Slovensko kmetijstvo v številkah

Transcript

1 Slovensko kmetijstvo v številkah

2 Podatke so pripravili: Marjeta PINTAR Matej BEDRAČ Jure BREČKO Tomaž CUNDER Maja KOŽAR Ben MOLJK Miroslav REDNAK Tanja TRAVNIKAR Jože VERBIČ Tina VOLK Barbara ZAGORC Kmetijski inštitut Slovenije Hacquetova ulica 17 SI-1000 Ljubljana T: E: Oblikovanje: Marko Pentek, Tisk: Birografika BORI d.o.o. Avgust 2016 Slovensko kmetijstvo v številkah 1

3 V publikaciji so prikazani pomembnejši kazalci razvoja in stanja kmetijstva v Sloveniji. Publikacija Slovensko kmetijstvo v številkah je pripravljena na podlagi uradnih virov, ki so navedeni pod preglednicami in grafi ter so bili na voljo do vključno Uporabljeni viri podatkov so: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki s podatkovnega portala SI-STAT, tematsko področje Okolje in naravni viri, vsebine s področja Kmetijstva in ribištva ( Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Eurostat ( Celovit prikaz stanja v kmetijstvu z obširnimi podatkovnimi prilogami je na voljo v letnih poročilih o stanju v kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu ( kmetijstvu_oek), ki jih pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) v okviru strokovne naloge Spremljanje razvoja kmetijstva v Sloveniji po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovensko kmetijstvo v številkah 2

4 Povzetek Kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom je v letu 2015 k skupni ustvarjeni dodani vrednosti prispevalo 2,3 %, k skupni zaposlenosti pa 8,2 %. Oba deleža sta v zadnjih nekaj letih razmeroma stabilna. Ob podobnem obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) kot v letu 2010 (477 tisoč ha) se je v letu 2013 po podatkih raziskave strukture kmetijskih gospodarstev skupno število kmetijskih gospodarstev (KMG) zmanjšalo za 3 % (na 72,4 tisoč), povprečna velikost KMG pa se je povečala na 6,6 ha KZU. Izboljšanje velikostne strukture je posledica ponovnega zmanjšanja števila KMG v najmanjših velikostnih razredih ob hkratnem povečanju števila KMG v večjih velikostnih razredih. Živinoreja ostaja prevladujoča proizvodna usmeritev. Z njo se ukvarja 80 % vseh KMG, povprečno število glav velike živine (GVŽ) na teh gospodarstvih pa je 6,9. V primerjavi z letom 2010 se je povprečno število GVŽ na gospodarstvo zmanjšalo za 4 %, kar je večinoma posledica izrazitega zmanjšanja števila prašičev. Strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu potekajo počasneje kot v drugih članicah EU. Slovenija po kazalcih velikostne in posestne strukture za povprečjem EU zaostaja za dva do tri krat. V zadnjih letih je opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ki se kaže v trendu zmanjševanja prodaje pesticidov, racionalnejši rabi mineralnih gnojil, povečevanju deleža metuljnic v kolobarju in povečevanju manj zastopanih kmetijskih rastlin v setveni strukturi. Tudi površine kmetijskih zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, se povečujejo. V letu 2015 so tako obsegale okoli 42 tisoč ha (8,8 % vseh KZU), pri čemer v njihovi strukturi še vedno močno prevladuje trajno travinje (82 %). Leto 2015 je bilo za kmetijsko pridelavo že drugo leto zapored ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih povečal za 4 %, obseg rastlinske pridelave je bil večji za okoli 5 %, obseg živinoreje pa se je povečal za dobra 2 %. Kljub občasnim neugodnim vremenskim razmeram so bili hektarski pridelki pri večini njivskih posevkov in krmi s travinja nadpovprečni, posebno dobra je bila letina v sadjarstvu in vinogradništvu. Izrazito slaba je bila letina oljne ogrščice, v primerjavi z rekordnim letom 2014 so bili nižji tudi hektarski pridelki pri žitu in hmelju. Površina KZU kmetijskih gospodarstev se je glede na leto prej zmanjšala za odstotek, površina njiv in vrtov pa za 2,2 %. V letu 2015 je bil zaradi mnogo manjše površine in slabe letine pomembno manjši skupni pridelek oljne ogrščice ( 82 %), manjša je bila pridelava hmelja, krompirja in žita, močno pa se je povečal skupni pridelek oljnih buč in soje. Zaradi dobre letine je bilo pridelanih tudi več zelenjadnic, sadja in grozdja. V živinoreji beležimo povečanje proizvodnje mleka in prirasta govedi ter proizvodnje jajc in medu. Precej manjši je bil obseg prireje prašičev, zmanjšal pa se je tudi prirast perutnine in drobnice. Slovensko kmetijstvo v številkah 3

5 Ob večji proizvodnji se je v letu 2015 pri večini pomembnejših kmetijskih pridelkov povečala tudi domača poraba. Poraba na prebivalca je bila večja kot v letu prej pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, jajcih in medu, medtem ko je pri mleku ostala na ravni leta Porast porabe mesa je predvsem rezultat večje porabe perutninskega mesa (največja doslej), večje porabe mesa govedi in zaustavitve trenda zmanjševanja porabe prašičjega mesa. Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile v letu 2015 večje kot v letu prej pri zelenjavi, sadju, mleku, jajcih in medu, zmanjšale pa so se pri žitu, krompirju in vseh vrstah mesa. V letu 2015 so se cene kmetijskih pridelkov na skupni ravni znižale že drugo leto zapored. Glede na leto 2014 so bile v povprečju nižje za 4,1 % (realno 3,6 %), pri čemer so za razliko od leta 2014 padle le cene živalskih proizvodov. Cene rastlinskih pridelkov so bile na skupni ravni 5,5 % višje kot v letu 2014 in se po padcu v letu 2014 realno vrnile na raven let 2011 in Najbolj so v povprečju porasle cene hmelja, vina, oljnic in sadja, ponovno pa se je znižala cena krompirja. V živinoreji so bile v povprečju cene nominalno nižje za 8,5 % in najnižje po letu Močno je padla zlasti cena mleka, nižje so bile tudi cene prašičev, perutnine in jajc, medtem ko so cene govedi ostale blizu ravni leta prej. V letu 2015 so ob cenah kmetijskih proizvodov padle tudi cene proizvodnih vložkov za kmetijstvo, med njimi najbolj cene energije in krmil, medtem ko so bile cene gnojil precej višje kot v letu prej. Na skupni ravni so cene vseh proizvodnih vložkov padle manj (nominalno 2,8 %) kot cene kmetijskih proizvodov. Cenovno-stroškovna razmerja v kmetijstvu so se zato nekoliko poslabšala, vendar ostala primerljiva z razmerji obdobja po letu Ekonomski rezultati kmetijstva so se v letu 2015 na skupni ravni ponovno izboljšali in bili po začasnih podatkih ekonomskih računov realno najvišji doslej. Neto dodana vrednost je bila v primerjavi z letom 2014 višja za okoli 12 %, faktorski dohodek kmetijstva pa se je povečal za okoli 6 %. Ob podobni vrednosti proizvodnje in manjši vmesni porabi je faktorski dohodek znašal skoraj 520 mio EUR oziroma skoraj EUR na polnovredno delovno moč. Rast dohodkov je, podobno kot v letu prej, predvsem posledica večjega fizičnega obsega proizvodnje ob razmeroma ugodnih cenovno-stroškovnih razmerjih. Leto 2015 je prineslo precejšnje spremembe v kmetijski politiki. Izvajati se je začela reforma neposrednih plačil ( ), potrjen je bil Program razvoja podeželja (PRP) za obdobje , prenehal je veljati sistem mlečnih kvot, potekalo pa je tudi zaključevanje izvajanja ukrepov PRP Slovensko kmetijstvo v številkah 4

6 Neposredna plačila v kmetijstvu so z letom 2015 sestavljena iz osnovnega plačila, zelene komponente, dodatka za mlade kmete in vzporedne sheme za male kmete, ob tem pa imajo kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Za proizvodno vezana plačila je namenjenih 15 % nacionalne ovojnice (pred reformo 6 %). Zaradi pravila zunanje konvergence se nacionalna ovojnica za neposredna plačila, ki je v celoti financirana iz skupnih sredstev EU, v obdobju do leta 2019 postopoma zmanjšuje. V letu 2015 je znašala 138 mio EUR (leta mio EUR). PRP za obdobje pomeni nadaljevanje ukrepov iz prejšnjega programskega obdobja, vendar z nekaterimi novimi vsebinami in poudarki. Večji poudarek je dan prenosu znanja, kratkim dobavnim verigam, trženju in kakovosti lokalnih proizvodov, prenovljene so sheme kmetijskookoljsko-podnebnih ukrepov, uvedeni pa so tudi nekateri novi ukrepi (dobrobit živali, sanacija gozdov). V celotnem programskem obdobju je za izvajanje ukrepov PRP na voljo mio EUR (5,8 % manj kot za PRP ), od tega okoli 76 % iz skupnih sredstev EU. Izplačane proračunske podpore kmetijstvu (342,7 mio EUR) so bile v letu 2015 za 2 % manjše kot leta 2014, delež financiranja ukrepov s strani EU pa se je povečal na 73 %. Največ proračunskih sredstev je bilo tudi namenjenih tržnim ukrepom in neposrednim podporam (45 %) in ukrepom razvoja podeželja (44 %). V okviru prvega stebra kmetijske politike so se izplačila zmanjšala za 5 %, na kar je vplivalo predvsem zmanjšanje ovojnice za neposredna plačila v kmetijstvu v letu Za razliko od leta 2014, v letu 2015 tudi ni bilo večjih izplačil državnih pomoči ob naravnih nesrečah in drugih nepredvidenih dogodkih. V okviru ukrepov strukturne politike in politike razvoja podeželja so izplačila ostala na ravni leta prej, večinoma pa so se nanašala na preostale obveznosti iz programskega obdobja Skupna blagovna menjava agroživilskih proizvodov se je v letu 2015 povečala za 7,5 %, pri čemer je bil izvoz večji za 10,0 %, uvoz pa za 6,3 %. Pokritost uvoza z izvozom je porasla, ob tem pa se je povečal primanjkljaj, ki je znašal mio EUR. Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov. Vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2015 dosežen le pri izdelkih iz mesa in živih živalih. Večji primanjkljaj kot v letu prej je bil zabeležen pri mesu, sadju, krmi, vrtninah ter mleku in mlečnih izdelkih. V regionalni strukturi izvoza in uvoza ni prišlo do velikih sprememb. Večina blagovne menjave agroživilskih proizvodov je podobno kot v predhodnih letih potekala z državami EU, pri čemer se je z vstopom Hrvaške v EU delež te skupine držav še povečal (2015: 76 % izvoza in 85 % uvoza), zunanjetrgovinski primanjkljaj pa nekoliko zmanjšal. Slovensko kmetijstvo v številkah 5

7 Splošni podatki o kmetijstvu Kmetijstvo v gospodarstvu Dodana vrednost kmetijskih dejavnosti (mio EUR, tekoči tečaj)* 629,0 646,7 639,4 709,5 750,4 Delež v skupni dodani vrednosti (%) 2,4 2,0 2,1 2,2 2,3 Zaposlenost v kmetijskih dejavnostih (tisoč)* 90,1 80,0 77,2 77,1 77,1 Delež v skupni zaposlenosti (%) 9,6 8,3 8,4 8,3 8,2 Izvoz agroživilskih proizvodov (mio EUR)** Delež v skupnem izvozu blaga (%) 3,1 4,1 4,1 4,2 4,4 Uvoz agroživilskih proizvodov (mio EUR)** Delež v skupnem uvozu blaga (%) 6,5 8,4 8,7 8,7 9,0 Zunanjetrgovinska bilanca agroživilskih proizvodov (mio EUR)** Kmetijska zemljišča*** Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) Njive in vrtovi (%) 35,1 36,4 36,4 36,3 35,9 Trajni nasadi (%) 5,5 5,6 5,7 5,6 5,7 Travniki in pašniki (%) 59,3 58,1 57,9 58,0 58,4 Delež kmetijskih zemljišč v uporabi v skupni površini (%) 24,6 23,5 23,6 23,8 23,5 Kmetijska zemljišča v uporabi na prebivalca (ha) 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 Vir: SURS (Nacionalni računi, Zunanja trgovina, Rastlinska pridelava), preračuni KIS * kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; 2015: začasni podatki ** skupine po Kombinirani nomenklaturi (KN) Evropske unije; 2015: začasni podatki *** kmetijska zemljišča v uporabi po podatkih statistike rastlinske pridelave Splošni podatki o kmetijstvu Delež kmetijske zemlje v uporabi v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD); 2015 Izven OMD: 24,6 % Vir: MKGP (Dejanska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč) OMD: 75,4 % Gorska območja: 55,9 % KZU Posebna OMD območja: 16,0 % KZU Druga OMD območja: 3,5 % KZU Slovensko kmetijstvo v številkah 6

8 Struktura kmetijskih gospodarstev Kmetijska gospodarstva po rabi zemljišč in reji živine Število gospodarstev Ø ha, glav/gospodarstvo Raba zemljišč na kmetijskih gospodarstvih Gospodarstva skupaj ,6 6,3 6,4 6,6 Gospodarstva z njivami in vrtovi ,1 2,4 2,7 2,5 Gospodarstva s sadovnjaki in oljčniki ,3 0,4 0,5 0,5 Gospodarstva z vinogradi ,5 0,6 0,6 0,6 Gospodarstva s trajnim travinjem* ,8 4,4 4,5 4,4 Živina na kmetijskih gospodarstvih Gospodarstva z živino (GVŽ) ,1 6,3 7,2 6,9 Gospodarstva z govedom ,9 10,6 13,1 13,6 Gospodarstva s kravami molznicami ,0 6,6 9,9 10,6 Gospodarstva z drugimi kravami ,8 3,1 3,3 3,4 Gospodarstva s prašiči ,5 14,9 14,4 12,1 Gospodarstva s perutnino ,2 72,4 135,2 132,5 Gospodarstva s konji ,1 3,8 3,8 3,6 Gospodarstva z ovcami ,2 22,8 22,3 20,9 Gospodarstva s kozami ,2 7,5 8,3 8,6 Gospodarstva s kunci ,2 12,6 10,6 11,6 Gospodarstva z jelenjadjo ,0 19,2 20,9 19,3 Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS * brez skupnih travnikov in pašnikov Struktura kmetijskih gospodarstev Delovna sila na kmetijskih gospodarstvih Število oseb, ki delajo na gospodarstvih Število polnovrednih delovnih moči (PDM) PDM/število oseb, ki dela na gospodarstvih 0,42 0,46 0,37 0,41 PDM/100 ha kmetijske zemlje v uporabi 22,2 19,6 16,2 17,3 PDM/gospodarstvo 1,25 1,23 1,03 1,14 Število gospodarjev na kmetijskih gospodarstvih od tega: mlajši od 35 let (%)* 5,2 4,4 4,3 4,8 starejši od 65 let (%)* 32,1 34,0 30,4 25,3 s formalno kmetijsko izobrazbo (%) 5,8 6,6 8,8 11,6 Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS * Eurostat (Farm Structure Survey), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 7

9 Kmetijska gospodarstva in kmetijska zemlja v uporabi (KZU) po velikostnih razredih KZU Število gospodarstev Kmetijska zemlja v uporabi (ha) <2 ha <5 ha <10 ha <20 ha <30 ha <50 ha >=50 ha Skupaj Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS Struktura kmetijskih gospodarstev Delež kmetijskih gospodarstev in kmetijske zemlje v uporabi po velikostnih razredih KZU (%) Kmetijska gospodarstva Kmetijska zemlja v uporabi <2 ha 2 <10 ha 10 <20 ha >=20 ha 0 0 <2 ha 2 <10 ha 10 <20 ha >=20 ha Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 8

10 Gospodarstva z živino in število glav velike živine (GVŽ) po velikostnih razredih GVŽ Število gospodarstev Število glav velike živine >0 < < < < < < >= Skupaj Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS Struktura kmetijskih gospodarstev Delež gospodarstev in glav velike živine po velikostnih razredih GVŽ (%) Kmetijska gospodarstva z živino >0 <2 2 <10 10 <20 >= Glave velike živine >0 <2 2 <10 10 <20 >= Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 9

11 Kmetijstvo in okolje Kmetijska gospodarstva in površine z ekološkim kmetovanjem Število kmetijskih gospodarstev z ekološko pridelavo v preusmeritvi v ekološko pridelavo Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) z ekološko pridelavo v preusmeritvi v ekološko pridelavo Površine z ekološkim kmetovanjem po vrstah rabe (ha) Njive in vrtovi od tega: zelenjadnice in jagode Sadovnjaki Vinogradi Oljke Drevesnice, trsnice in matičnjaki Trajno travinje Vir: SURS (Ekološko kmetijstvo), MKGP (površina 2003), preračuni KIS Kmetijstvo in okolje Delež površin z ekološkim kmetovanjem v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (%) ,6 8,8 8,1 7,0 7,3 5,9 6,1 6,3 6,4 5,5 3,9 4,7 4, Vir: SURS (Ekološko kmetijstvo), MKGP (površina 2003), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 10

12 Kazalniki rabe njiv in vrtov (%) Pokritost njiv z zeleno odejo* 60,2 62,3 61,9 62,1 61,7 Zatravljenost njiv** 15,8 20,0 19,8 18,6 17,7 Delež metuljnic v kolobarju*** 10,0 14,9 15,3 14,9 15,5 Delež koruze v kolobarju 40,6 38,1 41,3 38,7 38,8 Vir: SURS (Rastlinska pridelava), preračuni KIS * pokritost, ki izhaja iz setvene strukture glavnih poljščin (brez ozelenitve strnišč) ** trave, travno deteljne mešanice in detelje na njivah *** vključno s travno deteljnimi in deteljno travnimi mešanicami Kmetijstvo in okolje Pridelovalne površine manj zastopanih kmetijskih rastlin (ha) Pira Ajda Sončnice Proso Krmni grah Soja Vir: SURS (Rastlinska pridelava), preračuni KIS Poraba mineralnih gnojil (t) Ø Ø Mineralna gnojila skupaj Rastlinska hranila skupaj Dušik (N) Fosfor (P 2 O 5 ) Kalij (K 2 O) Vir: SURS (Poraba reprodukcijskega materiala), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 11

13 Poraba rastlinskih hranil na ha kmetijskih zemljišč v uporabi (kg) Kmetijstvo in okolje K 2 0 P N Vir: SURS (Poraba reprodukcijskega materiala), preračuni KIS Izpusti iz kmetijstva v okolje Ø Ø Bruto bilančni presežek N (kg/ha kmet. zemlje v uporabi) Neto bilančni presežek N (kg/ha kmet. zemlje v uporabi) Bilančni presežek P (kg/ha kmet. zemlje v uporabi) Izpusti toplogrednih plinov (000 t ekv. CO 2 ) 1.794, , , ,0 Izpusti amonijaka (000 t) 18,9 18,0 17,1 17,3 Vir: KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 12

14 Prodaja fitofarmacevtskih sredstev (ton aktivne snovi) Ø Ø Pesticidi skupaj Fungicidi Herbicidi Insekticidi Drugi pesticidi Vir: SURS (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), preračuni KIS Kmetijstvo in okolje Povprečne letne vrednosti (AM) vsote pesticidov in njihovih razgradnih produktov v vodnih telesih podzemne vode z aluvialnimi vodonosniki AM vsote pesticidov (μg/l) 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0, Savska kotlina in Ljubljansko barje Krška kotlina Murska kotlina Savinjska kotlina Dravska kotlina standard kakovosti Vir: ARSO (Enotna zbirka monitoringa kakovosti voda, 2016) Slovensko kmetijstvo v številkah 13

15 Kmetijska proizvodnja Struktura vrednosti kmetijske proizvodnje v osnovnih cenah (%) * Rastlinska pridelava 49,7 52,4 51,6 54,3 57,0 Žito 7,8 7,4 6,7 7,3 6,9 od tega: pšenica 2,3 2,2 2,1 2,3 2,1 Industrijske rastline 2,6 2,5 1,4 2,2 2,2 od tega: oljnice 0,8 1,2 0,9 1,2 1,2 Krmne rastline 15,2 16,1 15,5 17,9 17,5 Zelenjadnice, sadike, okrasne rastline 6,0 6,5 7,8 7,9 8,2 od tega: sveže vrtnine 3,6 4,3 5,2 5,5 5,7 Krompir 2,0 1,7 2,0 1,7 1,1 Sadje 5,5 6,7 8,5 7,4 8,5 Oljke 0,3 0,3 0,2 0,1 0,2 Grozdje 1,6 1,3 1,1 0,7 0,9 Vino 8,8 9,9 8,4 9,0 11,5 Živinoreja 48,6 45,8 46,8 44,1 41,4 Govedo 14,0 12,5 12,4 11,3 11,6 Prašiči 8,7 5,7 4,2 4,0 3,7 Perutnina 6,4 8,0 8,4 7,7 7,2 Drobnica 0,8 0,7 0,4 0,5 0,6 Ostale živali 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 Mleko 15,4 14,6 15,7 16,2 13,6 Jajca 1,8 2,6 3,0 2,6 2,7 Ostali živalski proizvodi 1,1 1,4 2,2 1,5 1,6 Kmetijske storitve 1,7 1,8 1,7 1,6 1,6 KMETIJSKA PROIZVODNJA 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS * začasni podatki Kmetijska proizvodnja Slovensko kmetijstvo v številkah 14

16 Stopnje rasti obsega kmetijske proizvodnje (%) * Rastlinska pridelava -0,6-3,0-1,6 23,9 5,3 Žito -2,5 2,3-20,9 41,2-4,7 Oljnice 3,2 0,2-21,4 38,9-11,8 Krompir -3,3-7,7-20,9 58,2-5,3 Sveže vrtnine 2,3 0,9 0,7 20,8 2,1 Krmne rastline 0,9-3,0-9,9 38,9 1,6 Sadje -3,1-8,4 31,7 7,6 9,1 Grozdje 1,0-8,1-4,7-32,0 24,8 Vino -0,7-4,1 14,6 4,1 24,8 Živinoreja -0,5-2,0-2,4 0,9 2,5 Govedo -0,9-0,9-2,6 1,4 3,6 Prašiči -2,0-11,5-14,0 5,4-1,9 Perutnina 2,3 0,2-3,5 4,0-1,6 Mleko -0,7-0,1-3,6 3,8 3,8 Proizvodnja kmetijskih proizvodov -0,3-2,6-2,0 13,0 4,0 Kmetijske storitve -0,6-0,5-7,5 1,0 0,0 KMETIJSKA PROIZVODNJA -0,3-2,5-2,0 12,8 4,0 Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS * začasni podatki Kmetijska proizvodnja Spremembe obsega proizvodnje kmetijskih proizvodov (2010=100) Proizvodnja kmetijskih proizvodov Rastlinska pridelava Živinoreja Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 15

17 Pridelovalna površina (ha) Žito od tega: pšenica in pira ječmen koruza za zrnje Oljna ogrščica Buče za olje Hmelj Krompir Zelenjadnice Zelena krma z njiv od tega: koruza za siliranje Krma s trajnega travinja Sadje* od tega: intenzivni nasadi od tega: jabolka Grozdje za predelavo Oljke Vir: SURS (Rastlinska pridelava), preračuni KIS * vključno z jagodami Kmetijska proizvodnja Rastlinska pridelava (t) Žito od tega: pšenica in pira ječmen koruza za zrnje Oljna ogrščica Buče za olje Hmelj Krompir Zelenjadnice Krmne rastline od tega: koruza za siliranje Krma s trajnega travinja (v senu) Sadje* od tega: intenzivni nasadi od tega: jabolka Grozdje za predelavo Oljke Vir: SURS (Rastlinska pridelava), preračuni KIS * vključno z jagodami Slovensko kmetijstvo v številkah 16

18 Število živine (stanje ) Govedo od tega: krave od tega: molzne krave Prašiči od tega: plemenske svinje Drobnica od tega: plemenska drobnica Vir: SURS (Živinoreja), preračuni KIS Kmetijska proizvodnja Živinorejska proizvodnja (t) * Govedo (prirast v živi masi) Prašiči (prirast v živi masi) Perutnina (prirast v živi masi) Drobnica (prirast v živi masi) Namolzeno mleko od tega: kravje mleko Znesena jajca (mio kosov) 266,8 353,6 357,6 340,3 391,3 Natočen med Vir: SURS (Živinoreja), preračuni KIS * začasni podatki Intenzivnost proizvodnje Pšenica in pira (t/ha) 4,2 4,8 4,4 5,2 5,1 Koruza za zrnje (t/ha) 7,1 7,9 5,4 9,1 9,0 Oljna ogrščica (t/ha) 2,3 2,8 2,5 3,6 2,2 Krompir (t/ha) 21,0 24,4 18,8 26,9 27,4 Namizna jabolka (t/ha) 27,2 26,0 26,3 27,9 34,0 Kravje mleko (kg/kravo)* Znesena jajca (jajc/nesnico)* Vir: SURS (Rastlinska pridelava, Živinoreja), preračuni KIS * 2015: začasni podatki Slovensko kmetijstvo v številkah 17

19 Bilance kmetijskih proizvodov Poraba kmetijskih proizvodov na prebivalca (kg, koledarsko leto) * Žito** (brez riža) 91,4 86,5 83,0 88,6 89,9 od tega: pšenica** 73,7 70,4 68,2 75,4 76,3 Krompir 77,1 69,9 59,6 62,4 68,0 od tega: svež krompir 61,2 49,8 41,3 44,1 48,2 Zelenjava 89,5 97,7 96,4 103,9 108,7 od tega: sveža zelenjava 68,3 73,1 71,4 77,4 81,5 Sadje 121,9 135,5 129,4 131,1 132,8 od tega: sveže sadje 76,1 73,8 74,9 79,3 82,7 Vino*** (l) 40,8 37,9 36,1 39,3 : Meso (skupaj z drobovino) 96,8 92,4 82,2 85,0 88,2 od tega: goveje in telečje meso 22,5 20,1 18,6 18,1 19,0 prašičje meso 43,7 40,5 35,5 36,8 36,9 perutninsko meso 24,3 27,3 24,8 27,0 28,9 Mleko skupaj**** 228,5 226,5 218,6 219,9 219,8 Jajca 7,1 9,9 10,3 9,8 11,1 Vir: SURS (Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov), preračuni KIS * začasni podatki ** v ekvivalentu moke *** podatki iz bilanc za tržno leto; = **** v ekvivalentu surovega mleka Bilance kmetijskih proizvodov Stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi (%, koledarsko leto) * Žito (brez riža) 52,9 63,6 54,7 76,6 72,6 Pšenica 47,9 54,4 46,8 59,0 52,4 Koruza 60,4 70,2 57,9 91,0 88,1 Krompir (svež in predelan, brez škroba) 71,0 60,2 46,3 67,5 59,0 Zelenjava (sveža in predelana) 39,6 34,8 33,8 37,8 38,7 Sadje (sveže in predelano) 52,8 41,3 42,9 41,9 47,4 Vino** 97,3 95,7 92,7 79,8 : Meso (skupaj z drobovino) 91,6 85,2 81,9 79,8 74,0 Goveje in telečje meso 99,8 105,7 107,4 106,3 98,7 Prašičje meso 75,9 54,7 39,6 39,0 34,6 Perutninsko meso 112,8 111,4 117,4 111,4 103,1 Mleko skupaj 116,7 116,4 118,2 120,3 124,9 Jajca 98,6 93,9 91,4 90,4 92,5 Vir: SURS (Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov), preračuni KIS * začasni podatki ** podatki iz bilanc za tržno leto; = Slovensko kmetijstvo v številkah 18

20 Cene v kmetijstvu Povprečne letne odkupne cene (EUR/kg) Pšenica (brez semenske) 0,178 0,119 0,136 0,193 0,196 0,181 0,169 0,168 Koruza (brez semenske) 0,114 0,099 0,155 0,170 0,200 0,169 0,125 0,132 Oljna ogrščica 0,381 0,255 0,273 0,422 0,450 0,358 0,307 0,364 Krompir (brez semenskega) 0,200 0,148 0,174 0,171 0,178 0,392 0,210 0,186 Namizna jabolka 0,592 0,434 0,411 0,452 0,474 0,575 0,410 0,461 Vino (EUR/l) 2,161 1,986 2,161 2,374 2,244 1,912 2,137 2,599 Biki, do 24 mesecev (živa masa) 1,538 1,572 1,572 1,741 1,915 1,850 1,802 1,810 Prašiči, od 25 do 150 kg (živa masa) 1,205 1,103 1,117 1,204 1,348 1,372 1,317 1,240 Pitani piščanci (živa masa) 1,083 1,026 1,024 1,089 1,097 1,181 1,106 1,076 Kravje mleko 0,328 0,260 0,265 0,302 0,300 0,321 0,345 0,282 Jedilna jajca (EUR/jajce) 0,090 0,091 0,094 0,096 0,105 0,110 0,109 0,106 Vir: SURS (Odkup kmetijskih pridelkov), preračuni KIS Cene v kmetijstvu Stopnje rasti cen v kmetijstvu (%, nominalno) Kmetijski proizvodi skupaj 3,0 2,5 7,5-5,1-4,1 Rastlinski pridelki 4,9 1,1 14,8-15,7 5,5 Živali in živalski proizvodi 2,1 3,3 3,8 0,8-8,5 Proizvodni vložki za kmetijstvo skupaj 5,2 5,3 2,3-3,6-2,8 Vložki za tekočo porabo 5,7 6,2 2,7-5,3-4,8 Vložki za investicije 4,1 3,1 1,8 0,3 2,3 Pariteta (kmetijski proizvodi : vložki) -2,0-2,6 5,1-1,5-1,3 Vir: SURS (Kmetijske cene), preračuni KIS Spremembe cen kmetijskih proizvodov in inputov za kmetijstvo (realno; 2010=100) Kmetijski proizvodi Proizvodni vložki Vir: SURS (Kmetijske cene), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 19

21 Ekonomski kazalci kmetijstva Osnovni agregati ekonomskega računa za kmetijstvo v osnovnih cenah* (mio EUR) ** Vrednost proizvodnje po osnovnih cenah 1.062, , , , ,4 Vmesna potrošnja 612,0 732,0 750,1 753,3 738,6 BDV po osnovnih cenah 450,4 415,6 408,5 496,1 526,8 Poraba stalnega kapitala 205,9 242,2 250,1 256,2 257,5 NDV po osnovnih cenah 244,5 173,4 158,4 239,9 269,3 Druge subvencije na proizvodnjo 156,1 248,0 259,2 251,7 251,7 Drugi davki na proizvodnjo 4,0 1,7 1,4 1,3 1,4 Faktorski dohodek po osnovnih cenah 396,6 419,7 416,1 490,3 519,7 Število zaposlenih (000 PDM) 89,7 79,8 82,8 81,8 81,4 Faktorski dohodek na PDM (EUR) Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS * tekoči tečaj (do 2007) ** začasni podatki Ekonomski kazalci kmetijstva Dohodki v kmetijstvu na polnovredno delovno moč (EUR, realno, stalne cene 2010) Faktorski dohodek na PDM Neto dodana vrednost na PDM Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 20

22 Proračunske podpore kmetijstvu Podpore kmetijstvu iz državnega proračuna (izplačila v koledarskem letu; mio EUR) Tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem 110,4 170,1 169,4 164,1 155,6 Ukrepi za podporo trgu 14,7 2,7 3,7 0,9 0,9 Neposredna plačila proizvajalcem 76,4 140,1 137,9 134,2 131,7 Ukrepi za zniževanje stroškov 5,6 18,8 21,3 22,9 22,1 Odškodnine in druga izredna plačila 13,6 8,5 6,5 6,1 0,8 Razvoj podeželja in strukturna politika 109,9 165,6 169,0 149,5 149,5 Ukrepi za izboljšanje okolja, krajine in dobrobit živali 57,5 90,6 85,5 66,8 75,7 Izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki 29,8 51,3 47,0 27,7 35,6 Izravnalna plačila za kmetijsko-okoljske ukrepe 27,8 39,3 38,5 39,1 38,7 Izravnalna plačila za dobrobit živali ,4 Ukrepi za prestrukturiranje 47,6 57,7 61,2 57,1 55,1 Podpore prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev 34,5 27,3 33,0 34,1 30,4 Splošne podpore prestrukturiranju kmetijstva 2,3 4,6 6,9 9,4 8,7 Podpore predelavi, trženju in promociji 10,2 22,1 17,8 12,6 15,6 Podpore gozdarstvu 0,6 3,7 3,5 1,1 0,4 Ukrepi za spodbujanje razvoja podeželskih območij 4,8 17,3 22,4 25,6 18,7 Splošne storitve v podporo razvoju kmetijstva 41,0 42,6 37,0 36,9 37,6 Raziskovalne, razvojne, svetovalne in strokovne storitve 22,3 23,3 18,9 18,9 18,1 Nadzor nad varnostjo in kakovostjo 15,0 15,8 12,7 12,9 12,6 Druge splošne storitve 3,8 3,4 5,4 5,1 6,9 PODPORE KMETIJSTVU SKUPAJ 261,3 378,3 375,4 350,5 342,7 Vir: MKGP, ARSKTRP, preračuni KIS Proračunske podpore kmetijstvu Delež sofinanciranja podpor kmetijstvu iz skupnega proračuna EU (koledarsko leto; %) Tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem Razvoj podeželja in strukturna politika Splošne storitve v podporo razvoju kmetijstva PODPORE KMETIJSTVU SKUPAJ Vir: MKGP, ARSKTRP, preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 21

23 Struktura proračunskih podpor kmetijstvu po skupinah ukrepov (koledarsko leto; %) Splošne storitve za kmetijstvo Razvoj podeželja in strukturna politika Tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem Proračunske podpore kmetijstvu Vir: MKGP, ARSKTRP, preračuni KIS Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov Zunanja trgovina z agroživilskimi proizvodi* (mio EUR) Izvoz Uvoz Trgovinska bilanca Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov Vir: SURS (Zunanja trgovina), preračuni KIS * skupine po Kombinirani nomenklaturi (KN) Evropske unije; 2015: začasni podatki Slovensko kmetijstvo v številkah 22

24 Struktura zunanje trgovine z agroživilskimi proizvodi po pomembnejših skupinah proizvodov* IZVOZ (mio EUR) Meso in izdelki iz mesa (KN 02 in KN 16) (%) 19,5 15,0 15,8 15,1 15,6 Mlečni izdelki, jajca, med (KN 04) (%) 15,0 15,3 16,0 14,8 12,8 Ostanki in odpadki živil, krma (KN 23) (%) 8,7 12,1 9,3 10,9 12,5 Razna živila (KN 21) (%) 6,2 9,6 11,4 10,9 11,3 Pijače, alkoholi in kis (KN 22) (%) 18,2 9,8 10,5 10,9 10,6 Sveže sadje in zelenjava (KN 08 in KN 07) (%) 4,6 7,1 5,4 7,5 9,2 Preostale skupine (%) 27,8 31,1 31,7 29,8 28,1 UVOZ (mio EUR) Sveže sadje in zelenjava (KN 08 in KN 07) (%) 15,1 13,6 13,5 13,1 14,1 Meso in izdelki iz mesa (KN 02 in KN 16) (%) 10,7 12,5 13,2 13,3 13,4 Ostanki in odpadki živil, krma (KN 23) (%) 8,6 8,6 8,4 9,6 10,6 Razna živila (KN 21) (%) 7,1 7,3 7,6 7,3 7,3 Mlečni izdelki, jajca, med (KN 04) (%) 4,3 6,9 7,9 7,8 7,2 Izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka (KN 19) (%) 6,5 6,5 7,1 7,2 7,0 Pijače, alkoholi in kis (KN 22) (%) 5,2 5,9 5,6 6,1 6,5 Preostale skupine (%) 42,4 38,8 36,7 35,5 34,0 Vir: SURS (Zunanja trgovina), preračuni KIS * skupine po Kombinirani nomenklaturi (KN) Evropske unije; 2015: začasni podatki Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov Struktura zunanje trgovine z agroživilskimi proizvodi po pomembnejših trgovinskih partnericah* IZVOZ (mio EUR) Italija (%) 22,0 30,0 26,0 23,3 22,5 Hrvaška (%) 17,0 9,8 12,0 17,8 18,6 Avstrija (%) 8,1 9,5 10,0 9,5 9,7 Bosna-Hercegovina (%) 16,7 8,6 7,5 6,9 6,6 Madžarska (%) 3,6 7,4 7,2 6,3 6,5 Preostale države (%) 32,6 34,8 37,3 36,2 36,2 UVOZ (mio EUR) Italija (%) 18,5 16,7 16,0 16,1 16,2 Nemčija (%) 11,5 12,8 15,0 15,7 14,5 Avstrija (%) 14,9 18,8 18,1 16,2 14,4 Hrvaška (%) 5,8 5,8 6,1 8,5 10,9 Brazilija (%) 4,1 4,3 4,1 5,6 6,9 Madžarska (%) 10,3 8,4 9,6 7,8 6,7 Preostale države (%) 34,8 33,2 31,2 30,1 30,3 Vir: SURS (Zunanja trgovina), preračuni KIS * skupine po Kombinirani nomenklaturi (KN) Evropske unije; 2015: začasni podatki Slovensko kmetijstvo v številkah 23

25 Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Slovenija T: F: E: