metoda določanje ATP
4 Potrebni in zadostni pogoji za rast Potrebna je konstantna zaloga vseh virov in ustrezno fizikalno-kemijsko okolje, ki omogoča biokemijske pretvorbe. Potrebni mehanizmi: - mehanizem za vnos snovi in energije - mehanizem za sintezo in razgradnjo makromolekul - mehanizem celične delitve - mehanizem za signaliziranje in regulacijo - mehanizem za odstranjevanje odpadnih produktov
5 Makrohranila C N O P S gradnik celičnega materiala, vir elektronov sestavina aminokislin in proteinov, sestavina purinov, pirimidinov in nukleinskih kislin, sestavina mureina in hitina, sestavina lipidov, kot nitrat je alternativni akceptor elektronov sestavina vseh organskih spojin, akceptor elektronov sestavina nukleinskih kislin, fosfolipidov, tehoičnih kislin, energijska rezerva, signalna molekula sestavina aminokislin (metionin, cistein, homocistein, cistationin), vitaminov (tiamin, biotin), koencimov (CoA), rezervna snov, energijski vir, alternativni akceptor elektronov
6 Makrohranila K Na Mg Ca Fe ozmoregulator, kofaktor encimski aktivator, potreben za sprejem citrata, transport pri halofilih sestavina ATP, klorofila, aktivator kinaz stabilizira celično steno, sestavina endospor, aktivator kinaz citohromi, katalaza, peroksidaza, Fe-S proteini, oksigenaza, nitrogenaza, vir energije, alternativni akceptor elektronov
7 Mikrohranila Co Cu Mn Mo Ni Se W V Zn vitamin B12, transkarboksilaza citohromi, plastocijanin superoksid dismutaza fotosistem II nitrogenaza, nitrat reduktaza, sulfit oksidaza, format dehidrogenaza, oksotransferaze hidrogenaze, koencim F430, CO dehidrogenaza, ureaza format dehidrogenaza, nekatere hidrogenaze format dehidrogenaza, oksotransferaza nitrogenaza, peroksidaza anhidraze, alkohol dehidrogenaza, RNA in DNA polimeraza
8 Vrste mikrobioloških gojišč Kemijsko definirana gojišča vse komponente v gojišču poznamo in jih dodamo v znanih količinah Kemijsko nedefinirana (kompleksna) gojišča hranilni bujoni, krvni agar, kvasni ekstrakt, mesni peptoni Selektivna gojišča gojišče izberemo tako, da raste samo en mikroorganizmem, medtem ko drugi ne morejo rasti (npr. manitol + visoka koncentracija soli za Staphylococce) Diferencialna gojišča na gojišču raste več različnih vrst organizmov, vendar se morfološko ali fiziološko med seboj razlikikujejo (npr. MacConkey agar za diferenciacijo entrobakterij)
9 Viri dušika in žvepla v gojiščih Razen dušik fiksirajočih bakterij in žveplo asimilirajočih bakterij ostali mikrobi niso sposobni asimiliacije elementarnega dušika in žvepla. Viri dušika za večino mikroorganizmov so: NH 4 Cl, (NH 4 )SO 4, NaNO 3 ali KNO 3. Dodatno lahko zagotovimo vir dušika s peptonom ali drugimi proteinskimi hidrolizati. Vir žvepla za večino mikroorganizmov je sulfat. Za tiste, ki sulfata ne morejo izrabiti so uporabni viri žvepla: H 2 S, cistein, metionin ali pa peptoni.
10 Viri kisika, vodika in CO 2 v gojiščih Vsi heterotrofi potrebujejo CO 2. Ker se veliko CO 2 reciklira v celici je potreba po CO 2 majhna. Nekateri mikroorganizmi (npr. Neisseria ali Brucella) potrebujejo povišane koncentracije CO 2 za svojo rast. Vsi heterotrofi potrebujejo vir vodika. Vodik nastaja pri metabolizmu aminokislin, ogljikovih hidratov in z disociacijo vode in se v celici reciklira. Bakterije, ki rastejo na vodiku potrebujejo H 2 v večjih količinah. Za biosintetske potrebe celice kisik običajno ni limiten nutrient. Če je kisik v vlogi terminalnega akceptorja elektronov lahko limitira rast.
11 Viri mineralnih ionov v gojiščih Večina mikroorganizmov zahteva dodatek: Ca 2+, K +, Na +, Mg 2+, Mn 2+, Fe 2+, PO 4 3- v koncentracijah mg/l Zn 2+, Cu 2+, Co 2+, Mo 6+ vkoncentracijiµg/l Bolj zahtevni mikroorganizmi zahtevajo dodatek elementov v sledovih npr. Ni, Se, W, Al, B. Vir mineralnih ionov je lahko raztopina soli po Winogradskem in raztopina mikroelementov.
12 Kelirajoče spojine v gojiščih Večina divalentnih in trivalentnih metalov tvori netopne hidride, karbonate ali fosfate. Precipitiranje metalov se poveča z avtoklaviranjem. Zaradi tega lahko dodajamo gojiščem kelirajoče spojine. V mikrobiologiji uporabljamo: -EDTA - NTA (nitrilotriocetna kislina) - aminokisline (glicin, histidin) - karboksilne kisline (npr. acetat, citrat, sukcinat, tartrat) -porfirini(hem) -siderfori
13 Vitamini - rastni faktorji p-aminobenzojska k. folna kislina prekurzor za folno kislino metabolizem 1C spojin, prenos metilnih spojin biotin sinteza maščobnih k., β-dekarboksilacija, fiksacija CO 2 kobalamin (B12) lipoična kislina nikotinska kislina pantotejska kislina riboflavin tiamin (B1) vitamin B6 vitamin K (quinon) sinteza deoksiriboze, prenos 1C spojin prenos acilnih spojin elektronski transport z NAD in NADP, dehidrogenacije prekurzor za CoA elektronski transport z FMN, FAD, dehidrogenacije α-dekarboksilacija, transketolaza amino in keto kislinske transformacije eelektronski transport, sinteza sfingolipidov hidroksamati vezava Fe 3+
14 Drugi organski rastni faktorji v gojiščih Nekatere bakterije potrebujejo poleg vitaminov, aminokislin, purinov in pirimidinov še dodatne rastne faktorje kot so: maščobne kisline (ocetna, propionska, butirat, valeriat, izovaleriat, izobutirat) diaminopimelična kislina nepoznani rastni faktorji, ki jih dodamo s serumom, kvasnim ekstraktom, posnetim mlekom, sadnimi sokovi, paradižnikovim sokom, talnim ekstraktom in ruminalno tekočino
15 Mikroorganizmi, ki jih ne znamo gojiti ~ 99 % mikroorganizmov ne znamo gojiti. Mikrobe, ki so živi jih pa ne znamo gojiti na standardnih laboratorijskih medijih pri običajnih laboratorijskih pogojih zunaj njihovega naravnega habitata imenujemo viable but non-culturable. Možni razlogi: inaktivacija celic z drugimi celicami neravnotežje uporabljenih substratov indukcija litičnega cikla previsoka koncentracija substrata
16 Fizikalno-kemijsko omejevanje hitrosti rasti vsak organizem lahko do neke mere tolerira neugodne pogoje v okolju, neugodne pogoje lahko preživi tako, da zmanjša hitrost rasti, ustavi rast, celično diferencira, če je tolerančni prag presežen propade poznavanje vpliva okoljskih faktorjev omogoča razumevanje ter razlago prostorske in časovne biološke raznolikosti v okolju (npr. nastanek ekoloških niš), obenem omogoča uspešnejšo kontrolo mikrobne aktivnosti
17 Vpliv redoks potenciala na rast Redoks potencial je mera za tendenco oddajanja ali sprejemanja elektronov. Eh = E 0 + RT nf [ oksidant][ H ln [ reducent] + ] E h je redoks potencial, E o je redoks potencial pri standardnih pogojih (ph=0, 1M konc. oksidanta in reducenta, 1bar, 25 o C), R je plinska konstanta, n je število prenešenih elektronov, F ja Faradejeva konstanta, H + je koncentracija protonov. Za organizme obstaja optimalni redoks potencial za uporabo elektronskih akceptorjev: kisik nitrat/nitrit sulfat CO mv -100 mv -200 mv -300 mv
18 Kisik in redoks potencial V raztopini imamo neto redoks potencial (E o ), ki je odvisen od vseh molekul in njihovih standardnih redoks potencialov. V večini primerov je dominantna komponenta redoks potenciala kisik. E h 2.30RT RT = E 0 + log po log[ H 4F F p O2 je tenzija raztopljenega kisika + ] Npr. pri E h -140 mv je v raztopini raztopljenih ~ 10 8 molekul kisika na ml. V primeru, da imamo ~ 10 8 celic/ml bo v povprečju na celico prišla ena molekula kisika.
19 Klasifikacija mikrobov glede na potrebo po O 2 Aerobi potrebujejio kisik za rast Fakultativni anaerobi uporabljajo kisik če je na voljo, lahko preživijo brez kisika Mikroaerofili uporabijo nižje koncentracije kisika Obligatni anaerobi kisik je zanje toksičen aerob mikroaerofil anaerob aerotoleranten fakultativni aerob
20 Kisik in tvorba radikalov Kisik običajno najdemo v triplet stanju, toksična oblika je singlet, ki reagira s π vezjo. Nastanek singlet kisika je posledica fotokemijskih reakcij Kisikove reaktivne zvrsti nastajajo pri dihanju. O 2 + e - O - 2 superoksid O e- + 2H + H 2 O 2 vodikov peroksid H 2 O 2 + e - + H + H 2 O + OH hidroksilni radikal OH + e - + H + H 2 0 voda
21 Pomembnejši kisikovi in dušikovi radikali Reaktivne kisikove spojine: superoksid O 2 - hidroksil, OH Reaktivne dušikove spojine: dušikov oksid, NO dušikov dioksid, NO 2 peroksil, RO 2 alkoksil, RO hidroperoksil, HO 2
22 Poškodbe z radikali direktna poškodba peptidne vezi ali stranskih verig (cepitev, povezovanje stranskih verig) posredna poškodba proteina z radikalno aktiviranimi lipidi in sladkorji sprememba sekundarne ali terciarne strukture (izguba katalitične ali strukturne funkcije lipidne oksidacije (poškodba membrane) DNA poškodbe (cepitev vezi, mutacije)
23 Odstranjevanje radikalov Pri dihanju poleg H 2 O nastane tudi O 2 - (~5 %). Aerobi, fakultativni aerobi in mikroaerofilci morajo posedovati vsaj dva od znanih načinov aktivnega odstranjevanja toksičnih oblik kisika: 2O H + H 2 O 2 + O 2 superooksid dismutaza H 2 O 2 + H 2 O 2 2H 2 O + O 2 katalaza H 2 O 2 + NADH + H + 2H 2 O + NAD + peroksidaza V kolikor organizem nima enega od omenjenih encimov za odstranjevanje kisika lahko preživi samo v anaerobnih razmerah.
24 Encimski obrambni mehanizmi pri kvasovki encim Cu/Zn superoksid dismutaza Mn superoksid dismutaza katalaza A katalaza T citokrom C peroksidaza glutation reduktaza funkcija dismutacija superoksidnega aniona (citoplazma) dismutacija superoksidnega aniona (mitohondrij) razgradnjavodikovega peroksida (peroksisom) razgradnja vodikovega peroksida redukcija vodikovega peroksida redukcija oksidiranega glutationa
25 Druge obrambne spojine pri kvasovki spojina glutation metalotionini tioredoskin poliamini funkcija odstranjevanje prostih radikalov vezava Cu 2+, odstranjevanje superoksidnih in hidroksilnih radikalov redukcija proteinskih disulfidov zaščita lipidov
26 Topnost kisika v raztopini temperatura c O2 H ( o C) ( mg/l) (mg/l/atm) Topnost kisika v tekočini je nizka (nekaj mg/l). Potrebe po kisiku so običajno precej večje. Zaradi tega je potrebno pri aerobni inkubaciji stalno dovajati kisik. Topnost kisika je c O2 = H p g c O2 = T T T 3 odvisna od parcialnega tlaka kisika (p g ), Henrijeve konstante (H), temperature (T) in prisotnosti topljencev v raztopini.
