POLA 1: 35 vprašanj izbirnega tipa. 1. Kolikšna je povprečna masa štirih uteži, kjer imajo tri maso po 1, 06 kg, ena pa 1, 02 kg?

Transcript

1 POL : 35 vprašanj izbirnega ipa. Kolikšna je povprečna masa širih ueži, kjer imajo ri maso po, 6 kg, ena pa, kg?, 6 kg, 5 kg, 4 kg, kg. Telo, ki sprva miruje, se v prvih dveh sekundah enakomerno pospešenega gibanja premakne za 4, m. Kolikšna je hiros elesa širi sekunde po začeku gibanja, če elo ves čas enakomerno pospešuje?, m s 4, m s 8, m s 6 m s 3. Graf kaže časovno odvisnos lege reh eles. Kaero elo je imelo na prikazanem časovnem inervalu največjo povprečno hiros? Telo I. x Telo I Telo II. Telo III. Telo III Vsa elesa so imela enako povprečno hiros. Telo II 4. kolikšno frekvenco kroži elo, ki prepouje lok dolžine, 3 m v času 5, s?, 6 m s, 5 Hz 7 s Ni dovolj podakov.

2 5. ve vrvici prirdimo na srop, ko kaže slika. Kolikšna je eža ueži, če sa obe vrvici napei s silo 6, N? 6, N 8, 5 N N N 6 m? 6. ol, ki z vsemi širimi nogami enakomerno priiska na la, ima maso 4, kg. Kolikšen lak usvarja sol pod svojimi nogami, če se vsaka od nog sika s lemi na površini 6, cm? 6 kpa 65 kpa 6 kpa 4 kpa 7. Na levi srani enakoročne ehnice visijo ueži, ki ehajo po, N. V kaeri očki moramo poiskai navpično navzdol s silo, N, da bo ehnica v ravnovesju? V očki. V očki. V očki. V očki. 8. Kaera od spodnjih izjav je pravilna? ila, s kaero Zemlja privlači Luno, je enako velika ko sila, s kaero Luna privlači Zemljo. Zemlja deluje na Luno z graviacijsko silo, Luna pa na Zemljo ne. ila, s kaero Zemlja privlači Luno, je večja od sile, s kaero Luna privlači Zemljo. ila, s kaero Luna privlači Zemljo, je večja od sile, s kaero Zemlja privlači Luno.

3 9. Kaero od našeih eles ima največjo prosornino? Telo z maso m in gosoo. Telo z maso m in gosoo. m Telo z maso in goso. Telo z maso m in gosoo.. va vozička z neznanima masama rčia. Pri rku se sprimea, nao se gibljea v desno. Kaera od izjav o možnem sanju vozičkov pred rkom je zagoovo pravilna? kupna gibalna količina vozičkov pred rkom je imela smer v desno. esni voziček je pred rkom zagoovo miroval. Velikos hirosi levega vozička pred rkom je bila zagoovo večja od velikosi hirosi desnega vozička pred rkom. Levi voziček je pred rkom zagoovo miroval.. Na visečo vzme s koeficienom k obesimo uež z maso m in spusimo. Uež zaniha in obmiruje v legi, ko je vzme razegnjena za h. Kolikšna je prožnosna energija razegnjene vzmei? mgh mgh mgh Ni dovolj podakov.. Kolikšen je emperaurni inerval med zmrziščem in vreliščem vode pri normalnem zračnem laku? 8 K K 73 K 373 K

4 3. Palica z dolžino l je narejena iz snovi, ki ima negaivni emperaurni koeficien linearnega razezka. Palico segrejemo za T. Kaeri izmed spodnjih izrazov predsavlja spremembo dolžine palice? l l T l l l T l l T l l l T 4. ani masi idealnega plina se prosornina podvoji, ko absoluno emperauro plina porojimo. Kolikšno je razmerje med lakom plina po ( p ) in pred ( p ) spremembo? p p 3 p p p p 3 p 6 p 5. Človek se povzpne iz priličja v peo nadsropje, ki je m višje. Za koliko se mu pri em poveča poencialna energija? Manjkajoči podaek ocenie sami. mj J kj MJ 6. Pri neki spremembi prejme plin 5 J oploe in opravi J dela. Kolikšna je sprememba noranje energije plina? J 3 J 5 J 7 J

5 7. Kaera od navedenih naprav ni oploni sroj? encinski moor. Hladilnik. Toplona črpalka. Transformaor. 8. Trije enaki poziivni naboji so razporejeni v oglišča enakosraničnega rikonika. Kaera od narisanih puščic pravilno kaže smer rezulane elekričnih sil na reji naboj F? F e 3 F e 3 e e e e e 3 F F e3 e e e e 9. Ševilo elekronov v snovi je N, ševilo proonov je e kaerem primeru je snov zagoovo negaivno naelekrena? N in ševilo nevronov p N. V n N N e n N N p e N N p n N N e p. Idealna ampermeer in volmeer vežemo k uporniku z upornosjo, k Ω na ri načine, ko kažejo skice. Napeos vira je V. V kaerem primeru ampermeer ne bo pregorel, če je njegovo merilno območje do m?

6 V R V R R V V primeru I. I. II. III. V primeru II. V primeru III. mpermeer ne pregori v nobenem od narisanih primerov.. Na akumulaorju je nalepka, na kaeri piše» V; 5 h «. Kaero količino lahko izračunamo iz eh dveh podakov? Čas delovanja akumulaorja. Energijo, ki je shranjena v akumulaorju. Tok, ki ga lahko požene akumulaor. Moč, ki jo lahko oddaja akumulaor.. ve različno dolgi uljavi sa posavljeni ako, da je krajša v noranjosi daljše in da njuni osi er središči sovpadaa (glej sliko). Tuljavi imaa enako ševilo ovojev, po obeh eče enako velik ok. Kaera od navedenih rdiev je pravilna? Velikos rezulane magnenega polja v središču uljav je zagoovo večja od velikosi polja posamezne uljave. Velikos rezulane magnenega polja v središču uljav je zagoovo manjša od velikosi polja posamezne uljave. Velikos rezulane magnenega polja v središču uljav je zagoovo nič. Velikos rezulane magnenega polja v središču uljav je večja ali manjša od velikosi polja posamezne uljave, zagoovo pa ne more bii nič.

7 3. Paličasi magne, ki sprva miruje v uljavi (glej sliko), hiro poegnemo iz uljave. Kaeri graf pravilno kaže časovno spreminjanje napeosi, ki jo medem izmerimo z volmerom? V V N N U i U i U i U i 4. Vrvica nihala ima dolžino, m, vrvica nihala pa, m. Na nihalih sa obešeni ueži z enakima masama. Kaera rdiev je pravilna? Če nihali izmaknemo iz mirovne lege, bosa zanihali z enakima frekvencama. Nihali bosa nihali z različnima frekvencama, ne glede na o, s kolikšnima ampliudama ju zanihamo. Če zanihamo nihalo z veliko ampliudo, pa z majhno ampliudo, lahko dosežemo, da bosa frekvenci nihal enaki. Če zanihamo nihalo z majhno ampliudo, pa z veliko ampliudo, lahko dosežemo, da bosa frekvenci nihal enaki. 5. Vodoravno vzmeno nihalo sesavlja uež z maso, kg in vzme s koeficienom N m. Kolikšna je energija nihala, ko niha z ampliudo 3 mm? 3 45 J 3 9 J 3, J J

8 6. ve palici, ki sa prirjeni na skupnem nosilcu, nihaa v smeri pravokono na gladino vode in ako usvarjaa krožni valovanji z valovno dolžino. Točka R je za 9 oddaljena od palice in za 6 od palice. Kaera izjava pravilno opisuje valovanje vode v očki R? Gladina vode je ves čas pri miru. Gladina vode niha z ampliudo, ki je enaka vsoi ampliud valovanj, ki ju usvarjaa palici v očki R. Gladina vode niha z ampliudo, ki je enaka razliki ampliud valovanj, ki ju usvarjaa palici v očki R. R Gladina vode niha z ampliudo, ki je enaka ampliudi valovanja, ki ga usvarja bližnja palica v očki R (v našem primeru palica ). 7. Na sruni usvarimo soječe valovanje, ko kaže renuna slika. Kaera izjava je pravilna? Hirosi delov srune na mesih in sa v vsakem renuku enaki po velikosi in smeri. Hirosi delov srune na mesih in sa v vsakem renuku enaki po velikosi in nasproni po smeri Velikos hirosi delov srune na mesu je vselej večja od velikosi hirosi na mesu, v vsakem renuku pa imaa hirosi nasproni smeri. Velikos hirosi delov srune na mesu je vselej večja od velikosi hirosi na mesu, v vsakem renuku pa imaa hirosi enaki smeri. 8. Na uklonsko mrežico posveimo z laserjem, ki ima moč P in oddaja svelobo z valovno dolžino. Na oddaljenem zaslonu opazujemo svele pike - inerferenčno sliko. Kaera od spodaj opisanih sprememb bo povzročila povečanje razdalj med svelimi pikami na zaslonu? Zaslon približamo uklonski mrežici. Laser približamo uklonski mrežici. Laser nadomesimo z drugim laserjem, ki oddaja svelobo z večjo močjo pri isi valovni dolžini. Laser nadomesimo z drugim laserjem, ki oddaja svelobo z daljšo valovno dolžino.

9 9. V okrogli sekleni posodi je voda. Nanjo posveimo z laserjem. Kaera od spodnjih slik pravilno kaže od posode odbii del curka in isi del, ki se razširja v naprej v vodi? odbii odbii vpadni lomljeni vpadni lomljeni odbii odbii vpadni lomljeni vpadni lomljeni 3. Kakšno vlogo ima zaslonka v fooaparau? Zaslonka je priprava s kaero uravnavamo čas osvelive zaslona v fooaparau. Zaslonka je priprava za uravnavanje svelobnega oka, ki vpada v fooapara. Zaslonka je priprava za uravnavanje razdalje med objekivom in zaslonom fooaparaa. Zaslonka je priprava za uravnavanje velikosi slike na zaslonu fooaparaa. 3. Kaj od navedenega velja za naboj in maso elekrona? e e ; m u e e ; m u e e ; m u e e ; m u

10 3. kaero od navedenih enačb lahko izračunamo energijo foona? Wf W f Wf Wf h hc h h 33. Kaera od navedenih izjav pravilno opiše zgradbo jedra 35 9 U? Jedro ima 35 nevronov in 9 proonov. Jedro ima 9 nevronov in 43 proonov. Jedro ima 35 nukleonov in 43 proonov. Jedro ima 43 nevronov in 9 proonov. 34. Neko jedro X z razpadom preide v novo jedro ' Y. Kaj od navedenega velja za vrsno Z in masno ševilo novo nasalega jedra? ' ; Z ' Z 4 ' 4 ; Z ' Z ' ; Z ' Z ' 4 ; Z ' Z 4 Z ' 35. Kaera od spodnjih razdalj je najboljša ocena velikosi planenega sisema Osončja? 8 svel. minu svel. ur 4, 3 svel. le 5 svel. le