Predstavitev študijskega programa:

Transcript

1 PRVOSTOPENJSKI UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM KONSERVIRANJE IN RESTAVRIRANJE LIKOVNIH DEL, UNIVERZA V LJUBLJANI, AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST IN OBLIKOVANJE Predstavitev študijskega programa: 1. Podatki o študijskem programu: - Prvostopenjski univerzitetni program Konserviranje in restavriranje likovnih del traja 3 leta (6 semestrov) in obsega skupaj 180 kreditnih točk - Strokovni naslov se podeli v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih. Predlagani naslov je: diplomirana konservatorka-restavratorka likovnih del (UN) oziroma diplomirani konservator-restavrator likovnih del (UN) Okrajšava: dipl. kons.-rest. lik. del (UN) 2. Temeljni cilji programa in splošne kompetence Temeljni cilji Kulturna dediščina predstavlja pomemben člen v samobitnosti nekega naroda in nepogrešljivo vez z drugimi kulturami. Za ohranitev dediščine je zelo pomembna konservatorska-restavratorska stroka in dejavnost. Ta se ukvarja s proučevanjem, ohranjanjem ter nego in vzdrževanjem stavbne dediščine, arhivske in knjižnične dediščine, likovne dediščine ter ostale dediščine, ki jo hranijo muzeji, druge institucije in posamezniki. Za Slovenijo je kulturna dediščina izjemnega pomena, saj je vseskozi skozi zgodovino našega naroda ohranjala narodno zavest in predstavljala nenehni vir navdiha za tekoče kulturno ustvarjanje. Zato skrb za njeno ohranitev postavlja zahtevne naloge pred konservatorje-restavratorje. Temu ustrezen mora biti zato tudi visokošolski program izobraževanja. Konservatorska-restavratorska dejavnost je z zakonskimi in podzakonskimi akti regulirana dejavnost. V veliki meri je odvisna od strokovnega kodeksa, ki ureja medsebojna razmerja z mejnimi strokami, lastniki in upravljavci dediščine ter med strokovnjaki znotraj stroke. Zato je izjemno pomembna zasnova in kompleksnost izobraževanja, ki zmore izoblikovati strokovnjake sposobne samostojnega obravnavanja manj zahtevnih posegov na manj zahtevnih predmetih dediščine že po zaključeni prvi stopnji univerzitetnega študija. Temeljni cilj konservatorskega-restavratorskega programa na prvi stopnji je oblikovati strokovnjaka sposobnega temeljnega raziskovanja stanja predmeta obravnave, načrtovanja programa konservatorskih-restavratorskih postopkov, nege in vzdrževanja ter dokumentiranja strokovnega dela. Prav tako mora študent obvladati specifičnosti varstva pri delu, imeti organizacijske sposobnosti ter sposobnosti za interdisciplinarno delo. Osnova za pridobivanje tovrstnega znanja je podkrepljena z izvajanjem praktičnega dela študenta v ateljejih in delavnicah ZVKDS, Restavratorskega centra in sorodnih institucijah. Ob ozkih strokovnih znanjih si študent pridobiva izbrana temeljna znanja s področja humanistike, naravoslovja in tehnike, povezljiva z matično stroko. V skladu s principi bolonjske prenove, novi program upošteva, ob temeljnih strokovnih in drugih obveznih in izbirnih vsebinah, še druge kompetence diplomantov ter veščine in spretnosti, potrebne za nenehno prilagajanje spremembam v stroki, tako doma kot v tujini. Diplomanta se pripravi na nujno stalno samoizobraževanje in rabo informacijskih virov ter tehnologije dela, na prilagajanje novim potrebam na trgu dela, vključno z delom v tujem okolju in k spoštovanju kodeksa etike dejavnosti. Za diplomante prve stopnje se pričakuje, da bodo prva leta po končanem izobraževanju, zaradi narave dela na neponovljivi kulturni dediščini, delo opravljali pod mentorstvom. Prva stopnja dodiplomskega programa je osnova za nadaljevanje študija na drugi stopnji. Priporočila European Network for Conservation-Restoration Education za samostojno vodenje in izvajanje konservatorsko-restavratorskih posegov zahtevajo dokončano drugo stopnjo študija. Koristne povezave: ENCoRE Clarification Paper 2001 The Document of Pavia

2 Splošne kompetence - Strokovno znanje pridobljeno s študijem teoretičnih vsebin in praktičnim preverjanjem v realnem in/ali simuliranem okolju, - sposobnost uporabe sodobnih orodij, veščin in spretnosti pri vsakodnevnem strokovnem delu, upoštevaje nove metode in postopke ter tehnologije, - zmožnost prenašanja teoretičnega znanja v prakso, - nadgrajevanje osnovnega znanja študija v praksi, - reševanje problemov z rabo novih informacijskih virov in znanstvenih metod, - sposobnost samoizobraževanja na svojem strokovnem področju, - sposobnost samoiniciativnosti in samostojnosti pri odločanju in izvajanju manj zahtevnega dela v soodvisnosti z izkušnjami, - sposobnost eksperimentiranja in implementiranja izkušenj ter izsledkov v prakso, - timsko delo, - interdisciplinarno sodelovanje s strokovnjaki mejnih strok, - sposobnost komuniciranja z nestrokovnjaki, - visoko razvita poklicna etična in okoljska odgovornost. 3.Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa V program se lahko vpiše: a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega maturitetnih predmetov: umetnostna zgodovina, likovna teorija, zgodovina, filozofija, psihologija ali sociologija; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred končal katerikoli štiriletni srednješolski program. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus nadarjenosti, ki poteka in se ocenjuje po Pravilniku o preizkusu nadarjenosti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in pravilih Vpisne komisije Univerze v Ljubljani, objavljenih v vsakokratnem letnem Razpisu Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa ( če bo poleg končane srednje šole nadarjenost izkazalo več kandidatov, kot je vpisnih mest), bodo: Kandidati iz točk a) in c) izbrani glede na: - uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90% točk - splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu 5% točk - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 5% točk Kandidati iz točke b) izbrani glede na: - uspeh pri preizkusu nadarjenosti 90% točk - splošni uspeh pri poklicni maturi 4% točk - splošni uspeh v 3. in 4. letniku 3% točk - uspeh pri maturitetnem predmetu 3% točk V izjemnih primerih se v navedene študijske programe lahko vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje vpisnih pogojev iz točk a), b), c), izkazuje pa izjemno nadarjenost. Predvideno število vpisnih mest: - 15 rednih študentov in študentk - 2 izredna/i študenta/ki 4. Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program Pri priznavanju neformalno pridobljenega znanja in spretnosti se uporablja Pravilnik o postopku in merilih za priznavanje neformalno pridobljenega znanja ki ga je sprejel Senat UL na seji Študentu se lahko priznajo znanja, pridobljena v različnih oblikah izobraževanja, ki po vsebini ustrezajo učnim vsebinam predmetov v programu Konserviranje in restavriranje likovnih del. Mednje sodi izobraževalna aktivnost, ki poteka v ali izven izobraževalnih institucij. Izobraževalne aktivnosti, programi, tečaji in druge oblike slušatelju ne dajejo javno veljavne stopnje izobrazbe ali kvalifikacije. V kategorijo neformalno pridobljenega znanja sodi tudi znanje, pridobljeno v okviru delovnih izkušenj, znanje, 2

3 pridobljeno s samoizobraževanjem ali v okviru ljubiteljskih dejavnosti, kot tudi znanje, pridobljeno z izkustvenim učenjem. O priznanju teh odloča Študijska komisija ALUO, na podlagi pisne vloge kandidata in priloženih spričeval in listin, ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje in njegovo vsebino. Pri tem se smiselno upošteva 2. in 4. člen Pravilnika o postopku. Pri priznavanju znanja, pridobljenega pred vpisom, bo Študijska komisija na podlagi člena Pravilnika o postopku upoštevala še naslednja merila: - ustreznost pogojev za pristop v različne oblike izobraževanja (zahtevana predhodna izobrazba za vključitev v izobraževanje), - primerljivost obsega izobraževanja (število ur predhodnega izobraževanja glede na obseg predmeta), pri katerem se obveznost priznava, - ustreznost vsebine izobraževanja glede na vsebino predmeta, pri katerem se obveznost priznava. Pridobljena znanja se lahko priznajo kot opravljena obveznost, če je predhodno izobraževanje obsegalo najmanj 75% obsega predmeta in najmanj 75% vsebin ustreza vsebinam predmeta, pri katerem se študijska obveznost priznava. Študijska obveznost se ovrednoti z enakim številom točk po ECTS, kot znaša število kreditnih točk pri predmetu, na podlagi sklepa komisije. Pri tem se smiselno upošteva 7. in 8. člen Pravilnika o postopku. Pri priznavanj znanja in spretnosti, pridobljenih z delom, samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem se smiselno uporablja 9. člen Pravilnika o postopku O priznanju teh odloča Študijska komisija ALUO, na podlagi prošnje kandidata. Komisija odloča : a) ali neformalno pridobljeno znanje oz. spretnosti preveri, b) ali oceni izdelke in storitve, ki jih kandidat predložil kot dokaz, da obvlada določeno znanje ali spretnost. Študijska komisija ALUO določi najprimernejši način preverjanja znanja in določi potek preverjanja. 5. Pogoji za napredovanje po programu Študenti morajo imeti za vpis v višji letnik potrjen predhodni letnik s frekvencami iz vseh predmetov, opravljeno delovno prakso in naslednje število kreditnih točk (KT) po ECTS: - za vpis v 2. letnik najmanj 51 KT po ECTS, - za vpis v 3. letnik 60 KT prvega letnika in najmanj 54 KT po ECTS drugega letnika. Študijska komisija ALUO lahko izjemoma odobri napredovanje študentu v višji letnik, če je v predhodnem letniku dosegel najmanj 42 KT po ECTS, če ima za to opravičljive razloge. Ti so navedeni v Statutu Univerze v Ljubljani. Študenti morajo imeti za ponavljanje: - 1. letnika opravljeno delovno prakso in doseženih najmanj 28 KT po ECTS, - 2. letnika doseženih 28 KT po ECTS. Študent lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali enkrat spremeni študijski program zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnjem študijskem programu. Študentom glede izbire posameznih predmetov in drugih vprašanj, povezanih s študijem, v okviru govorilnih ur svetujejo visokošolski učitelji posameznih oddelkov na ALUO. Dodatne informacije, glede obsega in možnosti izbire splošnih izbirnih predmetov, ter pridobivanja ECTS, so študentom I. stopnje na voljo v referatu za študijske zadeve. Vse aktualne informacije za študente so objavljene na spletni strani ALUO. 6. Pogoji za dokončanje študija Za dokončanje študija mora študent opraviti: - vse obveznosti pri vseh predmetih, ki jih je vpisal, - predložiti portfolio z vsebinami dela iz področja njegovega študijskega programa, - in pripraviti diplomsko delo ter ga zagovarjati. 7. Prehodi med študijskimi programi 3

4 Prehodi med programi so mogoči znotraj programov prve stopnje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje in drugih fakultet skladno z Zakonom o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi in drugimi predpisi. Študenti vpisani pred uvedbo novih študijskih programov za pridobitev izobrazbe, ki imajo pravico do ponavljanja in zaradi postopnega uvajanja novih študijskih programov ne morejo ponavljati letnika po programu v katerega so se vpisali, preidejo v nov program, pod enakimi pogoji kot študenti novih programov a. Prehodi med univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje Študentom univerzitetnih študijskih programov ALUO in sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje, ki izpolnjujejo pogoj za vpis v nove študijske programe ALUO se določijo manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu b. Prehodi med visokošolskimi strokovnimi programi in univerzitetnimi programi prve stopnje Študenti sorodnih visokošolskih strokovnih programov in visokošolskih študijskih programov prve stopnje, ki izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetne študijske programe prve stopnje, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezni letnik univerzitetnih programov ALUO. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu d Prehodi med višješolskimi programi po Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju in univerzitetnimi študijskimi programi prve stopnje / O prehodih med programi odloča Študijska komisija ALUO. 8. Načini ocenjevanja Oblike preverjanja in ocenjevanja znanja se izvajajo za vsak predmet tako, da se učni proces pri vsakem predmetu konča s preverjanjem znanja oz. opravljenih nalog. Oblike preverjanja znanja so opredeljene v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja urejuje izpitni pravilnik ALUO, ki ga potrjuje senat ALUO. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s Statusom Univerze v Ljubljani. 9. Predmetnik študijskega programa Legenda: ST- steber programa KU kontaktne ure P predavanje S seminar V vaje ID - individualno delo* ŠD študentovo samostojno delo ŠO celotna študentova obremenitev pri predmetu KT- kreditne točke (1 kreditna točka pomeni 25 ur obremenitev študenta) Osp obvezni splošni predmet Ost obvezni strokovni predmet Ist - izbirni strokovni predmet Isp izbirni splošni predmet * Obrazložitev oblike izvajanja kontaktnih ur na ALUO: ALUO izvaja neposredne pedagoške oblike kontaktnega dela kot so: predavanja, seminarji, vaje in individualno delo. Individualno delo ni samostojno študentovo delo, temveč neposredna oblika kontaktnega pedagoškega dela, ki izhaja iz potreb narave in specifičnosti ateljejskega dela. To pomeni, da se visokošolski učitelj znotraj obravnavane ure v polnem času posveča na način predavanja in vodenega dela posamezniku oz. posameznim manjšim skupinam študentov. Zaradi programske vsebine predmeta, ki je usmerjena na mnogoterost izpeljank izraženih skozi študentov individuum oz. problematiko učnega gradiva je tovrstna oblika dela nepogrešljiv del sistema umetniške akademije. ALUO jo izvaja in najavlja že vrsto let. Predmetnik je prikazan v tabeli spodaj. 4

5 1.letnik Kontaktne ure 1. semester ST P V S ID Σ ŠD ŠO KT Uvod v zgodovino evropske umetnosti Osp Uvod v ikonografijo Osp Uvod v konservatorstvo-restavratorstvo I Ost Kemijske in fizikalne osnove Osp Risanje in tehnike I Osp Kiparjenje in materiali I Osp Likovna teorija I Osp semester Umetnostna zgodovina I Osp Uvod v konservatorstvo-restavratorstvo II Ost Naravoslovje v restavratorstvu I Ost Risanje in tehnike II Osp Kiparjenje in materiali II Osp Preventivna konservacija I Ost Obvezna praksa Ost SKUPAJ letnik Kontaktne ure ST P V S ID Σ ŠD ŠO KT 3. semester Konserviranje/restavriranje slik in polihromirane plastike A1 Ost Naravoslovje v restavratorstvu II Ost Materiali in konservatorske tehnike I Ost Slikanje in tehnike I Osp Kiparjenje in materiali III Osp Dokumentiranje Ost semester Konserviranje/restavriranje slik in polihromirane plastike A2 Ost Zgodovina slovenske umetnosti Osp Naravoslovje v restavratorstvu III Ost Materiali in konservatorske tehnike II Ost Estetska prezentacija Ost Splošni izbirni predmet Isp SKUPAJ

6 3.letnik Kontaktne ure ST P V S ID Σ ŠD ŠO KT 5. semester Konserviranje/restavriranje stenskih slik in kamnite plastike B1 Ost Materiali in konservatorske tehnike III Ost Preventivna konservacija II Ost Kopistika I Ost Obvezna praksa II Ost semester Konserviranje/restavriranje stenskih slik in kamnite plastike B2 Ost Konserviranje/restavriranje slik in polihromirane plastike A3* ali Konserviranje/restavriranje stenskih slik in kamnite plastike B3* Ist Strokovni izbiri predmet Ist Splošni izbirni predmet Isp Diplomsko delo Ost SKUPAJ CELOTNO ŠTEVILO UR* Strokovni izbirni predmeti programa Kontaktne ure P V S ID Σ ŠD ŠO KT Konserviranje /restavriranje slik in polihromirane plastike A Konserviranje /restavriranje slik in polihromirane plastike B Kopistika II Kiparjenje in materiali IV Slikanje in tehnike II Metodologija in priprava diplomskega dela Video in novi mediji IP-R Fotografija IP Tipografija A Tipografija B Prostorske zasnove I

7 *Izračuni na semester in končni seštevki odstopajo od dejanskega izvajanja zaradi različnega izvajanja oblike kontaktnih ur pri splošnem izbirnem in strokovnem izbirnem programu. V predmetnik zato kontaktne ure pri tovrstnem delu niso umeščene. 10. Kratka predstavitev posameznega predmeta UVOD V ZGODOVINO EVROPSKE UMETNOSTI ( 3 KT): zgoščen pregled zahodnoevropskih umetnostnozgodovinskih obdobij in slogov v linearnem kronološkem zaporedju: prazgodovinska umetnost, umetnost ljudstev starega Bližnjega vzhoda, grška in rimska antična umetnost, starokrščanska umetnost, bizantinska umetnost, zgodnjesrednjeveška umetnost, romanika, gotika, renesansa, barok, klasicizem, umetnostni slogi 19. stoletja. Vključevanje problemske - zgodovinske in nadzgodovinske - obravnave pojmov v umetnostnozgodovinski pregled: magičnost, mimetičnost, linearnost, slikovitost, umetnost in ideologija, subjektivizem, moč podobe, medializacija umetnosti. UVOD V IKONOGRAFIJO (5 KT ): oris zgodovinskega razvoja ikonografije in njenega mesta v sodobni umetnostni zgodovini: opredelitev njenih metod in ciljev ter vloge, ki ji pripada v analizi spomenikov likovne umetnosti; pregled ikonografskih kategorij in klasifikacij: sakralna in profana ikonografija, ikonografija razdobij umetnosti klasične antike, ikonografija krščanskega srednjega veka, baročna ikonografija itd.; pregled strokovne terminologije, razvrstitev motivnih zvrsti t. i. neposredno spoznavnih motivov" in naznačitev najpomembnejših motivov evropske likovne umetnosti; ikonološka analiza. UVOD V KONSERVATORSTVO-RESTAVRATORSTVO I (3 KT): pomen konservatorstva, restavratorstva; premična in nepremična dediščina; konservatorska-restavratorska etika; pomembne prelomnice v zgodovini stroke; delovanje in organiziranost ZVKDS; konservatorsko-restavratorske delavnice, združenja; Zakon o varstvu kulturne dediščine ter ustave RS. KEMIJSKE IN FIZIKALNE OSNOVE (3 KT): snov in snovne lastnosti: strukture zmesi, koloidov, pravih raztopin, gelov, solov; voda: oblike vode, trdota, kisline in baze, ph metode in načini merjenja; soli: nevtralizacija, titracije kislina-baza, puferske raztopine, uporaba; raztopine: vrste, polarnost, nepolarnost; priprava raztopin; fizikalne lastnosti tekočin: prevodnost, viskoznost, površinska napetost,. RISANJE IN TEHNIKE I, II ( 6 KT ): opazovanje in risanje motiva po predlogi: proporcionalni odnosi in metode merjenja razmerij, zakonitosti formata in kompozicije, konstrukcijski pristop, forma v risbi; gestualnost: raster, struktura, tekstura. KIPARJENJE IN MATERIALI I ( 6 KT): lastnosti gline in uporaba; analiza oblike in teoretični postopki kiparskega oblikovanja; mavec; kalup in funkcija; oblikovanje figuralnega reliefa v glini; oblikovanje figuralni detajlov v glini; izdelava spremljajočih nosilcev za glino; priprava mavca za odlivanje kiparskih izdelkov; priprava gline za žganje. LIKOVNA TEORIJA I ( 4 KT): vloga likovne teorije v likovni praksi: odnos med vizualnim in likovnim, odnos med naravnim in likovnim prostorom, generativna shema temeljnih likovnih prvin, psihofiziologija likovnih čutov; likovni elementi: svetlotemno, barva, točka, linija, ploskev, prostor, oblika; medsebojni odnosi temeljnih likovnih prvin; stvarnost in posnemanje. UMETNOSTNA ZGODOVINA I ( 4 KT ): začetki moderne umetnosti: mimetični modeli 19.stoletja; raziskave v razvoju likovnega jezika ; semiotika kubizma; ekspresionizem in nezavedno; likovne in družbene strategije zgodovinskih avantgard, ; retour à l'ordre in evropska umetnost do leta 1940; moderna umetnost in totalitarni režimi; atelje, galerija, muzej, kritika: umetnostni sistem modernizma. UVOD V KONSERVATORSTVO-RESTAVRATORSTVO II (3 KT): razčlenitev konservatorsko-restavratorskega dela po fazah; osnove dokumentacije: opis stanja umetnin, vrste grafične in foto dokumentacije; osnove pisanja seminarskih nalog: zgradba, navajanje in uporaba virov in literature, citiranje; osnove preventivne konservacije; varnost pri delu; spoznavanje specialnih strokovnih knjižnic, dokumentacijskih centrov, dela v depojih muzejev in galerij. 7

8 NARAVOSLOVJE V RESTAVRATORSTVU I (3 KT): topila: mehanizmi delovanja, funkcij, lastnosti, polarnost in nepolarnost, organska topila, Teasov trikotnik topil, varnost pri delu; veziva: strukture, vzroki propadanja, polisaharidi, proteini, estri, naravne in umetne smole; pigmenti: svetloba, organski in anorganski pigmenti strukture in lastnosti, kemizem, nove lastnosti, propadanje. KIPARJENJE IN MATERIALI II ( 6 KT ): lastnosti telesa glave; primerjava načinov upodabljanja v času; detajl in njegova vloga pri kiparskem oblikovanju; slepi kalup; oblikovanje volumna glave; oblikovanje in povečava figuralnih kompozicij; odlivanje kiparskih izdelkov v mavec. PREVENTIVNA KONSERVACIJA I ( 4 T ): zgodovina; definicija neustreznih pogojev hranjenja; rokovanje z umetninami; vzpostavitev ustreznih pogojev za hranjenje; transport; posoja in selitve umetnin; opremljanje umetnin; pogoji razstavljanja; ANOXI metoda; ukrepi v primeru naravnih katastrof; ozaveščanje javnosti; priprava individualnih programov za konservacijo. OBVEZNA PRAKSA I (4 KT): seznanitev študenta z delovnim okoljem: priprava izbranega delovišča, izvajanje manj zahtevnih konservatorskorestavratorskih postopkov po navodilih, pregled in ocena rezultatov, izdelava pisnega in slikovnega poročila, dnevnik dela. KONSERVIRANJE/RESTAVRIRANJE SLIK IN POLIHROMRANE PLASTIKE A1 ( 7 KT ): oris in definicija zvrsti (štafelajno slikarstvo); vzroki propadanja in tipi poškodb na slikah; preiskave in analize; konservatorski-restavratorski postopki; materiali; varnostni ukrepi pri delu; izvedba posega: načrtovanje, preiskave in dokumentiranje, izvedba konservatorko-restavratorskih postopkov, pregled in ocena rezultatov, izdelava poročila, dokumentacije ter dnevnika dela. NARAVOSLOVJE V RESTAVRATORSTVU II (3 KT ): materiali: kemijska struktura in obstojnost materialov, strukture in kemizem nosilcev; korozija: definicija in vzroki za nastanek, preprečevanje in zaščita; polimeri: principi polimerizacije in depolimerizacije, vzroki na nastanek, mehanizmi strjevanja akrilnih materialov, vpliv fizikalnih in kemijskih faktorjev na depolimerizacijo; beton in cement: principi nastajanja, kemizmi materiala, problematika strjevanja in propadanja nosilnih konstrukcij v betonu. MATERIALI IN KONSERVATORSKE TEHNIKE I ( 4 KT ): tehnika in tehnologija slik na platnu (kovini, papirju); vrste tkanih, kovinskih in papirnih nosilcev; lastnosti in tehnične značilnosti nosilcev; materiali uporabljeni za izdelavo slik; tehnike obdelave nosilcev; tipi in vrste poškodb sestavin slike; materiali za konserviranje in restavriranje slik: priprava in uporaba materialov, testiranje in analiziranje, priprava materialov za delo v ateljeju; varnostni ukrepi pri delu. SLIKANJE IN TEHNIKE I ( 6 KT ): opazovanje in analiza motiva po predlogi oz. modelu; osnove slikarske kompozicije: oblika, svetloba, senca; tonsko slikanje: tonska kompozicija; slikanje v toplo-hladnih odnosih: koplementarni in suplementarni barvni kontrast, lokalna barva, barvna atmosfera, barvna harmonija. KIPARJENJE IN MATERIALI III ( 6 KT ): slogovne značilnosti zgodovinskih obdobij; teoretični prikaz volumnov in njihovih razmerij; oblikovanje v glini: klasični portret, baročni portret; oblikovanje draperije v mavcu; izdelava zahtevnejših kalupov; spoznavanje zahtevnejših nosilcev za glino. DOKUMENTIRANJE ( 4 KT ): vloga dokumentiranja v stroki; vrste in načini dokumentiranja: pisna, grafična, fotodokumentacija, dokumentarni film, dosje, projekt; diagnostično dokumentiranje; obiski specialnih laboratorijev; priprava in izvedba raličnih oblik dokumentacije; priprava projekta. KONSERVIRANJE/RESTAVRIRANJE SLIK IN POLIHROMRANE PLASTIKE A2 ( 7 KT ): oris zgodovine in definicija zvrsti (lesena polihromirana plastika); lesena plastika in slike na lesu v Sloveniji; faktorji ogrožanja; preiskave in analize; konservatorski-restavratorski postopki; materiali; varnostni ukrepi pri delu; izvedba posega: prevzem umetnine, preiskave in dokumentiranje stanja, izvedba konservatorsko-restavratorskih postopkov, pregled in ocena rezultatov, izdelava poročila, dokumentacije ter dnevnika dela. ZGODOVINA SLOVENSKE UMETNOSTI ( 4 KT ): 8

9 kratek pregled slogovne zgodovine umetnosti na Slovenskem od neolitika do romanike; spoznavanje ključnih gotskih spomenikov; status renesančne umetnosti in značilnosti baročne umetnosti ter osrednji spomeniki; pregled umetnosti 19. in 20. stoletja in problem sodobne umetnosti; teoretsko uvajanje v spoznavanje razmerij in bistvenih vrednot slovenske umetnosti v kontekstu evropske umetnosti ter uvajanje v metodologijo umetnostne geografije. NARAVOSLOVJE V RESTAVRATORSTVU III (3 KT ): biološke osnove: mikroorganizmi v restavratorstvu; optične mikroskopske metode: SEM; fizikalne metode v restavratorstvu: fotografija v vidni svetlobi, optična in digitalna fotografija, UV in IR fotografija, rentgenska fotografija; fizikalne spektroskopske metode v restavratorstvu; rentgenske spektrometrične metode; kemijske analitske metode. MATERIALI IN KONSERVATORSKE TEHNIKE II ( 4 KT ): tehnika in tehnologija lesene plastike/slik na lesu: vrste, lastnosti in tehnične karakteristike lesenih nosilcev, materiali uporabljeni za izdelavo lesene plastike/slik na lesu, tehnike obdelave lesa in površine in njihova izvedba; materiali za konserviranje in restavriranje lesene plastike/slik na lesu: testiranje materialov; priprava materialov za delo v ateljeju; varnostni ukrepi pri delu. ESTETSKA PREZENTACIJA ( 4 KT ): prezentacija umetnine v različnih okoljskih kontekstih; zgodovina; načini dopolnjevanja manjkajočih delov; metode barvne polnitve in zakonitosti; metodologija; materiali; priprava gradiv za izdelavo simulacij; izvajanje metod barvne polnitve; ploskovna rekonstrukcija; KONSERVIRANJE/RESTAVRIRANJE SETNSKIH SLIK IN KAMNITE PLASTIKE B1 ( 7 KT ): definicija zvrsti stenskega slikarstva; okolje in vplivi na stenske slike; vzroki propadanja in vrste poškodb; metodologija konservatorko-restavratorskega posega na stenskih slikah; varnostni ukrepi pri delu; specifičnosti organizacije delovišča; preiskave in raziskave stanja; določitev/izbor konservatorskih-restavratorskih postopkov in njihova izvedba; pregled in ocena rezultatov; izdelava poročila, dokumentacije. MATERIALI IN KONSERVATORSKE TEHNIKE III ( 4 KT ): tehnika in tehnologija stenskih slik, kamnitih umetnin in mozaikov: historične tehnike, izvedbene specifičnosti stenskih slik; lastnosti gradiv uporabljenih pri stenskih slikah, kamnitih umetninah in mozaikih; materiali za konserviranje-restavriranje; preizkušanje gradiv in njihova priprava za delo v ateljeju; varnostni ukrepi pri delu. PREVENTIVNA KONSERVACIJA II ( 4 KT ): relacija osnovnih pojmov: človek umetnina - okolje; odprti in zaprti sistemi; značilnosti zunanjega in notranjega okolja; vpliv okoljskih prametrov na konserviranje in restavriranje; abiotični vzroki; osnove parametrov okolja in njihova regulacija; osnovne naprave in sistemi za preprečevanje poškodb; vpliv okolja na človeka in umetnine; varnostni ukrepi. KOPISTIKA I ( 6 KT ): kopistika skozi zgodovino; tehnologija; metodologija; kopija kot možna oblika varovanja kulturne dediščine; izvedba kopije: izbira motiva, priprava sredstev in pripomočkov, priprava nosilca, izvedba pripravljalne študije in nadaljnjih postopkov. OBVEZNA PRAKSA II ( 9 KT): seznanitev študenta z delovnim okoljem: priprava izbranega delovišča, izvajanje zahtevnejših konservatorskorestavratorskih postopkov po navodilih, pregled in ocena rezultatov, izdelava pisnega in slikovnega poročila, dnevnik dela. KONSERVIRANJE/RESTAVRIRANJE SETNSKIH SLIK IN KAMNITE PLASTIKE B2 ( 7 KT ): definicija zvrsti kamnite plastike in mozaikov; okolje in vplivi; vzroki propadanja in vrste poškodb; metodologija konservatorkorestavratorskega posega na kamniti plastiki in mozaikih; varnostni ukrepi pri delu; specifičnosti organizacije delovišča; preiskave in raziskave stanja; določitev/izbor konservatorskih-restavratorskih postopkov in njihova izvedba; pregled in ocena rezultatov; izdelava poročila, dokumentacije. KONSERVIRANJE/RESTAVRIRANJE SLIK IN POLIHROMRANE PLASTIKE A3 ( 6 KT ): načrtovanje in izvedba posega s področja obravnavane zvrsti (slike na platnu/kovin, lesena polihromirana plastika) s poudarkom na nadgradnji obstoječega znanja: preiskave in dokumentiranje stanja, načrtovanje posega in izvedba, pregled in ocena rezultatov, oddaja umetnine, izdelava poročila in dokumentacije, dnevnik dela. KONSERVIRANJE/RESTAVRIRANJE STENSKIH SLIK IN KAMNITE PLASTIKE B3 ( 7 KT ): načrtovanje in izvedba posega s področja obravnavane zvrsti (stenske slike, kamnita plastika, mozaik) s poudarkom na nadgradnji 9

10 obstoječega znanja: organizacija delovišča, preiskave in dokumentiranje stanja predmeta obdelave, načrtovanje posega in izvedba, pregled in ocena rezultatov, oddaja umetnine, izdelava poročila in dokumentacije, dnevnik dela, navodila za vdrževanje. KOPISTIKA II ( 4 KT ): nadgrajevanje specifičnih znanj s področja kopiranja likovnih umetnin: izbira gradiva, priprava sredstev in pripomočkov, priprava nosilca, izvedba pripravljanje študije, izvedba kopije izbranega gradiva. KIPARJENJE IN MATERIALI IV ( 4 KT ): obdelava tradicionalnih materialov (les, kamen, kovina): oblikovanje maket iz gline mavca, ročna obdelava lesa in kamna v želene kompozicije; površinska obdelava: sledi orodja, gladke in polirane površine. SLIKANJE IN TEHNIKE II ( 4 KT ): preizkušanje različnih umetnostno zgodovinskih slogovnih jezikov v izbrani slikarski tehniki; prenašanje likovnega jezika na ciljno problematiko; tehnično in metodološko usklajevanje likovnih jezikov in slogovnih značilnosti; razvijanje estetske likovne podobe; ikonografska in ikonološka analiza izbrane naloge: metodološka in tehnološka analiza. METODOLOGIJA IN PRIPRAVA DIPLOMSKEGA DELA (4 KT ): zgradba znanstvenega, strokovnega članka in diplomskega dela; načini citiranja; vsebinska zasnova in časovno načrtovanje projektnega (diplomskega) dela; metodološki pristopi predstavitve strokovnega delovanja: priprava predstavitvene mape, predstavitvenega plakata, priprava razstave, priprava in izvedba predstavitvenega nastopa. VIDEO IN NOVI MEDIJI IP-R ( 4 KT ): zgodovinski diskurz skozi izbrane primer videa: od video dokumentov do eksperimentalnega videa in 3D animacij; struktura video skripta, video dramaturgije in video suspenza; koncepti dela z video snemalnimi kamerami in digitalnimi aparati ter montažnimi sklopi; terminološka poimenovanja v polju medijske umetnosti; strategije povezav podobe in zvočne mizanscene. FOTOGRAFIJA IP ( 4 KT ): tehnologija fotografije in njena kreativna področja; izbor vsebine glede na izbrano temo študenta;projektne naloge. TIPOGRAFIJA A, B IP ( 4 KT ): kaligrafija: poglabljanje kaligrafskega znanja in spretnosti, pisave izbranih zgodovinskih obdobij in sposobnost uporabe v kreativnem procesu; uporaba pridobljenega znanja za samostojne kaligrafske projekte (monogram, kaligram, iniciala, miniatura, knjižno slikarstvo, diploma, rodovnik, unikatna knjiga); tipografija: seznanjanje s teorijo in postopki načrtovanja in oblikovanja črkovnih vrst, poznavanje stilnih značilnosti posameznih obdobij, dekorativne in ekspresivne tipografije, tipografije za tekoče besedilo (knjižne tipografije), priprava diplomskih projektov. PROSTORSKE ZASNOVE I ( 4 KT ): prostorski ključi: oblika in ozadje, prekrivanje oblik, deformacija oblik, stopnjevanja v zaznavanju, svetlo-temno, modelacija, svetloba in sence, prostorske lastnosti barv, zračna perspektiva; projekcije: principi in konstrukcije linearne perspektive, perspektiva s kvadratno mrežo, perspektiva z bežišči in merskimi točkami, sence v perspektivi in aksonometrija; izdelava prostorskih projekcij. DIPLOMSKO DELO ( 9 KT ): načrtovanje in izvedba konservatorsko-restavratorskega posega na izbrani umetnini; priprava strokovnega besedila; zagovor diplomskega dela. 10