27 Gojenje anaerobov uporaba posod z majhnim razmerjem površina/volumen uporaba steklenic z navojem in zamaškom napolnjenih s tekočino uporaba poltekočih gojišč (dodatek 0.05 % agarja, manj konvekcije) uporaba parafinskega sloja na površini gojišča dodatek reducentov v medij uporaba večjih inokulumov ( do 10 %) inkubacija v anaerobnem okolju (dodatek indikatorja in reducirajočega sredstva, npr. GasPak)
28 Gojenje anaerobov in redoks potencijal Za gojenje anaerobov je potrebno znižati redoks potencial pod -100 mv, za striktne anaerobe pa pod -300 mv. Za to uporabljamo reducirajoče spojine (S 2-, HS ali pa H 2 S kot aktivno komponento). V mikrobiologiji so uporabni: natrijev tioglikolat (E o < -100 mv v koncentraciji 0.05 %) cistein HCl (E o < -210 mv v koncentraciji %) Na 2 S x 9H 2 O (E o < -270 mv v koncentraciji 0.025%) FeS(E o < -270 mv v koncentraciji 4 µg/ml) ditiotreitol (E o < -330 mv v koncentraciji 0.02 %) H 2 (E o < -420 mv) titanov citrat (E o < -480 mv v koncentraciji 1-4 mm)
29 Namnoževanje anaerobnih mikroorganizmov
30 Vpliv vodne aktivnosti (a w ) na rast mikrobov V bioloških celicah ima voda štiri osnovne funkcije: je kemijski reaktant (hidrolize, kondenzacije) je univerzalno topilo za metabolite ima mehansko vlogo pri ohranjanju celičnega turgorja omogoča strukturo proteinov, DNA, polisaharidom in membranam
31 Vpliv vodne aktivnosti (a w ) na rast mikrobov a w = p p w = n p je parcialni tlak vode nad raztopino s topljencem, p w je parcialni tlak vode nad čisto vodo, n w je število molov vode v raztopini, n s je število molov topljenca v raztopini. RT π= lnaw V n w w + n s Voda je nujno potrebna za rast mikroorganizmov. Vendar prisotnost vode še ne pomeni, da je voda tudi dostopna. Dostopnost vode je odvisna od vodne aktivnosti a w. Npr. zmanjšanje a w iz 0.99 na 0.90 zaradi spremenjene koncentracije NaCl pomeni zmanjšanje koncentracije vode v celici za 50 %. π je ozmotski tlak tekočine, R je plinska konstanta, T je temperatura, Vje volumen raztopine, a w je vodna aktivnost raztopine.
32 Vodna aktivnost, a w vodna aktivnost snov mikroorganizem destilirana voda Caulobacter, Spirilum kri Streptococcus, Escherichia morska voda Pseudomonas, Vibrio kruh G+ paličke sadni sirup G+ koki salame Sacharomyces marmelada Sacharomyces, Penicilium slana jezera Halobacterium, Halococcus žita Xeromyces
33 Adaptacija na nizko vodno aktivnost Rast pri nizki vodni aktivnosti omogočajo kompatiblni topljenci, ki povečajo koncentracijo snovi znotraj celic tako, da voda lahko prihaja v celico. Poznamo več vrst kompatibilnih topljencev: glicin, betain, prolin, glutamat, saharoza, trehaloza, glicerol, manitol.
34 Vpliv temperature na rast mikroorganizmov k= Ae Ea/RT k je hitrostna konstanta reakcije, A je predeksponentni faktor, ki poda frekvenco trkov med molekulami, Ea je aktivacijska energija, R je plinska konstanta, T je temperatura Ea logk= loga 2.30RT µ je rastna konstanta Temperaturno območje za rast bakterij je ~ 35 o C. Temperatura vpliva na hitrost reakcij, vrsto metabolizma, prehranske potrebe in sestavo biomase. Hitrost kemijskih reakcij v odvisnosti od temperature je podana z Arrheniusovo enačbo.
35 Hitrost rasti pri različnih mikroorganizmih
36 Vpliv ph na rast ph = log H + ph vrednost gojišča vpliva na hitrost rasti. Rast je možna v razponu 2-5 ph enot. Metabolni produkti so lodvisni od ph. Večina mikroorganizmov pri nizkem ph ph = pk a [ kislina] log [ baza] producira nevtralne produkte, pri visokem ph pa organske kisline. S ph se spreminja sestava biomase, predvsem celične stene in celične zunanjosti.
37 Zgodovinski razvoj gojenja mikroorganizmov prvi kompletno definiran medij za Aspergilus; (Raulin, 1869) uporaba čistih kultur (Koch, 1870) uporaba stresalnikov za gojenje (Kluyver & Perquin, 1930) uporaba prvih fermentorjev (v 40 letih 20.stoletja) matematični opis rastne kinetike v zaprtem sistemu (1942) matematični opis rastne kinetike v kemostatu (1950) kontrolirano namnoževanje mikroorganizmov (> 1960)
38 Načini gojenja mikroorganizmov Zaprti sistemi gojenja: Pri teh sistemih ne pride do izmenjave energije in snovi med sistemom in okolico. Primer zaprtega sistema je šaržni ali batch sistem. Odprti sistemi gojenja: Pri teh sistemih gojenja prihaja do izmenjave energije in snovi med sistemom in okolico. Primer odprtega sistema so: - kemostat sistemi - kontinuirani šaržni sistemi
39 Rastne faze Rastne faze so definirane v zaprtem sistemu gojenja in se nanašajo na populacijo celic. Posamezna celica lahko raste, ne raste ali propada. Ločimo več faz rasti mikrobne populacije: -lag faza (1) - faza pospešene rasti (2) - eksponentna faza (3) - faza pojemajoče rasti (4) CFU stacionarna faza (5) - faza propada (6) 1 2 čas
40 Lag faza Čas od inokulacije do prve delitve celic imenujemo lag faza. V lag fazi pride do povečanja mase celic. Lag faza je posledica: spremembe prehranskega statusa spremembe fizikalno kemijskega okolja okrevanja celic zaradi toksičnih produktov, ki so se nakopičili v mediju (npr. kisline, baze, alkoholi, topila). sinteze novih encimov kalitve spor
41 Eksponentna faza rasti Eksponentna faza rasti je faza hitre rasti, ko se biomasa pri vsaki delitvi podvoji. Generacijski čas je čas, ki je potreben za podvojevanje biomase. Običajno vse parametre, ki vplivajo na rast mikroorganizma združimo v eno konstatno (µ), ki je mera za trenutno hitrost rasti.
42 Hitrost rasti dx To je osnovna enačba za rast mikrobne = µ X dt populacije. V kolikor so vsi pogoji za rast X je količina biomase, µ je rastna konstanta, t je čas rasti biomase zadovoljeni potem se v časovnem intervalu dt število celic poveča proporcionalno s številom celic X. X = X oe µ t X o je količina biomase (inokuluma) na začetku rasti mikroorganizma Povečanje celic je konstantno. Omenjena predpostavka drži samo v primeru eksponentne rasti.
43 Generacijski čas (t d ) td = ln2 µ X= X t / td o 2 Generacijski čas je čas, ko je X = 2X o in t = t d. Število podvojitev biomase v času t je t/t d. Generacijski čas je pri različnih mikoorganizmih različen in je v rangu od 20 min do 5000 min. t je čas rasti mikroorganizma, t d pa je podvojevalni čas biomase
44 Logistična enačba rasti dx dt X = µ X 1 K Logistična enačba odpravlja predpostavko, da je hitrosti rasti konstantna. Pri povišani gostoti celic X je biomasa, µ je hitrost rasti, K je nosilnost okolja. se hitrost rasti zaustavlja in gre proti nosilnosti, ki jo omogoča okolje. Večino rastnih krivulij mikroorganizmov lahko z logistično enačbo zadovoljivo popišemo.
45 Stacionarna faza V fazi zaustavljanja rasti se velikost celic zmanjšuje. V tej fazi rast in delitev celic nista sklopljena procesa. Celice se delijo tudi potem, ko je prenehala rast, zaradi česar dobimo več manjših celic. Razlogi zakaj pride do prehoda v stacionarno fazo: poraba hranil zniževanje koncentracije kisika pomankanje prostora akumulacija toksičnih produktov
46 Metabolne spremembe stradajočih celic znižan pretok snovi skozi metabolne poti večina energije se porabi za vzdrževalni metabolizem celica vzdržuje adenilatni naboj celice celica vzdržuje protonski gradient spremeni se razmerje med ph in ψ zmanjša se stabilnost RNA molekul del ribosomov dimerizira in postane neaktiven poveča se število mutacij
47 Faza propada Če v stresni situaciji odpovedo vsi obrambni mehanizmi potem nastopi celična smrt, do tega pride zaradi: dramatičnega znižanja energijskega naboja celice dramatičnega znižanja protonskega gradienta kompletne razgradnje kromosomov Zakaj, kljub stresnim razmeram velikokrat propade samo del populacije? asinhronizacija celičnih ciklov v populaciji celic (npr. faza stradanja nastopi v različnih fazah celičnega cikla, ki so različno dovzetne za stres) proces odmiranja celic je stohastičen
48 Kemostat medij X=0; S=Sr; F mikrobna kultura X; S; F V kemostatu imamo stalno mešanja biomase in substrata. Substrat kontinuirano dodajamo kulturi. Po drugi strani pa kulturo in gojišče kontinuirano z istim pretokom odvajamo iz kemostata. Zaradi tega se volumen tekočine v kemostatu ne spreminja.
49 Kontrola mikrobne rasti Rast je limitirana s pomankanjem hranil ali neugodnimi fizikalnokemijskimimi pogoji. Velikokrat je potrebno rast prekiniti predno hranila zmanjkajo ali so razmere za rast neugodne. Kontrolo lahko izvajamo z: -dekontaminacijo - dezinfekcijo - sterilizacijo
50 Dekontaminacija Dekontaminacijski postopki zmanjšujejo obremenjenost okolja z mikroorganizmi. Pri dekontaminaciji ne uničimo vseh mikroorganizmov. Dekontaminacijski postpoki so v veliki meri socialno in kulturno pogojeni. Med te postopke spadajo: -umivanje - čiščenje - odstranjevanje ostankov hrane in zemlje
51 Dezinfekcija - razkuževanje Dezinfekcija je postopek uničenja večine patogenih mikroorganizmov. Z dezinfekcijo ne uničimo vseh mikroorganizmov. Dezinfekcijska sredstva delimo na: -antiseptike(lahko uporabljamo na živalih, rastlinah in človeku) -dezinfektante(uporabljamo na neživih objektih)
52 Antiseptična sredstva antiseptik detergenti fenoli alkoholi gvanidini peroksid klor jod perocetna k. glutaraldehid način delovanja topijo membrane topijo membrane, denaturirajo proteine topijo membrane, denaturirajo proteine topijo membrane oksidant oksidant oksidant, jodira tirozin oksidant alkilirajoče sredstvo
53 Dezinfekcijska sredstva v industriji industrija spojina uporaba papirna živo srebro, fenol med proizvodnjo usnjarska težke kovine, fenol v produktu plastika detergenti v vodni raztopini plastike tekstilna težke kovine, fenoli razpad tekstila lesna fenoli propad lesa metalurška detergenti v emulzijah petrokemična živo srebro, fenoli med pridobivanjem in hranjenjem elektro klor v hladilnih stolpih jedrska klor v reaktorjih
54 Pasterizacija Pastrizacija zmanjša število mikroorganizmov v hrani, ki je občutljiva na obdelavo z visokimi temperaturami. Pasterizacija ni sterilizacija. Npr. mleko pasteriziramo zato, da ubijemo patogene organizme kot so bakterije, ki povzročajo tuberkulozo, brucelozo, Q mrzlico, tifoidno mrzlico in enterobakterije. Pasteriziramo tako, da mleko segrejemo na 71 o C za 15 sek ali pa na 63 o C za 30 min.
55 UV- razkuževanje UV povzroči nastanek pirimidinskih dimerov (mutacije) ne prodira globoko, uporabno za razkuževanje delovnih površin, operacijskih dvoran, prostorov za hranjenje sterilnega materiala UV luči so lahko prižgane samo takrat, ko v prostoru ni ljudi
56 Sterilizacija Sterilzacija pomeni uničenje živosti in je absoluten pojem. Enkrat sterilno vedno sterilno seveda, če ne pride do kontaminacije. Poznamo več vrst sterilizacije: toplotna kemijska radiacijska filtracija
57 Toplotna sterilizacija
58 Autoklaviranje sterlizacija z vlažno toploto Standardno avtoklaviranje: tlak 1.2 atm temperatura 121 o C čas 15 min Kontrola uspešnosti: - Bacillus subtilis - B. stearothermophilus
59 Sterilizacija s suho toploto S suho toploto povečamo oksidacijo (skrajna oblika je sežig). Pri 180 o C je potrebno sterilizirati vsaj 30 min. Uporabna za sterilizacijo, kovinskih instrumentov, olj, praškov in steklovine. Posebna oblika sterilizacije s toploto je žarjenje cepilnih zank, konic pincet in igel.
60 Sterilizacija z elektromagnetnim valovanjem Za strerilizacijo uporabljamo: mikrovalove, X-žarke, γ-žarke in vir elektronov. Mehanizem delovanja je različen. Največkrat za sterilizacijske namene uporabljamo radioizotope 60 Co in 137 Cs. Radiacijsko sterilizacijo uporabljamo za sterilizacijo toplotno občutljivih snovi kot so medicinska oprema, zdravila, tkiva in hrana, predvsem meso in mesni izdelki.
61 Filtracija Za sterilizacijske namene so uporabni filtri s premerom por 0.2 µm. Ločimo več vrst filtrov: globinski filtri (azbest, papir, steklena vlakna) membranski filtri (polimeri acetat celuloze ali nitrat celuloze) nukeoporni filtri (polikarbonatni filtri) Filtriramo lahko s pomočjo siringe ali vakumske črpalke.
62 Plinska sterilizacija Uporabljamo predvsem: - etilenoksid (alkiliranje sulfhidridnih, amino, karboksi in hidroksi skupin) - formaldehid (podoben učinek kot etilenoksid) Uporabljamo za sterilizacijo plastičnih snovi.
63 Kemijska kontrola rasti bakteriostatik bakteriocid bakteriolitik
64 Sintetična kemoterapevtska sredstava Sintetična kemoterapevtska sredstva so predvsem analogi rastnih faktorjev, ki inhibirajo rast. Pomembni analogi: - sulfa spojine - analogi purinov in primidinov - analogi aminokislin - analogi vitaminov folna kislina - quinuloni (preprečitev supernavitja DNA)
65 Analogi rastnih faktorjev V večini primerov so rastni faktorji bromirani ali fluorirani. Struktura rastnega faktorja se zaradi dodatka ne spremeni znatno, tako da spojino encim še vedno prepozna, spremeni pa se encimska aktivnost.
66 Določanje protimikrobne aktivnosti Najbolj običajni metodi biološkega testiranja protimikrobnih aktivnosti sta: določanje minimalne inhibitorne koncentracije, MIC difuzijska metoda z diski na predhodno inokuliranem agariziranem gojišču
67 Alexander Fleming ( ) Nadaljuje Erlichovo delo na kemoterapevtikih. Prvi uspešno aplicira kemoterapevtik. Okrije lizocim po srečnem naključju okrije, da plesen Penicillium notatum zaustavi rast stafilokokov. Po začetnem navdušenju, zaradi težav z izolacijo penicilina, delo na antibiotikih zastane do II. svetovne vojne. Za svoje delo 1945 dobi Nobelovo nagrado.
68 Delovanje protibakterijskih terapevtskih sredstev na celičnem nivoju
69 Lastnosti klinično uporabnih antibiotikov ne smejo biti toksični in imeti stranskih učinkov ne smejo povzročati alergijskih reakcij ne smejo uničiti nativne flore (selektivnost) priti morajo do meste infekcije biti morajo kemijsko stabilni (dolga razpolovna doba) ne sme priti do hitre rezistence
70 Antibiotiki, ki delujejo na sintezo celične stene Inhibirajo sintezo bakterijskega peptidoglikana in so zato visokospecifični za bakterijske celice. Predvsem uporabni pri G+ bakterijah. Ločimo: - β laktamske antibiotike - polipeptidne antibiotike - aminokislinski analogi - glikolipidnu antibiotiki
71 β-laktamski antibiotiki Imajo beta laktamske obroče in se vežejo ter blokirajo transpeptidazo. So baktericidni in delujejo le na rastoče celice. Izzovejo preobčutljivostne reakcije. Beta laktamaza jim uniči delovanje. Predstavniki: penicilin G, penicilin V, meticilin, oksacilin, nafcilin, amoksicilin, bakampicilin, karboksipenicilin, tikarcilin, temocilin, mezlocilin, azlocilin, piperacilin, amoksiciklin, ampicilin, cefalosporin, karbapenam, monobaktram, imipenem, cefaklor, aztreonam.
72 β-laktamski antibiotiki
73 Generacije penicilinov Prva generacija (naravni, penicilin G, penicilin V) Delovanje: streptokoki, večina anaerobov v usni votlini; Treponema pallidum, Clostridium, nepenicilazni stafilokoki, večina Neisseria and Bacteroides sp. razen B. fragilis), Listeria in Pasteurella multocida. Druga generacija (semi-naravni, ampicilin, amoksicilin) Delovanje: širši spekter proti G- bakterijam E. coli, P. mirabilis in H. Influenzae glavni antibiotik za Listeria. Neučinkoviti proti penicilazam Tretja generacija (semi-naravni, karbenicilin, tikarcilin) Delovanje:povečano delovanje proti P. aeruginosa, Enterobacter sp., Morganella morgagni and Proteus sp. Neučinkoviti proti penicilazam, manj učinkoviti proti enterokokom kot druga generacija. Četrta generacija (semi-sintetični, azlocilin, mezlocilin) Delovanje: širši spekter kot 3. Generacija, bolj učinkoviti proti enterokokom, bolj
74 Polipeptidni antibiotiki Preprečijo sproščanje osnovne peptidoglikanske enote iz lipidnega prenašalca baktoprenola in sintezo tehoične kisline. Uporabni za lokalno zdravljenje, zelo toksični. Predstavnik: bacitracin.
75 Aminokislinski analogi cikloserin je podoben D-alaninu in prepreči racemazno reakcijo, ki konvertira L-alanin v D-alanin, ccikloserin se ~ 100 močneje veže na encim kot D-alanin podoben je dipeptidu D-alanil-D-alanin in prepreči transpeptidacijo, v celico pride z aktivnim prenosom za glicin, je zelo toksičen.
76 Glikopeptidi Inhibirajo tako transglikozilacijo (nastanek glikanske verige) kot transpeptidacijo (zamreženje). Vežejo se na osnovno peptidoglikansko enoto, ko le ta zapušča citoplazmo in tako preprečijo vezavo v aktivno mesto encima. Niso učinkoviti za G-, ker ne morejo prečkati zunanje membrane. Predstavniki: vankomicin, teikoplanin
77 Antibiotiki, ki inhibirajo sintezo proteinov Ti antibiotiki blokirajo sintezo proteinov na ribosomu in imajo visoko specifičnost za 30S ali 50S podenoto ribosoma. Predvsem uporabni pri G- bakterijah. Ločimo: - aminoglikozide - tetraciklini - derivati benzena - makrolidi tetraciklini - piranozidi - fucidinska kislina
78 Mesto inhibicije proteinske sinteze inicijacija, vezava prve t-rna na P mesto aminoglikozidi vezava druge t-rna na A mesto nastanek prve peptidne vezi prenos peptida na P mesto 50S vezava nove t-rna na A mesto nastanek peptidne vezi tetraciklinii kloramfenikoli piranozidii makrolidi terminacija fucidinska kislina
79 Antibiotiki, ki inhibirajo sintezo nukleinskih kislin Antibiotiki delujejo tako, da preprečijo sintezo nukleinskih kislin oziroma njihov prepis. Delujejo na: sintezo folne kisline (npr. sulfonamidi, trimoetoprim, kortimoksazol) DNA-girazo (npr. norfloksacin, enoksacin, pefloksacin, ciprofloksacin, ofloksacin) RNA-polimerazo vezava na beta podenoto RNA polimeraze, kar onemogoča vezavo nukleotidov in s tem sintezo RNA (npr. rimfampicin)
80 Antibiotiki, ki blokirajo delovanje membrane Ti antibiotiki razrušijo membransko strukturo. Hitro in učinkovito uničijo celico. Zaradi podobne sestave sestave prokariontskih in evkariontskih membran niso visoko specifični. Klinično uporaben je polimiksin, ki se veže na fosfolipide.
81 Mikroorganizmi, ki producirajo antibiotike Organizmi, ki producirajo antibiotike živijo predvsem v tleh, delajo spore in so neobčutljivi na delovanje lastnega antibiotika. Fiziološka vloga antibiotikov ni popolnoma poznana. Pomembnejši producenti: Penicillium in Cephalosporium producirata β-laktame Streptomyces producira tetracikline, aminoglikozide, makrolide, klarmfenikol, rifamicin in večino ostalih klinično uporabnih antibiotikov Bacillus producira polipeptidne antibiotike
82 Mehanizmi rezistence na antibiotike Mehanizmi rezistence na antibiotike so vezani na mutacijo kromosomske DNA oziroma na prisotnost plazmidne DNA. Rezistenčni mehanizmi: zmanjšana permeabilnost za antibiotik inaktivacija antibiotika (penicilinaze) modifikacija antibiotika (metilaze, acetilaze, fosforilaze) sprememba tarčne molekule (RNA polimeraze, ribosomov ali DNA giraze) sprememba metabolnih poti (npr. namesto sinteze folne kisline, njen vnos) aktiven iznos antibiotika odsotnost strukture (npr. mikoplazme nimajo celične stene)
83 Rezistenca na antibiotike Ali bomo zapravili to luksuzno dobrino, ki nam je skupaj z vakcinacijo podaljšla življenje v povprečju za 20 let???
84 Bakterocini Bakterocini so molekule, ki inhibirajo oziroma ubijejo sorodne vrste ali sorodne seve. Zaradi specifičnega delovanja na sorodne vrste se ločijo od antibiotikov, ki so neselektivni. Bakterocine poimenujemo glede na bakterije, ki jih proizvajajo, npr. Escherichia coli proizvaja kolicin, Bacillus subtilis proizvaja subtilizin, Staphylococcus gallinarum proizvaja galidermin, Lactobacilus johnsonii proizvaja laktacin, Pediococcus acidilactici proizvaja pediocin, Lactobacilus sake proizvaja sakacin, možne pa so tudi izjeme.
85 Delovanje bakterocinov Kolicini in mikrocini lahko: formirajo pore v membrani (npr. kolicin V) cepijo nukleinsko kislino (npr. kolicin E9) inhibirajo lipidne prenašalce (npr. kolicin M), inhibirajo DNA girazo (npr. mikrocin B17) inhibirajo celično delitev (npr. mikrocin 25) inhibirajo proteinsko sintezo (npr. mikrocin C7) Kolicini se običajno vežejo na receptorje, ki jih celica potrebuje za normalno funkcioniranje, npr. transport nutrientov.
86 Posttranslacijske modifikacije bakteriocinov procesiranje pre-epidermin I A S K F I C T C A K T G S F N S Y C C P G 30 a.k. I A dehidracija, EpiB, EpiC, EpiD, dekarboksilacija, EpiP procesiranje K F S S I da da B da A K U G da F N da Y da P G S S NH epidermin Bakterocini so običajno postranslacijsko modificirani.
87 Kontrola glivičnih okužb inhibicija ergosterolne sinteze: inhibirana citokromska P450 zmanjša koverzijo iz 14-α-metilsterola v ergosterol, kar povzroči spremembo v fluidnosti in funkcioniranju membrane, vpliv na sintezo sterolov gostitelja (npr. spremenjena sinteza testosterona), inhibicija transformacije blastospor Candide albicans v invazivno micelarno obliko spremenjeno delovanje membrane: predvsem sredstva z z visoko afiniteto za membrane z ergosterolom, povečana prepustnost za K + in Mg 2+, smrt celice, rezistenca redka
88 Kontrola glivičnih okužb delovanje na niti delitvenega vretena: vezava na mikrotubule mitotičnega delitvenega vretena, kar vodi do zaustavljanja delitve, zato ne pride do invazije in gliva odpade skupaj z odmrlo kožo, dolge terapije od 3 tednov (koža) do 4 mesecev (nohti) inhibicija sinteze celične stene: inhibicija sinteze hitina, inhibicija sinteze 1,3-β- D-gluikana inhibicija sinteze nukleinskih kislin: nukleinski analogi, preprečijo sintezo timina
89 Antivirusna kemoterapija Nukleozidni analogi: aciklovir, ganciklovir in trifluridin blokirajo virusno polimerazo; didanosin, lamivudin in zidovudin blokirajo reverzno transkripcijo; ribaravin blokira sintezo virusne RNA Sintetični amini: amantadin, blokira razstavljanje virusnega plašča Pirofosfatni analogi: fosfonoformična kislina, blokira virusno polimerazo RNA polimerazni inhibitorji: rifamicin, blokira RNA polimerazo Retrovirusni proteazni inhibitorji: indinavir, blokira cepitev polipeptidov Interferoni: inducirajo proteine, ki inhibirajo virusno replikacijo
90 Antiprionska kemoterapija Še v povojih! Material, ki je prišel v stik s prioni je potrebno dekontaminirati z: - 1-urnim avtoklaviranjem pri 134 o C - 1 urnim namakanjem v 1N NaOH - 2 urnim namakanjem v 0.5 % natrijevem hipokloritu
91 Razvoj novih protimikrobnih sredstev Razvoj novega antimikrobnega sredstva za medicinske potrebe traja od let. Stroški razvoja novega sredstva od izuma do postavitve na trg so astronomski (~ USD). Ker so stroški postavitve novega zdravila prohibitivno visoki je na tržišču čedalje manj novih antiinfekcijskih sredstev. Leta 1992 je FDA agencija odobrila 20 novih sredstev leta 2002 pa le enega.
92
Rast mikrobne populacije
Rast mikrobne populacije rast posamezne celice : rast populacije hranila fizikalno-kemijski faktorji rasti zaprt in odprt način namnoževanja merjenje rasti mikrobne populacije matematični opis rasti Rast
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραPrehrana in metabolizem
Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραCefalosporini ostali β-laktami
Cefalosporini ostali β-laktami doc.dr. Marko Anderluh 12. januar 2012 Vir cefalosporinov Cephalosporium acremonium Cefalosporin C Enaka tarča kot pri penicilinih Podoben mehanizem delovanja Cefalosporini
Διαβάστε περισσότεραNastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem
Διαβάστε περισσότεραODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU
ODPORNOST BAKTERIJ PROTI ANTIBIOTIKOM V SLOVENIJI IN PO SVETU Manica Müller Premru, dr. med., spec. klin. mikrobiol. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραVODE, ODPLAKE, ODPADKI ŠTUDIJ ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE DEZINFEKCIJA
Slide 1 Slide 2 DEFINICIJA JE UNIČENJE MIKROORGANIZMOV, KI SO SPOSOBNI POVZROČITI BOLEZEN ESENCIALNA IN ZADNJA OVIRA PRED IZPOSTAVITVIJO LJUDI PATOGENIM MIKROORGANIZMOM, VKLJUČNO Z VIRUSI, BAKTERIJAMI,
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραOsnove antimikrobnega zdravljenja ter b-laktamski antibiotiki
Osnove antimikrobnega zdravljenja ter b-laktamski antibiotiki Mojca Kržan Inštitut za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani Opredelitev PROTIMIKROBNA
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραAleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija
ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija Membranski separacijski procesi v biotehnologiji proces mikrofiltracija
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότεραIzločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Διαβάστε περισσότεραOKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Διαβάστε περισσότεραPRAKTIKUM iz FIZIOLOGIJE MIKROORGANIZMOV
PRAKTIKUM iz FIZIOLOGIJE MIKROORGANIZMOV (1. del) Polonca Čadež in Ivan Mahne Ljubljana, 2005 KAZALO VARNOST V LABORATORIJU - SPLOŠNA PRAVILA 3 PREGLED VAJ 4 PREHRANSKE POTREBE MIKROORGANIZMOV IN GOJIŠČA
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραvaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Διαβάστε περισσότεραAminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014
Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina Predavanja iz opšte biohemije Školska 2014/2015. godina Aminokiseline 1 Metabolizam aminokiselina Proteini iz
Διαβάστε περισσότεραLogatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραEncimi.
Encimi Encimi so biološki katalizatorji, ki pospešijo hitrost kemijskih reakcij v bioloških sistemih. Delujejo tako, da znižajo aktivacijsko energijo za pretvorbo reaktantov (imenujemo jih substrati) v
Διαβάστε περισσότεραS t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:
S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110
Διαβάστε περισσότεραDefiniranje okolja mikroorganizmov
Definiranje okolja mikroorganizmov David Stopar Novi sad 2007 Izr. prof. dr. David Stopar Univerza v Ljubljani, BF Oddelek za živilstvo Katedra za mikrobiologijo Večna pot 111 Email: david.stopar@bf.uni-lj.si
Διαβάστε περισσότεραJure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Διαβάστε περισσότεραMetabolizem oz. presnova
Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραPosnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju. Tjaša Gornik, Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr.
Posnemanje fotorazgradnje sertralina v okolju Tjaša Gornik, tjasa.gornik@ijs.si Mentor: doc. dr. Tina Kosjek Somentor: prof. dr. Ester Heath sertralin voda [ng/l] površinske vode ribe [ng/g] čistilne naprave
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραEncimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije
Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija
Διαβάστε περισσότεραΗΛΙΑΣΚΟΣ ΦΡΟΝΤΙΣΤΗΡΙΑ. Γενικής Παιδείας Βιολογία Γ Λυκείου ΥΠΗΡΕΣΙΕΣ ΠΑΙΔΕΙΑΣ ΥΨΗΛΟΥ ΕΠΙΠΕΔΟΥ. Επιμέλεια: ΚΩΣΤΑΣ ΓΚΑΤΖΕΛΑΚΗΣ
ΗΛΙΑΣΚΟΣ ΦΡΟΝΤΙΣΤΗΡΙΑ ΥΠΗΡΕΣΙΕΣ ΠΑΙΔΕΙΑΣ ΥΨΗΛΟΥ ΕΠΙΠΕΔΟΥ Γενικής Παιδείας Βιολογία Γ Λυκείου Επιμέλεια: ΚΩΣΤΑΣ ΓΚΑΤΖΕΛΑΚΗΣ e-mail: info@iliaskos.gr www.iliaskos.gr 1 2010 2011 µ..., µ..,... 2011. 1:, 19-21
Διαβάστε περισσότεραUVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN
CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna
Διαβάστε περισσότεραEnergije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Διαβάστε περισσότεραTetraciklini, makrolidi, aminoglikozidi, ostali antibiotiki
Tetraciklini, makrolidi, aminoglikozidi, ostali antibiotiki doc.dr. Marko Anderluh 17. januar 2012 Spekter delovanja Inhibicija biosinteze peptidoglikana Vankomicin, glikopeptidi β-laktami Naraščajoči
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότερα13. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije
1. Vaja: Reakcije oksidacije in redukcije a) Osnove: Oksidacija je reakcija pri kateri posamezen element (reducent) oddaja elektrone in se pri tem oksidira (oksidacijsko število se zviša). Redukcija pa
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότερα1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
Διαβάστε περισσότεραRaztopine. Raztopine. Elektroliti. Elektrolit je substanca, ki pri raztapljanju (v vodi) daje ione. A a B b aa b+ + bb a-
Raztopine Mnoge analizne metode temeljijo na opazovanju ravnotežnih sistemov, ki se vzpostavijo v raztopinah. Najpogosteje uporabljeno topilo je voda! RAZTOPINE: topljenec topilo (voda) (Enote za koncentracije!)
Διαβάστε περισσότεραvaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
Διαβάστε περισσότεραEliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare
Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK ( )
IZPIT IZ ORGANSKE ANALIZE 1. ROK (26. 1. 2015) 1. Naslednjim spojinam določi topnostni razred in kratko utemelji svojo odločitev! (1) 3-kloroanilin nitroetan butanamid 2. Prikazane imaš 4 razvite kromatograme
Διαβάστε περισσότεραOsnovni ekološki principi
Osnovni ekološki principi SOODVISNOST RECIKLIRANJE KOMPLEKSNOST kroženje snovi avtokatalitičnost feedback mehanizmi kroženje elementov rast in biorazgradnja PERZISTENCA Dušik 7 N dušik 14.00677 Atomsko
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραTermodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
Διαβάστε περισσότεραSimbolni zapis in množina snovi
Simbolni zapis in množina snovi RELATIVNA MOLEKULSKA MASA ON MOLSKA MASA Relativna molekulska masa Ker so atomi premajhni, da bi jih merili z običajnimi tehtnicami, so ugotovili, kako jih izračunati. Izražamo
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότερα6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ. 6.1. Γενικά
6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ 6.1. Γενικά Είναι γεγονός ότι ανέκαθεν ο τελικός αποδέκτης των υπολειµµάτων της κατανάλωσης και των καταλοίπων της παραγωγικής διαδικασίας υπήρξε το περιβάλλον. Στις παλιότερες κοινωνίες
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραREAKCIJE ANTRALINA S KISIKOM
Katedra za farmacevtsko kemijo REAKCIJE ANTRALINA S KISIKOM Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Radikali Radikali so ioni, atomi ali molekule, ki imajo v svoji strukturi najmanj en nesparjen elektron: Ioni
Διαβάστε περισσότεραHomogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih
Homogena snov je snov, ki ima vsepovsod enake lastnosti in sestavo Heterogena snov je snov, katere sestava in lastnosti so na različnih mestih različne Postopki ločevanja zmesi:iz zmesi je mogoče ločiti
Διαβάστε περισσότεραnovember 2005
β-laktamski ANTIBIOTIKI 0. PREDGOVOR Spoštovani/a študent/ka, pred tabo je seminarska naloga, napisana na eno izmed tem, ki se obravnavajo pri predmetu farmakologija z eksperimentalno toksikologijo na
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραHIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA
HIGIENA IN MIKROBIOLOGIJA Romina Bernard univ. dipl. biologinja in prof. biologije Romina Bernard, gradivo za HMB 1 KAZALO: UVOD VIRUSI BAKTERIJE GLIVE PARAZITSKE ŽIVALI IMUNOLOGIJA HIGIENA IN UNIČEVANJE
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Διαβάστε περισσότεραSAR inhibitorjev giraze Antibiotiki in rezistenca
Selektivna toksičnost t SAR sulfonamidov SAR inhibitorjev giraze Antibiotiki in rezistenca Izr. prof. dr. Marko Anderluh 20. december 2012 Infekcijske bolezni Drugi najpogostejši vzrok za smrt na svetu
Διαβάστε περισσότεραMatjaž Zorko Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html
Διαβάστε περισσότεραPRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN)
PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) Priročnik je napisan v obliki kratkih povzetkov in zajema snov 1. letnika smeri Biologija
Διαβάστε περισσότεραΜεταβολισμός Βασικές Έννοιες
Μεταβολισμός Βασικές Έννοιες Αντικείμενο 1) το κύτταρο αντλεί ενέργεια (αναγωγική ισχύ) από το περιβάλλον του; 2) το κύτταρο συνθέτει τις δομικές μονάδες και τα μακρομόρια Περισσότερες από χίλιες αντιδράσεις
Διαβάστε περισσότεραEnergetski metabolizem
Energetski metabolizem Metabolne povezave med jetri in mišicami Corijev ciklus Glukoza-alaninski ciklus Možgani potrebe po glukozi: 120 g/dan (t.j. ca 60% ob počitku) za vzdrževanje membranskih potencialov
Διαβάστε περισσότεραRazgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.
Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko
Διαβάστε περισσότεραTeze predavanj iz mikrobne biokemije*
Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.
Διαβάστε περισσότεραMetabolizem in energija
Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,
Διαβάστε περισσότεραUPORABA POLYHIPE-BIOKOMPATIBILNIH
UPORABA POLYHIPE-BIOKOMPATIBILNIH AKRILNIH POLIMEROV V TKIVNEM INŽENIRSTVU KOSTNIH NADOMESTKOV PoliMaT Academy TalentCamp 2012 Naloga za samostojno delo; področje C: Polimeri v medicini ddr. Matjaž DEŽELAK,
Διαβάστε περισσότεραPripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραFIZIOLOGIJA MIKROBOV LABORATORIJSKE VAJE. David Stopar, Polonca Čadež in Ivan Mahne
FIZIOLOGIJA MIKROBOV LABORATORIJSKE VAJE David Stopar, Polonca Čadež in Ivan Mahne Ljubljana, 2005 1 PREGLED VAJ MORFOLOGIJA MIKROORGANIZMOV Opazovanje mikrobnih celic Enostavno barvanje mikroskopskega
Διαβάστε περισσότεραSelektivna toksičnost
Penicilinski antibiotiki Inhibitorji -laktamaz Izr. prof. dr. Marko Anderluh 3. januar 2013 Selektivna toksičnost elične komponente Jedro Ekstrakromosomska DA rganeli v citoplazmi PRKARITI i membrane,
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραRešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
Διαβάστε περισσότεραTalna kemija. Kaj je potrebno poznati:
Talna kemija Kaj je potrebno poznati: splošno kemijo mol, molaren, normalnost, ekvivalent ionska jakost, aktivnost ravnotežne konstante funkcionalne skupine hidratacija, hidroliza redoks reakcije Redoks
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)
ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.
Διαβάστε περισσότεραZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE Prvi mikroskopi so omogočili prva opazovanja mikroorganizmov. Robert Hook je na usnju prvi videl plesni in je začetnik celične teorije. Antonie van Leuwenhoek je sestavil prvi
Διαβάστε περισσότερααριθμός δοχείου #1# control (-)
Μόνο απιονισμένο νερό #1# control (-) Μακροστοχεία: Ν, P, K, Ca, S, Εάν κάποια έλλειψη μετά 1 μήνα έχει σημαντικές επιπτώσεις προσθέτουμε σε δόσεις την έλλειψη έως ότου ανάπτυξη ΟΚ #2# control (+) Μακροστοχεία:
Διαβάστε περισσότεραFarmacevtska kemija III Vaje in seminarji ANTIOKSIDANTI
ANTIOKSIDANTI 1. Uvod Povsod, kjer je organska snov v stiku z zračnim kisikom (Razpredelnica 1), neprestano potekajo oksidacije posameznih sestavin. Pri sobni temperaturi in v odsotnosti aktivacijske energije,
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότερα