Moderna fizika (FMF, Matematika, 2. stopnja)

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Moderna fizika (FMF, Matematika, 2. stopnja)"

Transcript

1 Moderna fizika (FMF, Matematika, 2. stopnja) gradivo za vaje Vsebina Elektromagnetno polje EMP: Maxwellove enačbe I EMP: Maxwellove enačbe II EMP: Maxwellove enačbe III EMP: Elektromagnetno valovanje 5 Posebna teorija relativnosti PTR: Uvodni pojmi & Relativistična kinematika I PTR: Relativistična dinamika I PTR: Relativistična dinamika II PTR: Elektromagnetno polje v PTR 11 Kvantna mehanika KM: Valovna funkcija, operatorji, sipanje KM: Vezana stanja končne in neskončne potencialne jame KM: Harmonski oscilator KM: Vrtilna količina, vodikov atom 17 Kolokviji in izpiti preteklih let 19 Študijsko leto 2012/13 19 Študijsko leto 2013/14 23

2 Moderna fizika EMP: Maxwellove enačbe I 1. Zapišite Maxwellove enačbe v integralni obliki! Pokomentirajte fizikalne količine ( D, E, B, H, ɛ, µ) in pomen enačb! 2. Z uporabo zakona o električnem pretoku izračunajte električno poljsko jakost okrog nabitega točkastega delca! (Pokomentirajte simetrijske razloge za smer polja in za odvisnost velikosti polja od posameznih koordinat.) 3. Z uporabo zakona o električnem pretoku izračunajte električno poljsko jakost okrog enakomerno nabite žice! (Pokomentirajte simetrijske razloge za smer polja in za odvisnost velikosti polja od posameznih koordinat.) 4. Z uporabo Amperovega zakona izračunajte jakost magnetnega polja znotraj in zunaj žice, po kateri teče tok I z enakomerno gostoto j! (Pokomentirajte simetrijske razloge za smer polja in za odvisnost velikosti polja od posameznih koordinat.) 5. Zapišite operator nabla! Z njim zapišite operatorje grad, div in rot. 6. Izračunajte (a). F za F = r, (b) g za g = g(r), (c). F za F = g(r) r! Ideje za domače delo: I. Za vse točke v prostoru izračunajte električno polje, ki je posledica naboja, enakomerno razporejenega po površini krogle s polmerom R! II. Za vse točke v prostoru izračunajte električno polje, ki je posledica naboja e, enakomerno razporejenega po cevi z notranjim polmerom R 1 in z zunanjim polmerom R 2!

3 Moderna fizika EMP: Maxwellove enačbe II 1. Zapišite Maxwellove enačbe v diferencialni obliki! 2. Določite porazdelitev naboja, ki povzroča električno polje (a) E = (b) E = e 4πɛ 0 R r r 3 r, e r 4πɛ 0 r 2 r, 3. Izračunajte električno polje na razdalji z nad središčem dveh enakih nabitih delcev z nabojem e! Delca sta na razdalji d. Kakšno je električno polje v limiti z d? Ponovite izračun za primer, ko sta naboja nabitih delcev nasprotna! 4. Izračunajte električno polje na razdalji z nad središčem ravne krožne enakomerno nabite zanke s polmerom R! 5. Točkast delec z nabojem e miruje v središču kocke s stranico dolžine a. Izračunajte električni pretok skozi posamezno stranico! Kolikšen pa je skupen električni pretok skozi vse stranice kocke? Ideje za domače delo: I. Določite porazdelitev naboja, ki povzroča električno polje E = II. e 4πɛ 0 R 3 r r r! Izračunajte električno polje na razdalji z nad središčem kvadratne enakomerno nabite zanke s stranico dolžine a!

4 Moderna fizika EMP: Maxwellove enačbe III 1. Električno in magnetno polje lahko zapišemo tudi s potencialom, E = φ A t in B = A, kjer je A vektorski in ϕ skalarni potencial. (a) Pokažite, da zapisani polji v potencialni obliki zadoščata Maxwelovim enačbam! (b) Pokažite, da sta pri danih potencialih A in φ električno in magnetno polje točno določena! (c) Pokažite, da dani električno oziroma magnetno polje E oziroma B ne določata enolično potencialov A in φ! 2. Določite porazdelitvi naboja in toka, ki sta izvor elektromagnetnemu polju s potencialoma φ = 0, A = { µ0 k 4c (ct x )2, x < ct 0, x > ct! Ideje za domače delo: I. Izračunajte elektromagnetni potencial dolge tanke ravne žice, po kateri teče tok I!

5 Moderna fizika EMP: Elektromagnetno valovanje 1. Iz Maxwellovih enačb izpeljite razklopljeni enačbi za električno in magnetno polje v praznem prostoru (vakuum brez izvorov, to je brez nabitih delcev in tokov)! 2. Električno in magnetno polje v praznem prostoru opiše valovna enačba. (a) Zapišite splošno rešitev valovne enačbe za E in B! (b) Kakšna je zveza med valovnim vektorjem in frekvenco valovanja? (c) Z uporabo Maxwellovih enačb poiščite pogoje za E in B! 3. Obravnavajte elektromagnetno valovanje v pravokotnem valovnem vodniku! Stene valovnega vodnika so iz idealnega prevodnika. (a) Zapišite in utemeljite robne pogoje! (b) Zapišite nastavek za rešitev! (c) Izpišite enačbe za posamezne komponente E in B! (d) Kaj so TE, TM in TEM valovanja? (e) Poiščite rešitev za TE valovanje! Pravokotni valovni vodnik ima dimenziji a in b! Ideje za domače delo: I. Obravnavajte TM valovanje v pravokotnem valovnem vodniku z dimenzijama a in b! Primerjajte rezultat z rezultatom za TE valovanje! II. Obravnavajte elektromagnetno valovanje v okroglem valovnem vodniku!

6 Moderna fizika PTR: Uvodni pojmi & Relativistična kinematika I 1. Zapišite kovariantni in kontravariantni vektor četverec! Kako iz enega dobimo drugega! 2. Zapišite metrični tenzor in skalarni produkt v Hilbertovem prostoru vektorjev četvercev! Kako se imenuje ta metrika! 3. Kaj je Lorentzova transformacija? Zapišite matriko Lorentzove transformacije! 4. Izračunajte matriko obratne Lorentzove transformacije! 5. Izračunajte nerelativistično limito za γ, βx, βct, Λ µ ν,...! 6. Narišite odvisnost parametra γ od hitrosti! Kakšno je funkcijsko obnašanje za majhne hitrosti? Kakšno pa za velike? Koliko je γ za v/c =0,01; 0,1; 0,5; 0,8; 0,9; 0,99? 7. Iz svetila, ki se giblje s hitrostjo v glede na vzporedno zrcalo, pošljemo proti zrcalu svetlobni signal. Ta se od zrcala odbije in pride nazaj do svetila, kjer ga zazna detektor na njem. Koliko časa po oddaji signala je svetilo sprejelo odbiti signal? Kolikšen je ta čas v sistemu zrcala? Pojav imenujemo dilatacija časa. 8. Mioni se gibljejo s hitrostjo 0,98 c. Lastni razpadni čas miona meri 2, s. Kolikšen je razpadni čas v letu? Kolikšno razdaljo v povprečju prepotuje mion, preden razpade? Kolikšna je ta razdalja v lastnem sistemu miona? 9. Palica z lastno dolžino l se giblje s hitrostjo v glede na opazovalca. Kolikšno dolžino palice nameri le-ta? Pojav imenujemo kontrakcija dolžin. 10. Opazovalec, ki se giblje glede na palico s hitrostjo 0,8 c, vidi palico pod kotom 30. Lastna dolžina palice je 1 m. Kolikšno dolžino palice nameri ta opazovalec? Kolikšen je za opazovalca, za katerega palica miruje, kot med smerjo palice in smerjo gibajočega se opazovalca? 11. Opazovalec izmeri, da se vesoljsko plovilo glede na njega giblje s hitrostjo v. Kolikšno hitrost plovila izmeri opazovalec, ki se glede na prvega giblje s hitrostjo v 0? Smeri hitrosti plovila in drugega opazovalca so vzporedne. 12. Ko leti vesoljska ladja na poti proti Zemlji s hitrostjo 0,7 c mimo vesoljske postaje, pošlje postaja proti Zemlji radijski signal. Ta doseže Zemljo 2 minuti pozneje. Koliko časa traja pot vesoljske ladje od vesoljske postaje do Zemlje za opazovalca na Zemlji? Koliko časa traja pot vesoljske ladje od vesoljske postaje do Zemlje za moštvo vesoljske ladje?

7 Ideje za domače delo: I. Izračunajte Λ ab, če poznate Λ a b! II. Izračunajte Λ ab in Λ a b, če poznate Λ a b! Izračunajte na dva načina, po komponentah in z množenjem matrik! III. Izračunajte Λ a bλ a c! IV. Pri izvajanju enajstmetrovke na intergalaktičnem nogometnem prvenstvu leti žoga v vodoravni smeri, natančno proti prečki (enajstmetrovke se izvajajo z razdalje 11 m od gola, ki je širok 7 m), s hitrostjo 0,7 c. V času trajanja leta žoge leti preko igrišča po njegovi dolžini vesoljska novinarska ladja s hitrostjo 0,2 c. Kolikšna je hitrost žoge in njena smer za novinarja na ladji? V. Vesoljska ladja se oddaljuje od Zemlje s hitrostjo 0,8 c. Ko se ladja nahaja v razdalji 6, km od Zemlje, pošljejo z Zemlje proti njej radijski signal. Po kolikšnem času doseže signal ladjo za opazovalca na Zemlji in za moštvo ladje? VI. VII. VIII. IX. Prva vesoljska ladja leti z Zemlje proti oddaljeni zvezdi in doseže za opazovalca na Zemlji po 3 mesecih vesoljsko postajo, ki miruje glede na Zemljo na razdalji 0,2 svetlobnega leta. V tem trenutku pošljeno z Zemlje za njo drugo vesoljsko ladjo s hitrostjo 0,98 c. Čez koliko časa se za opazovalca na Zemlji srečata vesoljski ladji? Na kolikšni oddaljenosti od Zemlje pride do srečanja? Koliko kaže takrat ura na drugi vesoljski ladji? Za opazovalca na Zemlji leti mimo Zemlje vesoljska ladja s hitrostjo 0,8 c in deset minut kasneje v isti smeri z enako hitrostjo še druga ladja. Druga ladja izstreli za prvo poštno raketo s hitrostjo 0,2 c glede na drugo ladjo. Koliko časa traja potovanje pošte od druge do prve ladje za opazovalca na Zemlji in koliko časa za opazovalca na drugi oziroma na prvi ladji? Vesoljska ladja, ki se s hitrostjo 0,6 c približuje Zemlji, odda radijski signal. Signal se na Zemlji odbije in vesoljska ladja ga sprejme čez 14 dni, merjeno po uri na ladji. Kako daleč od Zemlje je bila ladja, ko je oddala signal? Koliko časa preteče na Zemlji od trenutka, ko sprejme Zemlja signal z ladje, do trenutka, ko zleti ladja mimo Zemlje? Potnik na vesoljski ladji naravna uro po uri na Zemlji, ko se giblje mimo nje s hitrostjo 0,4 c. Potnajst minut pozneje se sreča z drugo vesoljsko ladjo, ki se zanj giblje proti Zemlji s hitrostjo 0,6 c. Koliko časa preteče med srečanjem s prvo in z drugo ladjo za opazovalca na Zemlji? X. Vesoljska ladja z dolžino 50 m leti s hitrostjo 0,6 c skozi vesoljsko postajo z lastno dolžino 200 m. Koliko časa traja let vesoljske ladje skozi vesoljsko postajo za postajenačelnika in koliko za potnika? Let ladje skozi postajo štejemo od trenutka, ko doseže konica ladje vhod, do trenutka, ko zapusti rep ladje izhod postaje.

8 XI. XII. XIII. XIV. Za opazovalca v galaksiji se oddaljuje prva galaksija s hitrostjo 0,6 c, druga galaksija pa s hitrostjo 0,7 c v nasprotni smeri. S kolikšno hitrostjo se za opazovalca v prvi galaksiji oddaljuje druga galaksija? Prva vesoljska ladja leti mimo Zemlje s hitrostjo 0,6 c, druga pa v isti smeri s hitrostjo 0,9 c. Kolikšni so časi prehitevanja obeh ladij za potnika na prvi in drugi ladji ter za opazovalca na Zemlji? Vsaka od ladij je v lastnem sistemu dolga 50 m. Prva vesoljska ladja se oddaljuje od Zemlje s hitrostjo 0,8 c, druga pa leti v isti smeri s hitrostjo 0,9 c. Kolikšna je hitrost druge ladje za potnika v prvi in kolikšna je hitrost prve za potnika na drugi? Na vesoljski ladji, ki se giblje s hitrostjo 0,6c naredijo naslednji poskus: S svetilom posvetijo na l oddaljeno steno. Od stene odbito svetlobo zaznajo po 2 s. Kolikšen čas mine od oddaje svetlobnega signala do prejetja odbitega signala za zunanjega mirujočega opazovalca? XV. Vesoljski popotnik čaka na vesoljski avtobusni postaji. Mimo njega se s hitrostjo 0,6 c pelje konvoj. Kolikšno dolžino konvoja nameri vesoljski popotnik, če je njegova v mirovanju izmerjena dolžina enaka 200 m. XVI. Opazovalec vidi dva delca, ki se gibljeta drug proti drugemu s hitrostjo 0,99 c, glede na opazovalca. Kolikšna je hitrost drugega delca glede na prvega? Kolikšna pa hitrost prvega glede na drugega? Kakšen rezultat bi dal nerelativističen opis? XVII. Vesoljska ladja z dolžino 100 m se giblje mimo Zemlje s hitrostjo 0,5 c. Iz zadnjega krajišča ladje izstrelijo proti sprednjemu kroglo. Opazovalec na Zemlji izmeri, da je hitrost krogle 0,9 c glede na Zemljo. Kolikšen čas potrebuje krogla, da preleti od prvega do zadnjega krajišča ladje, merjeno na ladji? Kolikšen čas pa potrebuje za to pot, merjeno na Zemlji? XVIII. Ob startu z Zemlje odda vesoljska ladja radijski signal proti 4 svetlobna leta oddaljeni vesoljski postaji, kamor je namenjena. Signal se od postaje odbije in vesoljska ladja ga sprejme po 6 tednih, merjeno po uri na ladji. Kako hitro leti ladja? V kolikšnem času, po ladijski uri, doseže ladja vesoljsko postajo?

9 Moderna fizika PTR: Relativistična dinamika I 1. Iz ohranitve dolžine vektorja četverca gibalne količine izpeljite Einsteinovo relacijo! 2. Preverite, da ima relativistični izraz za energijo pravo nerelativistično limito! 3. Preverite, da ima relativistični izraz za gibalno količino pravo nerelativistično limito! 4. Zapišite/izračunajte zvezo med polno energijo in gibalno količino v ultrarelativistični limiti! V katerem primeru je ta zveza točna? 5. Najmanj kolikšno kinetično energijo morata imeti elektron in pozitron, ki čelno trčita v trkalniku, da bo lahko nastal par mionov? Lastna energija mionov je 105,7 MeV. 6. Pri radioaktivnem razpadu se nastali pozitron anihilira z elektronom, pri čemer nastaneta dva fotona. Kolikšna je njuna energija? Ideje za domače delo: I. Kolikšna je hitrost delca, če je razmerje med relativistično kinetično energijo delca in kinetično energijo, ki bi jo imel po nerelativistični mehaniki, enako 1,01 ali 1,1 ali 5? II. Kolikšna je kinetična energija protona, katerega gibalna količina je 800 MeV/c 2? III. Fotonsko raketo poganja nasprotna sila curka svetlobe. Kolikšno hitrost doseže raketa v opazovalnem sistemu, v katerem je v začetku mirovala, ko je izsevala polovico začetne lastne mase?

10 Moderna fizika PTR: Relativistična dinamika II 1. Proton, katerega kinetična energija je enaka njegovi mirovni energiji, prožno trči z mirujočim protonom in odleti pod kotom 30 glede na vpadno smer. Kolikšna je kinetična energija drugega protona po trku? 2. Elektron s kinetično energijo 20 MeV prožno trči z mirujočim elektronom. Pod kolikšnim najmanjšim kotom lahko odletita elektrona po trku? 3. Foton z energijo E γ trči v mirujoč elektron. Kolikšna je energija novega fotona, ki odleti pod kotom ϕ glede na vpadno smer? Kolikšna je hitrost odrivnega elektrona? V katero smer odleti? Narišite kotne odvisnosti zgornjih količin za E γ/mc 2 =1,1; 2; 10! Kdaj je energija odrivnega elektrona največja? Kolikšna je? Pojav imenujemo Comptonov pojav. 4. Vesoljska ladja se približuje Zemlji s hitrostjo 0,6 c pod kotom 30 glede na zveznico z radijskim oddajnikom na Zemlji. Kolikšno frekvenco izmeri in pod kolikšnim kotom sprejema signale opazovalec na ladji? Oddajnik na Zemlji deluje s frekvenco 100 MHz. 5. Vesoljska ladja se približuje Zemlji. Proti njej pošljejo radarski signal s frekvenco 10 GHz. Odbiti signal ima frekvenco 15 GHz. Kolikšna je hitrost ladje glede na Zemljo? Ideje za domače delo: I. Nevtralni pion s kinetično energijo 6 GeV razpade na dva fotona. Kolikšna je energija fotona, ki odleti v smeri piona, in kolikšna drugega fotona, ki odleti v nasprotni smeri? Kolikšna pa je energija vsakega od obeh fotonov, če odletita simetrično glede na smer piona? Pod kolikšnim kotom glede na smer gibanja piona odletita? II. Otroci Ada, Bart, Cene in Dora se vozijo po vesolju vsak s svojim vesoljskim triciklom. Ada in Dora vozita vzporedno s hitrostjo 0,8 c, pred njima pa prav tako vzporedno Bart in Cene s hitrostjo 0,2 c. Ada pošlje radijski signal s frekvenco 100 MHz proti Bartu. Ta sprejme signal in ga preusmeri proti Cenetu; Cene ga sprejme in preusmeri k Dori, Dora pa sprejme in preusmeri spet k Adi. Kolikšne so frekvence signalov, ki jih prejmejo Bart, Cene in Dora? Kakšen signal se je po opisanem vesoljskem telefončku vrnil do Ade?

11 Moderna fizika PTR: Elektromagnetno polje v PTR 1. Kako se transformira elektromagnetno polje v sistem, ki se od našega oddaljuje s hitrostjo v? 2. Pokažite, da sta E B in E 2 c 2 B 2 invarianti glede na Lorentzovo transformacijo! 3. V homogeno električno polje E = (E 0, 0, 0) postavimo mirujoč delec z maso m in z nabojem e. Kolikšna je hitrost delca, ko prepotuje pot s? Kako pa se pot in hitrost spreminjata s časom? Računajte relativistično! Za primerjavo obravnavajte problem še nerelativistično! Narišite rezultate za posamezne količine v okviru relativistične in nerelativistične obravnave na skupen graf! Premislite, ali vaše predstave ustrezajo rezultatom! 4. Elektron se giblje v homogenem električnem polju z jakostjo 1,75 kv/m. Kolikšna je njegova hitrost po 1 µs, če na začetku miruje? Kolikšno pot opravi pri tem? Kolikšna je naposled njegova kinetična energija? 5. V homogeno magnetno polje z gostoto B 0 prileti v prečni smeri nabit delec z maso m in s hitrostjo v 0. Kakšno je za tem njegovo gibanje? Kako se s časom spreminja njegova hitrost? Kako se s časom spreminja pot, ki jo opravi? Za primerjavo obravnavajte problem še nerelativistično! 6. Elektron, ki ga je pospešila napetost 100 kv, prileti v prečno homogeno magnetno polje z jakostjo 1 kv/m. Kako hitro se giblje elektron po 30 ns in kolikšen je tedaj njegov odmik od prvotne smeri? Ideje za domače delo: I. V nekem inercialnem sistemu imamo homogeno električno polje z jakostjo E in nanj pravokotno homogeno magnetno polje z gostoto B. Pokažite, da lahko najdemo tak inercialni opazovalni sistem, da je v njem le eno od polj enako nič, razen če je E = cb! II. Negativni pioni se gibljejo v prečnem homogenem magnetnem polju z gostoto 0,5 T po krogu s polmerom 3 m. Kolikšno pot naredijo v povprečju, preden razpadejo? Lastni razpadni čas pionov je 2, s.

12 III. IV. Elektron prileti s hitrostjo m/s v električno in magnetno polje. Silnice električnega polja z jakostjo 10 8 V/m so za 30 nagnjene proti smeri hitrosti elektrona, silnice magnetnega polja z gostoto 1 T pa so pravokotne na ravnino hitrosti in električnega polja. Izračunajte velikost in smer trirazsežnega vektorja sile na elektron v trenutku, ko prileti v prostor z električnim in magnetnim poljem! Izračunajte velikost trirazsežnega vektorja pospeška elektrona in določite njegovo smer glede na smer hitrosti! V kolikšnem času doseže elektron, ki je sprva miroval, v homogenem električnem polju z jakostjo 1000 V/cm hitrost 0,9 c? V. V CERNu pri Ženevi je delovala velika evropska mehurčna celica, v kateri je bilo magnetno polje z gostoto 3,5 T in je bil premer vidnega polja 3,7 m. Kolikšna bi bila kinetična energija protona z največjo merljivo gibalno količino, če bi na 3,7 m dolgem tiru lahko ugotovili še odmik za 0,1 mm od premice?

13 Moderna fizika KM: Valovna funkcija, operatorji, sipanje 1. Svetloba živosrebrne svetilke z valovno dolžino 435,8 nm pade na površino cezija. S kolikšno največjo energijo zapustijo površino fotoelektroni, če je izstopna energija 1,9 ev? 2. Zapišite valovno funkcijo elektrona, ki se giblje v določeni smeri z ostro določeno kinetično energijo 10 ev! Gostota elektronov je 1 A/cm Curek elektronov z energijo 10 ev zadene na pravokotni potencialni prag, ki je visok 3 ev. Kolikšen del elektronskega toka se odbije? 4. Izračunajte prepustnost pravokotne potencialne jame s širino 0,1 nm in z globino 10 ev za elektrone z različnimi kinetičnimi energijami! Komentirajte resonančne pojave! 5. Kolikšna je verjetnost za prehod elektrona z energijo 10 ev skozi pravokotno potencialno plast z višino 12 ev in z debelino 0,1 nm? Kaj pa, če je debelina plasti 1 nm ali 0,1 µm? Ideje za domače delo: I. Curek elektronov, ki jih pospeši napetost 100 V, pada na dvojni potencialni skok (slika). Kolikšen del elektronov se odbije? S takšnim potencialnim skokom lahko približno opišemo površje kovine, ki je prekrita s tanko plastjo oksida. V(x) 0,25 ev x 0,25 ev 0,1 nm

14 Moderna fizika KM: Vezana stanja končne in neskončne potencialne jame 1. Poiščite energije vezanih stanj elektrona v pravokotni potencialni jami s širino 0,1 nm in z globino 10 ev! 2. Kolikšno energijo ima v osnovnem stanju elektron, ki je v neskončno globoki potencialni jami s širino 0,3 nm? Zapišite valovno funkcijo za elektron! 3. Elektron je v neskončni potencialni jami s širino a =0,25 nm [na intervalu x (0, a)] v stanju, ki ga opiše valovna funkcija Ψ(x) = A(a x)x. Kolikšna je povprečna vrednost energije elektrona v tem stanju? 4. Elektron je v neskončni potencialni jami s širino a =0,6 nm [na intervalu x (0, a)]v stanju, ki ga opiše valovna funkcija Ψ(x) = (5a) 1/2 [sin(πx/a) + 3 sin(2πx/a)]. Kolikšni sta povprečni vrednosti gibalne količine in kinetične energije elektrona v tem stanju? Ideje za domače delo: I. Ali je elektron lahko vezan v potencialnem loncu, ki ga kaže slika? Če je, kolikšna je energija vezanega stanja? Parametri potenciala so V 0 = 2 ev in a =0,3 nm. V(x) a x -V 0

15 Moderna fizika KM: Harmonski oscilator Harmonski oscilator opiše hamiltonka Lastna stanja imajo energijo Ĥ = ˆp2 2m kˆx2. (1) E n = ω(n + 1/2), (2) kjer je ω 2 = k/m, opiše pa jih valovna funkcija ψ n = (2 n n! πx 0 ) 1/2 e x2 /2x 2 0 Hn ( x x 0 ), (3) kjer je x 0 = /mω, H n (ξ) pa so Hermitovi polinomi. Zanje velja d 2 H n dξ 2 2ξ dh n dξ + 2nH n = 0 dh n (ξ) dξ = 2nH n 1 (ξ) dξe ξ2 H n (ξ)h m (ξ) = π2 n n!δ nm in H 0 (ξ) = 1 H 1 (ξ) = 2ξ H 2 (ξ) = 4ξ 2 2 H 3 (ξ) = 8ξ 3 12ξ H 4 (ξ) = 16ξ 4 48ξ H 5 (ξ) = 32ξ 5 160ξ ξ. Za celotno valovno funkcijo velja še xψ n = n + 1 x 0 ψ n n 2 x 0ψ n 1 ψ n ψ m dx = δ nm

16 1. Stanje elektrona v harmonskem potencialu v nekem trenutku opiše valovna funkcija ψ(x) = A(ψ 0 + 2ψ 1 + ψ 2 ). (a) Kolikšna je pričakovana vrednost lege elektrona v tem stanju? (b) Zapišite valovno funkcijo elektrona za kasnejše čase! (c) Kolikšna je verjetnost, da ob času t = 2π/ω najdemo elektron pri x > 0, če je meritev energije dala vrednost 3 ω/2? 2. Pričakovana vrednost koordinate: (a) Določite x(t) za splošno nestacionarno stanje ψ(x, t = 0) = n c nψ n v harmonskem oscilatorju! (b) Kolikšna je x(t) za lastna stanja? (c) Določite x(t) za ψ = 1/ 5(ψ ψ ψ ψ ψ 1004 )! Ali se amplituda tega nihanja ujema z amplitudo klasičnega nihanja z energijo ω(n + 1/2) za n 1000? (d) Obravnavajte nihajno stanje molekule HCl z ravnovesno razdaljo R 0 = 0, 13 nm! HCl pri nihajnih prehodih oddaja svetlobo z valovno dolžino λ =3,3 µm. Določite odmike od ravnovesne lege x(t) za vodik, če je molekula v nihajnem stanju ψ(x, t = 0) = 1/ 3(ψ 0 + ψ 1 + ψ 2 )! 3. V harmonskem oscilatorju z dano ω je delec z maso m ob času t = 0 v stanju s skoraj natančno določeno lego x: ψ(x, t = 0) je konstanten za x [ x x/2, x + x/2] in nič drugje; x x (približno δ funkcija. Določite verjetnost, da pri merjenju energije izmerimo vrednost ω/2! 4. V nekem trenutku opišemo stanje elektrona v harmonskem potencialu z valovnim paketom (x x)2 ψ(x, t = 0) = A exp ( + i px ). (4) 2a 2 Določite A, x, ϕ(p), (δp) 2, δp δx, pričakovano vrednost kinetične energije in verjetnostni tok!

17 Moderna fizika KM: Vrtilna količina, vodikov atom Elektron v vodikovem atomu opiše hamiltonka Operator gibalne količine v krogelnih koordinatah da ˆ p 2 Ĥ = ˆ p 2 2m Ze2 0 4πɛ oˆr. (1) 2m = 2 2mr 2 d dr ( r 2 d ) + ˆL 2 dr 2mr, (2) 2 kjer je ˆL operator tirne vrtilne količine. Lastna stanja vrtilne količine opišemo s kvantnima številoma l, m, tako da je lastna vrednost operatorja ˆL 2 enaka 2 l(l+1), lastna vrednost projekcije pa m. Lastne funkcije operatorja vrtilne količine v 3D so sferni harmoniki, Y lm. Elektron v vodikovem atomu ima v lastnem stanju energijo E n = me4 0Z 2 32π 2 2 ɛ 2 0n 2, (3) odvisno le od glavnega kvantnega števila. Stanje opiše valovna funkcija Radialni del je R nl (r) = ψ nlm (r, ϑ, ϕ) = R nl (r)y lm (ϑ, ϕ). (4) ( ) 3 ( ) l 2 (n l 1)! a 0 n 2n[(n + 1)!] 3 e r/a 0n 2r L 2l+1 n l 1 a 0 n (2r/a 0n), (5) kjer je a 0 = 2 /2m( E n )/n Bohrov radij. Kotni del pa opišejo sferni harmoniki.

18 1. Vodikov atom je v nestacionarnem stanju z valovno funkcijo [ ψ = A R 20 Y 0,0 + 1 ] R 21 (Y 1,1 Y 1, 1 ) ( + 2 ). 2 (a) S kolikšno verjetnostjo izmerimo pri merjenju velikosti vrtilne količine vrednost 2? (b) Kolikšni sta pričakovani vrednosti komponente vrtilne količine vzdolž osi z in velikosti vrtilne količine? (c) Kolikšna je pričakovana vrednost komponente spina S x? 2. Kolikšna sta povprečna vrednost in koren povprečne vrednosti kvadrata oddaljenosti elektrona od jedra vodika v osnovnem stanju? 3. Kolikšna je povprečna potencialna energija elektrona v atomu vodika v osnovnem stanju? 4. Kolikšna je verjetnost, da naletimo v vodikovem atomu na elektron v osnovnem stanju zunaj krogle z radijem, ki je enak povprečni oddaljenosti elektrona od jedra? 5. V danem trenutku opišemo elektron v vodikovem atomu z valovno funkcijo, ki je sorazmerna z R 1 +R 2. Poiščite ortogonalno valovno funkcijo! Kolikšno je razmerje med povprečno energijo v navedenem stanju in povprečno energijo v ortogonalnem stanju?

19 Fakulteta za matematiko in fiziko, Matematika, 2. stopnja 1. kolokvij iz Moderne fizike: 2012/ Na sferi s polmerom R je enakomerno porazdeljen naboj +q, v središču sfere pa je naboj q. Izračunajte električno polje znotraj in zunaj sfere! 2. Po vesoljski avtocesti mimo Zemlje leti prva vesoljska s hitrostjo 0,6 c, druga pa s hitrostjo 0,9 c. Koliko časa druga ladja prehiteva prvo za potnika na prvi ali drugi ladji in koliko za opazovalca na Zemlji? Vsaka od vesoljskih ladij je v lastnem sistemu dolga 50 m? 3. Negativni pion s kinetično energijo 100 MeV razpade v letu na elektron in antinevtrino. Kolikšna je kinetična energija elektrona, ki odleti v smeri, v katero se je gibal pion? Nevtrino odleti v nasprotni smeri. Masi negativnega piona in elektrona sta 140 MeV in 0,5 MeV, nevtrino pa nima mase. 4. V nekem inercialnem sistemu izmerimo, da sta električno in magnetno polje pravokotna drug na drugega. Pokažite, da tak kot med poljema izmerijo tudi opazovalci v drugih inercialnih sistemih! (Razen v sistemu, v katerem je eno od polj enako 0.) Uspešno!

20 Fakulteta za matematiko in fiziko, Matematika, 2. stopnja 2. kolokvij iz Moderne fizike: 2012/ Curek elektronov z energijo 10 ev zadene na pravokotni potencialni prag, ki je visok 4 ev. Kolikšen del elektronskega toka se odbije? 2. Za vodikov atom v osnovnem stanju izračunajte pričakovano vrednost oddaljenosti elektrona od jedra in pričakovano vrednost gibalne količine elektrona v radialni smeri! 3. Nihajna stanja molekul dobro opišemo kot stanja harmonskega oscilatorja. Pri nihajnih prehodih (med dvema zaporednima stanjema) oddaja molekula HCl svetlobo z valovno dolžino 3,3 µm. V nekem trenutku opiše stanje molekule valovna funkcija ψ(x, t = 0) = 1 2 (ψ 0 + ψ 1 ), kjer so ψ n valovne funkcije stacionarnih stanj harmonskega oscilatorja. Kolikšna je energija osnovnega stanja? Zapišite valovno funkcijo zgoraj zapisanega stanja za kasnejše čase t! Kako se s časom spreminja pričakovana vrednost odmika x? 4. Poiščite lastna stanja in lastne energije kvantnomehanskega sistema s Hamiltonko Ĥ = µ B B ˆ σ, kjer je B = B(sin ϕ, 0, cos ϕ), ˆ σ = (σ 1, σ 2, σ 3 ter σ i Paulijeve matrike σ 1 = ( ) ( ) ( ) i 1 0, σ = in σ i 0 3 =! V sistemu teh lastnih stanj 0 1 ( ) 1 zapišite stanje Φ 0 =! 0 Pojasnilo: Naloga se nanaša na polariziran elektron/curek elektronov, ki vpade v prostor z magnetnim poljem, nagnjenim glede na smer polarizacije. Magnetno polje razcepi curek v skladu z razcepom po lastnih stanjih. Poskus je znan kot Stern-Gerlachov poskus. Uspešno!

21 Fakulteta za matematiko in fiziko, Matematika, 2. stopnja 1. izpit iz Moderne fizike: 2012/ Koaksialni kabel je sestavljen iz električnega vodnika s polmerom R 0, ki ga obdaja izolacija, zatem sledi tanek pleteni oklep iz električnega prevodnika, polmer oklepa je R 1, in na koncu še plast iz odporne plastike za zaščito. Po notranjem vodniku teče tok I, po oklepu iz električno prevodne snovi pa enak tok, a v nasprotni smeri. Izračunajte magnetno polje v različnih delih prostora v kablu in zunaj njega! 2. Vesoljska ladja z dolžino 100 m se giblje mimo Zemlje s hitrostjo 0,6 c. Iz zadnjega krajišča ladje izstrelijo proti sprednjemu kroglo. Opazovalec na Zemlji izmeri, da prileti krogla do sprednjega krajišča ladje v 1 µs. Kolikšna je hitrost krogle, merjeno bodisi na Zemlji, bodisi v vesoljski ladji? 3. Nihajna stanja molekul dobro opišemo kot stanja harmonskega oscilatorja. Pri nihajnih prehodih (med dvema zaporednima stanjema) oddaja molekula HCl svetlobo z valovno dolžino 3,3 µm. V nekem trenutku opiše stanje molekule valovna funkcija ψ(x, t = 0) = 1 2 (ψ 0 + ψ 1 ), kjer so ψ n valovne funkcije stacionarnih stanj harmonskega oscilatorja. Kolikšna je energija osnovnega stanja? Zapišite valovno funkcijo zgoraj zapisanega stanja za kasnejše čase t! Kako se s časom spreminja pričakovana vrednost odmika x? 4. Poiščite lastna stanja in lastne energije kvantnomehanskega sistema s Hamiltonko Ĥ = µ B B ˆ σ, kjer je B = B(sin ϕ, 0, cos ϕ), ˆ σ = (σ 1, σ 2, σ 3 ter σ i Paulijeve matrike σ 1 = ( ) ( ) ( ) i 1 0, σ = in σ i 0 3 =! V sistemu teh lastnih stanj 0 1 ( ) 1 zapišite stanje Φ 0 =! 0 Pojasnilo: Naloga se nanaša na polariziran elektron/curek elektronov, ki vpade v prostor z magnetnim poljem, nagnjenim glede na smer polarizacije. Magnetno polje razcepi curek v skladu z razcepom po lastnih stanjih. Poskus je znan kot Stern-Gerlachov poskus. Uspešno!

22 Fakulteta za matematiko in fiziko, Matematika, 2. stopnja Izpit iz Moderne fizike: 2012/ V enakomerno nabito kroglo s polmerom R izdolbemo okroglo votlino s polmerom R/4. Središče votline je za R/2 oddaljeno od središča krogle. Izračunajte električno silo na nabit delec, ki se nahaja znotraj votline, na zveznici obeh središč! 2. Za vodikov atom v osnovnem stanju izračunajte pričakovano vrednost oddaljenosti elektrona od jedra in pričakovano vrednost gibalne količine elektrona v radialni smeri! 3. Stanje elektrona v harmonskem potencialu v nekem trenutku opiše valovna funkcija ψ(x) = A(2ψ 0 ψ 1 + 3ψ 2 ). Kolikšna je pričakovana vrednost lege elektrona v tem stanju? Zapišite valovno funkcijo elektrona za kasnejše čase! 4. Nevtralni pion s kinetično energijo 6 GeV razpade na dva fotona. Kolikšna je energija fotona, ki odleti v smeri piona, in kolikšna drugega fotona, ki odleti v nasprotni smeri? Kolikšna pa je energija vsakega od fotonov, če odletita simetrično glede na smer piona? Pod kolikšnim kotom odletita? Masa piona je 135 MeV/c 2. Uspešno!

23 Fakulteta za matematiko in fiziko, Matematika, 2. stopnja 1. kolokvij iz Moderne fizike: 2013/ Na krogelni lupini z notranjim polmerom R in zunanjim polmerom 2R je enakomerno porazdeljen naboj +q, v njenem središču pa je naboj q. Izračunajte električno poljsko jakost za poljubno točko v prostoru! Kolikšna je potencialna razlika med notranjo in zunanjo površino lupine? 2. Na sredini intergalaktičnega vlaka prižgejo v nekem trenutku luč. Kdaj pride svetloba do potnikov na obeh skrajnih koncih vlaka? Vlak je dolg 200 metrov. Kdaj pa pride svetloba do teh potnikov za opazovalca na drugem intergalaktičnem vlaku, če se prvi vlak oddaljuje od njega s hitrostjo 0,7 c? 3. Antinevtrino zadene mirujoči proton, pri čemer nastaneta nevtron in pozitron. Pozitron odleti v smeri naprej s kinetično energijo 185 MeV. Kolikšna je bila energija mionskega antinevtrina? Kolikšna je relativna hitrost nastalih delcev? Mirovna energija protona je 938,3 MeV, nevtrona 939,6 MeV in pozitrona 0,5 MeV; masa antinevtrina je zanemarljivo majhna. 4. Negativni pioni se gibljejo v prečnem homogenem magnetnem polju z gostoto 0,5 T po krogu s polmerom 3 m. Kolikšno pot naredijo v povprečju, preden razpadejo? Mirovna energija negativnega piona je 139,6 MeV, lastni razpadni čas pa 2, s. Preden so pioni vstopili v prostor z magnetnim poljem, so jih iz mirovanja pospešili v 3,2 km dolgem linearnem pospeševalniku. Kolikšna je bila jakost homogenega električnega polja v pospeševalniku? Uspešno!

24 Fakulteta za matematiko in fiziko, Matematika, 2. stopnja 2. kolokvij iz Moderne fizike: 2013/ Curek elektronov z energijo 10 ev zadene na pravokotni potencialni prag, ki je visok 14 ev. Kolikšen del elektronskega toka se odbije? Kolikšna je amplituda prepuščenega dela valovne funkcije v primerjavi z amplitudo vstopnega dela valovne funkcije? 2. Elektron se nahaja v osnovnem stanju neskončne potencialne jame s širino a. V nekem trenutku se jama razširi na dvojno širino. S kolikšno verjetnostjo se za tem elektron nahaja v osnovnem stanju nove jame? Kolikšna je po razširitvi jame pričakovana vrednost energije? 3. Nihajna stanja molekul dobro opišemo kot stanja harmonskega oscilatorja. Pri nihajnih prehodih (prehodi med dvema zaporednima stanjema) oddaja molekula HCl svetlobo z valovno dolžino 3,3 µm. V nekem trenutku opiše stanje molekule valovna funkcija ψ(x, t = 0) = 1 2 (ψ 1 ψ 2 ), kjer so ψ n valovne funkcije stacionarnih stanj harmonskega oscilatorja. Kolikšna je energija osnovnega stanja tega harmonskega oscilatorja? Zapišite valovno funkcijo zgoraj zapisanega stanja za kasnejše čase t! Kako se s časom spreminja pričakovana vrednost odmika x? 4. Stanje elektrona zadnje lupine litija opiše valovna funkcija Ψ 200 = 1 ( ) 3/2 ) 1 (2 4 ra0 exp( r/2a 0 ). 2π a 0 Izračunajte pričakovano vrednost oddaljenosti tega elektrona od jedra in pričakovano vrednost njegove gibalne količine v radialni smeri! Uspešno!

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Pisni izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)

Pisni izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 0 3 4 0 0 0 0 0 0 5 Pisni izpit iz predmeta Fizika (UNI) 301009 1 V fotocelici je električni tok posledica elektronov, ki jih svetloba izbija iz negativne elektrode (katode) a) Kolikšen električni

Διαβάστε περισσότερα

Pregled klasične fizike

Pregled klasične fizike dr. Andreja Šarlah gradivo za vaje Vsebina 1 Matematični pripomočki 3 2 Od atomov do vesolja 5 3 Lagrangeov in Hamiltonov formalizem 5 3.1 Gibanje v sferno simetričnem potencialu................ 10 3.2

Διαβάστε περισσότερα

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2): ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti

Διαβάστε περισσότερα

1.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti!

1.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti! UNI: PISNI IZPIT IZ Atomike in optike, 3. junij, 7.naloga: Zapišite Lorentzovo tranformacijo v diferencialni (infinitezimalni) obliki in nato izpeljite izraze za Lorentzovo transformacijo hitrosti!.naloga:

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (VSŠ)

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (VSŠ) 0 0 0 4 2 5 9 0 0 0 0 0 2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: 1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (VSŠ) 4.4.2013 1. Kolikšen je napetost med poljubno

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)

Izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 4 1 4 3 0 0 0 0 0 2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 2 (UI) 26.1.2012 1. Svetloba z valovno dolžino 470 nm pada

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI)

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 2 7 1 5 0 0 0 0 0 9 vpisna št: 1 kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI) 16042010 1 Kvadratni žičnati okvir s stranico 2 cm in upornostjo 007 Ω se enakomerno vrti okoli svoje diagonale tako da naredi

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12

Na pregledni skici napišite/označite ustrezne točke in paraboli. A) 12 B) 8 C) 4 D) 4 E) 8 F) 12 Predizpit, Proseminar A, 15.10.2015 1. Točki A(1, 2) in B(2, b) ležita na paraboli y = ax 2. Točka H leži na y osi in BH je pravokotna na y os. Točka C H leži na nosilki BH tako, da je HB = BC. Parabola

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10)

Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10) dr. Andreja Šarlah Teorijska fizika I (FMF, Pedagoška fizika, 2009/10) kolokviji in izpiti Vsebina Mehanika in elastomehanika 2 1. kolokvij 2 2. kolokvij 3 1. izpit 4 2. izpit 5 3. izpit (2011) 6 4. izpit

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

5 Modeli atoma. 5.1 Thomsonov model. B. Golli, Izbrana poglavja iz Osnov moderne fizike 5 december 2014, 1

5 Modeli atoma. 5.1 Thomsonov model. B. Golli, Izbrana poglavja iz Osnov moderne fizike 5 december 2014, 1 B. Golli, Izbrana poglavja iz Osnov moderne fizike 5 december 204, 5 Modeli atoma V nasprotju s teorijo relativnosti, ki jo je formuliral Albert Einstein v koncizni matematični obliki in so jo kasneje

Διαβάστε περισσότερα

Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1. rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska

Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1. rešitev Schrödingerjeve enačbe za radialni del valovne funkcije. Kolikšna je normalizacijska Naloge iz Atomov, molekul, jeder 15 februar 2017, 1 1 Vodikov atom 1.1 Kvantna števila 1. Pokaži, da je Y 20 (ϑ) = A(3 cos 2 ϑ 1) rešitev Schrödingerjeve enačbe za kotni del valovne funkcije. Kolikšna

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič. VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

17. Električni dipol

17. Električni dipol 17 Električni dipol Vsebina poglavja: polarizacija prevodnika (snovi) v električnem polju, električni dipolni moment, polarne in nepolarne snovi, dipol v homogenem in nehomogenem polju, potencial in polje

Διαβάστε περισσότερα

2 Matematični repetitorij Vektorji Tenzorji Štirivektorji Štiritenzorji... 20

2 Matematični repetitorij Vektorji Tenzorji Štirivektorji Štiritenzorji... 20 Kazalo 1 Uvod 15 1.1. Kaj je teorija polja?.......................... 15 1.2. Koncept polja in delovanje na daljavo................ 15 1.3. So fundamentalna polja ali potenciali?................ 15 1.4.

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 1. Posebna teorija relativnosti. 1.1 Zakaj klasična fizika ni dobra

Poglavje 1. Posebna teorija relativnosti. 1.1 Zakaj klasična fizika ni dobra Poglavje 1 Posebna teorija relativnosti Dvajseto stoletje je v fiziko prineslo dve revoluionarni novosti: Einsteinovo teorijo relativnosti in kvantno fiziko. Tako danes pravimo fiziki do kona 19. stoletja

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune

11. Valovanje Valovanje. = λν λ [m] - Valovna dolžina. hitrost valovanja na napeti vrvi. frekvence lastnega nihanja strune 11. Valovanje Frekvenca ν = 1 t 0 hitrost valovanja c = λ t 0 = λν λ [m] - Valovna dolžina hitrost valovanja na napeti vrvi frekvence lastnega nihanja strune interferenca valovanj iz dveh enako oddaljenih

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 3. Gibanje v treh dimenzijah

Poglavje 3. Gibanje v treh dimenzijah Poglavje 3 Gibanje v treh dimenzijah Posplošimo dosedanja spoznanja na trorazsežni prostor. Valovna fukcija je tedaj odvisna od treh koordinat in časa, Ψ (x, y, z, t). Njen absolutni kvadrat je gostota

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Fizika (BF, Biologija)

Fizika (BF, Biologija) dr. Andreja Šarlah Fizika (BF, Biologija) gradivo za vaje 2009/10 Vsebina 1. vaje: Matematični uvod: funkcije, vektorji & Newtnovi zakoni gibanja: kinematika, sile, navori, energija 2 2. vaje: Coulombov

Διαβάστε περισσότερα

EMV in optika, izbrane naloge

EMV in optika, izbrane naloge EMV in optika, izbrane naloge iz različnih virov 1 Elektro magnetno valovanje 1.1 Električni nihajni krogi 1. (El. nihanje in EMV/8) (nihajni čas) Nihajni krog sestavljata ploščati kondenzator s ploščino

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije več spremenljivk

Funkcije več spremenljivk DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije

Διαβάστε περισσότερα

TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12

TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12 TEMELJI KLASIČNE FIZIKE Bonus naloge 1-12 Program: STROJNIŠTVO UN-B + GING UN-B Štud. leto 2008/09 Datum razpisa: 21.11.2008 Rok za oddajo: 19.12.2008 1. naloga Graf v = v(t) prikazuje spreminjanje hitrosti

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana,

1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana, 1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana, 16. 11. 2015 1. Majhen vzorec na dnu epruvete vstavimo v ultracentrifugo in jo enakomerno pospešimo do najvišje hitrosti vrtenja, pri kateri se vzorec

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

Mehanika. L. D. Landau in E. M. Lifšic Inštitut za fizikalne naloge, Akademija za znanost ZSSR, Moskva Prevod: Rok Žitko, IJS

Mehanika. L. D. Landau in E. M. Lifšic Inštitut za fizikalne naloge, Akademija za znanost ZSSR, Moskva Prevod: Rok Žitko, IJS Mehanika L. D. Landau in E. M. Lifšic Inštitut za fizikalne naloge, Akademija za znanost ZSSR, Moskva Prevod: Rok Žitko, IJS 2. januar 2004 Kazalo 1 Gibalne enačbe 4 1 Posplošene koordinate...............................

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Merske enote. Računanje z napakami.

Merske enote. Računanje z napakami. Vaje Merske enote. Računanje z napakami. tb 1. Enačba x= Ae sin ( at + α ) je dimenzijsko homogena. V kakšnih merskih enotah so x, a, b in α, če je A dolžina in t čas?. V dimenzijsko homogeni enačbi w

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

PITAGORA, ki je večino svojega življenja posvetil številom, je bil mnenja, da ves svet temelji na številih in razmerjih med njimi.

PITAGORA, ki je večino svojega življenja posvetil številom, je bil mnenja, da ves svet temelji na številih in razmerjih med njimi. ZGODBA O ATOMU ATOMI V ANTIKI Od nekdaj so se ljudje spraševali iz česa je zgrajen svet. TALES iz Mileta je trdil, da je osnovna snov, ki gradi svet VODA, kar pa sploh ni presenetljivo. PITAGORA, ki je

Διαβάστε περισσότερα

vezani ekstremi funkcij

vezani ekstremi funkcij 11. vaja iz Matematike 2 (UNI) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 ekstremi funkcij več spremenljivk nadaljevanje vezani ekstremi funkcij Dana je funkcija f(x, y). Zanimajo nas ekstremi nad

Διαβάστε περισσότερα

Naloge in seminarji iz Matematične fizike

Naloge in seminarji iz Matematične fizike Naloge in seminarji iz Matematične fizike Odvodi, Ekstremi, Integrali 1. Za koliko % se povečata površina in prostornina krogle, če se radij poveča za 1 %? 2. Za koliko se zmanjša težni pospešek, če se

Διαβάστε περισσότερα

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI),

F A B. 24 o. Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), Prvi pisni test (kolokvij) iz Fizike I (UNI), 5. 12. 2003 1. Dve kladi A in B, ki sta povezani z zelo lahko, neraztegljivo vrvico, vlečemo navzgor po klancu z nagibom 24 o s konstantno silo 170 N tako,

Διαβάστε περισσότερα

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki:

Najprej zapišemo 2. Newtonov zakon za cel sistem v vektorski obliki: NALOGA: Po cesi vozi ovornjak z hirosjo 8 km/h. Tovornjak je dolg 8 m, širok 2 m in visok 4 m in ima maso 4 on. S srani začne pihai veer z hirosjo 5 km/h. Ob nekem času voznik zaspi in ne upravlja več

Διαβάστε περισσότερα

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda

Matematika 2. Diferencialne enačbe drugega reda Matematika 2 Diferencialne enačbe drugega reda (1) Reši homogene diferencialne enačbe drugega reda s konstantnimi koeficienti: (a) y 6y + 8y = 0, (b) y 2y + y = 0, (c) y + y = 0, (d) y + 2y + 2y = 0. Rešitev:

Διαβάστε περισσότερα

MAGNETNI PRETOK FLUKS

MAGNETNI PRETOK FLUKS MGNETNI PRETOK FLUKS Equation Section 4 Vsebina poglavja: Določitev magnetnega pretoka, brezizvornost magnetnega polja, upodobitev polja z gostotnicami, induktivnost, lastna induktivnost, magnetni sklep.

Διαβάστε περισσότερα

3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa.

3. AMPEROV ZAKON. SLIKA: Zanka v magnetnem polju. Integral komponente magnetnega polja v smeri zanke je sorazmeren toku, ki ga zanka oklepa. 3. AMPEROV ZAKON Equation Section 3 Vsebina poglavja: Integral polja po zaključeni zanki je sorazmeren toku, ki ga zanka objame. Izračuni polja s pomočjo Amperovega zakona za: tokovno premico, solenoid,

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( ) TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem

Διαβάστε περισσότερα

Električni potencial in električna napetost Ker deluje na električni naboj, ki se nahaja v električnem polju, sila, opravi električno

Električni potencial in električna napetost Ker deluje na električni naboj, ki se nahaja v električnem polju, sila, opravi električno FIZIKA 3. poglavje: Elektrika in magnetizem - B. Borštnik 1 ELEKTRIKA IN MAGNETIZEM Elektrostatika Snov je sestavljena iz atomov in molekul. Atome si lahko predstavljamo kot kroglice s premerom nekaj desetink

Διαβάστε περισσότερα

Slika 6.1. Smer električne poljske jakosti v okolici pozitivnega (levo) in negativnega (desno) točkastega naboja.

Slika 6.1. Smer električne poljske jakosti v okolici pozitivnega (levo) in negativnega (desno) točkastega naboja. 6. ONOVE ELEKTROMAGNETIZMA Nosilci naboja so: elektroni, protoni, ioni Osnoni naboj: e 0 = 1,6.10-19 As, naboj elektrona je -e 0, naboj protona e 0, naboj iona je (pozitini ali negatini) ečkratnik osnonega

Διαβάστε περισσότερα

e 2 4πε 0 r i r j Ze 2 4πε 0 r i j<i

e 2 4πε 0 r i r j Ze 2 4πε 0 r i j<i Poglavje 9 Atomi z več elektroni Za atom z enim elektronom smo lahko dobili analitične rešitve za lastne vrednosti in lastne funkcije energije. Pri atomih z več elektroni to ni mogoče in se moramo zadovoljiti

Διαβάστε περισσότερα

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2.

ENOTE IN MERJENJA. Izpeljana enota je na primer enota za silo, newton (N), ki je z osnovnimi enotami podana kot: 1 N = 1kgms -2. ENOTE IN MERJENJA Fizika temelji na merjenjih Vsa važnejša fizikalna dognanja in zakoni temeljijo na ustreznem razumevanju in interpretaciji meritev Tudi vsako novo dognanje je treba preveriti z meritvami

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

STRUKTURA ATOMOV IN MOLEKUL

STRUKTURA ATOMOV IN MOLEKUL Vsebina: Osnovni principi kvantne mehanike: Enostavni modeli in aproksimacije: kvantni pojavi, dvojnost valovanje-delec, načelo nedoločenosti, Schrödingerjeva enačba, valovna funkcija, verjetnostna gostota,

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik

Podobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva

Διαβάστε περισσότερα

DELO IN ENERGIJA, MOČ

DELO IN ENERGIJA, MOČ DELO IN ENERGIJA, MOČ Dvigalo mase 1 t se začne dvigati s pospeškom 2 m/s 2. Izračunaj delo motorja v prvi 5 sekunda in s kolikšno močjo vleče motor dvigalo v tem časovnem intervalu? [ P mx = 100kW ( to

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013

Matej Komelj. Ljubljana, september 2013 VAJE IZ FIZIKE ZA ŠTUDENTE FARMACIJE Matej Komelj Ljubljana, september 2013 Kazalo 1 Uvod 2 2 Kinematika v eni razsežnosti, enakomerno kroženje 3 3 Kinematika v dveh razsežnostih, statika, dinamika 5 4

Διαβάστε περισσότερα

2. Vlak vozi s hitrostjo 2 m/s po ovinku z radijem 20 m. V vagonu je na vrvici obešena luč. Kolikšen kot z navpičnico tvori vrvica (slika 1)?

2. Vlak vozi s hitrostjo 2 m/s po ovinku z radijem 20 m. V vagonu je na vrvici obešena luč. Kolikšen kot z navpičnico tvori vrvica (slika 1)? 1. pisni test (KOLOKVIJ) iz Fizike 1 (UNI), 27. 11. 2006 1. Kako visoko nad ekvatorjem bi se nahajala zemeljska geostacionarna orbita, če bi bil dan na Zemlji dvakrat krajši, kot je sedaj? Polmer Zemlje

Διαβάστε περισσότερα

INŽENIRSKA MATEMATIKA I

INŽENIRSKA MATEMATIKA I INŽENIRSKA MATEMATIKA I REŠENE NALOGE za izredne študente VSŠ Tehnično upravljanje nepremičnin Marjeta Škapin Rugelj Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Kazalo Števila in preslikave 5 Vektorji 6 Analitična

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

KVANTNA FIZIKA. Svetloba valovanje ali delci?

KVANTNA FIZIKA. Svetloba valovanje ali delci? KVANTNA FIZIKA Proti koncu 19. stoletja je vrsta poskusov kazala še druga neskladja s predvidevanji klasične fizike, poleg tistih, ki so vodila k posebni teoriji relativnosti. Ti pojavi so povezani z obnašanjem

Διαβάστε περισσότερα

Matematične metode v fiziki II naloge

Matematične metode v fiziki II naloge Matematične metode v fiziki II naloge 9. september 2014 2 Kazalo 1 Navadne diferencialne enačbe (NDE) 5 1.1 NDE 1.reda....................................... 5 1.2 Homogena NDE 2. reda...............................

Διαβάστε περισσότερα

VALOVANJE UVOD POLARIZACIJA STOJEČE VALOVANJE ODBOJ, LOM IN UKLON INTERFERENCA

VALOVANJE UVOD POLARIZACIJA STOJEČE VALOVANJE ODBOJ, LOM IN UKLON INTERFERENCA VALOVANJE 10.1. UVOD 10.2. POLARIZACIJA 10.3. STOJEČE VALOVANJE 10.4. ODBOJ, LOM IN UKLON 10.5. INTERFERENCA 10.6. MATEMATIČNA OBDELAVA INTERFERENCE IN STOJEČEGA VALOVANJA 10.1. UVOD Valovanje je širjenje

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ

Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ Zbirka nalog iz Matematične fizike za VSŠ Borut Paul Kerševan Dostopno na http://www-f9.ijs.si/ kersevan/ COBISS ID: [COBISS.SI-ID 242144000] ISBN: 978-961-92548-1-3 Naslov: Zbirka nalog iz Matematične

Διαβάστε περισσότερα

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1

Definicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1 Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001

Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001 Naloge iz fizike I za FMT Aleš Mohorič Fakulteta za matematiko in fiziko 10. december 2001 1 Meritve 1. Izrazi svojo velikost v metrih, centimetrih, čevljih in inčah. 2. Katera razdalja je daljša, 100

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 10. Molekule Kovalentna vez

Poglavje 10. Molekule Kovalentna vez Poglavje 10 Molekule Atomi se vežejo v molekule. Vezavo med atomi v molkuli posredujejo zunanji - valenčni elektroni. Pri vseh molekularnih vezeh negativni naboj elektronov posreduje med pozitinvimi ioni

Διαβάστε περισσότερα

EMV in optika, zbirka nalog

EMV in optika, zbirka nalog Barbara Rovšek EMV in optika, zbirka nalog z rešitvami 1 Električni nihajni krogi in EMV 1.1 Električni nihajni krogi, lastno nihanje 1. Električni nihajni krog z lastno frekvenco 10 5 s 1 je sestavljen

Διαβάστε περισσότερα

OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II. Magnetostatika. Dejan Križaj

OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II. Magnetostatika. Dejan Križaj OSNOVE ELEKTROTEHNIKE II Magnetostatika Dejan Križaj 11 Section 1 KRATKO KAZALO (GLAVNA POGLAVJA) UVOD - ZGODOVINA MAGNETIKE 1. SILA NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU. BIOT-SAVARTOV ZAKON Magnetno polje

Διαβάστε περισσότερα

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih.

cot x ni def. 3 1 KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA (A) Merske enote stopinja [ ] radian [rad] 1. Izrazi kot v radianih. TRIGONOMETRIJA (A) Merske enote KOTNE FUNKCIJE POLJUBNO VELIKEGA KOTA stopinja [ ] radian [rad] 80 80 0. Izrazi kot v radianih. 0 90 5 0 0 70. Izrazi kot v stopinjah. 5 8 5 (B) Definicija kotnih funkcij

Διαβάστε περισσότερα

Fizika (BF, Biologija)

Fizika (BF, Biologija) dr. Andreja Šarlah Fizika (BF, Biologija) gradivo za vaje 2013/14 Vsebina 1. vaje: Velikostni redi, leče, mikroskop 2 2. vaje: Newtnovi zakoni gibanja: kinematika, sile, navori, energija 4 3. vaje: Gravitacija,

Διαβάστε περισσότερα

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje

Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,

Διαβάστε περισσότερα

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila

FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22. junij Navodila FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Matematika 4 Pisni izpit 22 junij 212 Ime in priimek: Vpisna št: Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja Veljale bodo samo rešitve na papirju, kjer

Διαβάστε περισσότερα

Matematične metode v fiziki II seminarji. šolsko leto 2013/14

Matematične metode v fiziki II seminarji. šolsko leto 2013/14 Matematične metode v fiziki II seminarji šolsko leto 2013/14 2 Kazalo 1 Navadne diferencialne enačbe (NDE) 5 1.1 NDE 1.reda....................................... 5 1.2 Homogena NDE 2. reda...............................

Διαβάστε περισσότερα

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič

Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov

Διαβάστε περισσότερα

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013 Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Računske vaje iz fizike

Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo. Računske vaje iz fizike Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Darja Horvat, Rok Petkovšek, Andrej Jeromen, Peter Gregorčič, Tomaž Požar, Vid Agrež Računske vaje iz fizike Ljubljana, 2014 1 Kazalo 1 Uvod 2 Premo gibanje

Διαβάστε περισσότερα

Valovna mehanika. Makroskopski hodci

Valovna mehanika. Makroskopski hodci 42 Valovna mehanika Valovni delci Makroskopski hodci Ansambli in valovne funkcije Ravni valovi in valovni paketi Razmazanost gibanja Kvantni gibalni zakon Lastne funkcije energije Sipanje na potencialni

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji

Vaje iz MATEMATIKE 2. Vektorji Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol. l. 06/7 Vaje iz MATEMATIKE. Vektorji Vektorji: Definicija: Vektor je usmerjena daljica. Oznake: AB, a,... Enakost vektorjev: AB = CD: če lahko vektor AB vzporedno premaknemo

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x

Vaje iz fizike 1. Andrej Studen January 4, f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x) = x n. (f g) = f g + f g (2) f(x) = 2x Vaje iz fizike 1 Andrej Studen January 4, 2012 13. oktober Odvodi Definicija odvoda: f (x) = df dx = lim f(x + h) f(x) h 0 h Izračunaj odvod funkcij po definiciji: (1) f(x) = C f(x) = x f(x) = x 2 f(x)

Διαβάστε περισσότερα

FS PAP Tehniška fizika Priporočene naloge za vaje v sredo,

FS PAP Tehniška fizika Priporočene naloge za vaje v sredo, FS PAP Tehniška fizika Priporočene naloge za vaje v sredo, 11. 1. 2017 Za nastop je potrebno pripraviti vsaj pet nalog. Študenti, ki že imajo točke iz nastopov pred tablo, morajo pripraviti vsaj dve težji

Διαβάστε περισσότερα

Četrti letnik ATOM IN ATOMSKO JEDRO Dijaki/dijakinje: 18.1 Poznajo zgradbo atoma, znajo poiskati podatke za naboj in maso elektrona ter z uporabo

Četrti letnik ATOM IN ATOMSKO JEDRO Dijaki/dijakinje: 18.1 Poznajo zgradbo atoma, znajo poiskati podatke za naboj in maso elektrona ter z uporabo Četrti letnik ATOM IN ATOMSKO JEDRO 18.1 Poznajo zgradbo atoma, znajo poiskati podatke za naboj in maso elektrona ter z uporabo periodnega sistema elementov določijo maso atomskega jedra. 18.2 Opišejo

Διαβάστε περισσότερα

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim

Vaje iz MATEMATIKE 8. Odvod funkcije., pravimo, da je funkcija f odvedljiva v točki x 0 z odvodom. f (x f(x 0 + h) f(x 0 ) 0 ) := lim Študij AHITEKTURE IN URBANIZMA, šol l 06/7 Vaje iz MATEMATIKE 8 Odvod funkcije f( Definicija: Naj bo f definirana na neki okolici točke 0 Če obstaja lim 0 +h f( 0 h 0 h, pravimo, da je funkcija f odvedljiva

Διαβάστε περισσότερα