Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
|
|
- Μέλισσα Δημητρακόπουλος
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Kmetijstvo-Zootehnika Predmet BOTANIKA Šolsko leto 2009/10 Franc Batič
2 BOTANIKA(=FITOLOGIJA)= VEDA O RASTLINAH
3 RAZDELITEV ORGANIZMOV RASTLINE ŽIVALI GLIVE (BIOLOGIJA) MIKROORGANIZMI (arheje, bakterije, virusi, mikoplazme
4 SKUPNE ZNAČINOSTI ŽIVLJENJA (ORGANIZMOV) OSNOVNA ZGRADBA (elementna (makro & mikroelementi), molekulska (polimeri: beljakovine, nukl. kisline, maščobe, polisaharidi, drugi polimeri) BIOSINTEZA ORGANIZACIJA ( celica (biomembrane, organeli); telo-osebek, populacija, združba, ekosistemi; visoka strukturalna in funkcionalna urejenost) VZDRŽEVANJE ENERGETSKEGA STANJA & ZGRADBE, nizka raven entropije; labilen in odprt sistem; tok energije preko trofičnih ravni in dekompozicije RAST, RAZVOJ IN RAZMNOŽEVANJE (razvoj osebka, vrste, sistem;»omne vivum e vivo«(pasteur & Hoffmann 1860) DEDNOST DNK, RNK, (prenos in prevod genetske informacije) VZDRAŽNOST IN ODZIVNOST (čutila, zaznavanje, odziv) EVOLUCIJA (izvor življenja, starost zemlje (cca 4.55 miljard let); cianobakterije: 3 miljarde let; večcelične rastline cca 570 miljonov let; Oparin-Miller 1953; koacervatna hipoteza; monofilija-polifilija; panspermija? GEN (DNK-AVTOREDUPLIKACIJA & REGULACIJA) FEN
5 RASTLINE (FOTOAVTOTROFI) AVTOTROFI (cianobakterije, fotosint. akt. bakterije,lišaji, alge, višje rastline) NAČIN ŽIVLJENJA: fotoavtotrofi: sončna energija (kemotrofija); NAČIN RASTI: rastline: neomejena rast, (glive!) NAČIN PREHRANE: osmotrofija: način sprejema vode in anorganskih spojin; velika zunanja površina (sprejem anorganskih hranil, vode, CO 2, fotosinteza) ZGRADBA TELESA: radialna simetrija; celica, steljka, brst;raunkiarjeve življenske oblike rastlin;, sesilnost; veliki organizmi (drevesa) pretežno iz mrtvih celic; zgradba telesa je kompromis z okoljem ZGRADBA CELIC: kloroplasti, celična stena, vakuola PRESNOVA IN BIOKEM. ZGRADBA: fotosinteza, primarni, sekundarni metabolizem; fotosintezna barvila, celuloza;
6 HETEROTROFI HETEROTROFI: arheje, bakterije, glive, živali, zajedalske rastline NAČIN ŽIVLJENJA: heterotrofi: energija organskih spojin NAČIN RASTI: živali: omejena rast; glive: neomejena rast NAČIN PREHRANE velika notranja površina; prebava organskih snovi ZGRADBA, TELESA: živali:bilateralna simetrija, mobilnost, večja raznolikost v zgradbi telesa (enoceličarji, spužve, nečlenarji,mnogočlenarji, maločlenarji, strunarji); veliki organizmi pretežno iz živih celic: glive: steljčnice; sesilni organizmi; iz živih celic ZGRADBA CELIC: živali: ni plastidov, celične stene, vakuol; glive: ni plastidov PRESNOVA IN BIOKEM. ZGRADBA: živali:razgradnja organskih snovi; pretežno primarni metabolizem; glive: razgradnja organskih snovi; primarni in sekundarni metabolizem (višje glive, lišaji!)
7 Organizacijske stopnje telesa rastlin in gliv: Enoceličarji, steljčnice, brstnice
8 Shema zgradbe telesa brstnice- višje rastline ; (sporofit semenke)
9 KRMNA VREDNOST, STRUPENOST, ZDRAVILNOST Zgradba celic, tkiv in organov Pripadnost taksonomskim skupinam (trave, metuljnice, zeli, praprotnice,.. Starosti rastline in fenofaze Agronomski ukrepi (gnojenje, zalivanje, uporaba pesticidov- za gojene rastline) Vplivi okolja: vodni režim, lastnosti tal, prehranjenost (N!), slanost, osvetljenost, onesnaženje okolja, nadmorska višina, okužba z glivami, bakterijami, virusi, škodljivci,,,
10 Poznavanje krmne vrednosti Poznavanje rastlin (gojene rastlinepoljedelstvo;pleveli, trajna travišča (trave, metuljnice, zeli -terenske vaje) Poznavanje zgradbe rastlin(celica, tkiva, organi; snovna zgradba rastlin-elementna, molekulska) Poznavanje osnovnih procesov v rastlinah (primarni metabolizem, sekundarni metabolizem Osnove razmnoževanja višjih rastlin Vpliv okolja na uspevanje in razširjenost rastlin (v omejenem obsegu)
11 Ekosistemski in ekonomski pomen rastlin Ekosistem: primarni producenti (energetska in snovna povezanost- tok energije, kroženje snovi) graditelji habitatov (biomi-gozdovi, travišča, puščave...); koeveolucija rastlin in živali (opraševalci cvetov, raznaševalci semen/plodov). Agroekosistemi-od človeka vzdrževani ekosistemi:rastline so vir hrane (food), krme (fodder) in vlaknin (fibre)-industrijske rastline
12
13 V Sloveniji predstavljajo travišča preko 60% kmetijskih površin- vsa so antropogena- nastala z živinorejo.
14 RAZDELITEV BOTANIKE MORFOLOGIJA: citologija, histologija, organografija FIZIOLOGIJA: presnova, rast in razvoj, regulacija, vzdražnost, gibanja GENETIKA: zgradba, organizacija in delovanje DNK žlahtnjenje rastlin, biotehnologija SISTEMATIKA (taksonomija, nomenklatura); splošna mikrobiologija lihenologija, mikologija, fikologija,..., aplikativne (uporabne) botanike: kmetijstvo, gozdarstvo, hotikultura, farmakologija,..., paleobotanika, filogenija, etnobotanika,... RASTLINSKA EKOLOGIJA: avtekologija; (GEOBOTANIKA); sinekologija (=fitocenologija) EKOFIZIOLOGIJA EKOBIOKEMIJA EKOTOKSIKOLOGIJA BIOINDIKACIJA FITOGEOGRAFIJA
15 POVEZAVA BOTANIKE Z DRUGIMI VEDAMI OKOLJSKE VEDE meteorologija geologija, pedologija hidrologija varstvo okolja* (navezava na ekologijo) GOSPODARSKE PANOGE (agronomija (poljedelstvo, hortikultura, živinoreja), gozdarstvo, lesarstvo, živilstvo DRUŽBA (sicoekonomski, filozofski, estetski vidiki)
16 CITOLOGIJA R.Hook; "cell" - "box" ; celica (ćelija, the cell, la celule, Die Zelle); citologija Purkinje - protoplazma H. von Mohl; Schleiden, Schwan & Purkynie - celična teorija Oblika celic: parenhimi, prozenhimi Velikost: 0,2 μm - m; μm Nastanek: Omni cellula e cellula; Strasburger, Bütschli & Fleming Organizacija: protocita; evcita; energida Tipična zgradba: PROTOPLAST; ERGASTIČNE TVORBE
17 Primeri parenhimatskih celic (parenhim centralnega stržena v steblu koruze in aerenhim v steblu navadnega ločja
18 Primeri prozenhimatskih celic: sklerenhimska vlakna v steblu lana (prečni in vzdolžni prerez) in prečni prerez trahej.
19 PROTOCITA: prokariotska celica Bakterije iz skupine spirohet Celična stena bakterij
20 EVCITA evkariontska celica
21 EVCITA
22 ZGRADBA PROTOPLASTA (živi del) A) Protoplasma : citoplazma, karioplazma, plastidoplazma (stroma), hondrioplazma (matriks) B) Protoplazemske diferenciacije: globularne, nitaste,cevaste, membranske, sestavljene C)Biomembrane: celična membrana (plazmalema), tonoplast, endomembrane, C) Celični organeli: 1) veliki (avtoreduplikacija, avtoregulacija) : jedro, mitohondriji, plastidi ("plasti") 2) manjši : membranski: diktiosom (Golgijev aparat), endoplazemski retikulum (ER), mikrotelesa: lizosomi, peroksisomi, glioksisomi); nitasti-cevasti: delitveno vreteno, citoskelet (mikrofilamenti/tuboli), bički, migetalke; globularni: ribosomi
23 ERGASTIČNE TVORBE = APOPLAST (mrtvi del) A) Celična stena B) Vsebina vakuol C) Vključki v plastidih, vakuoli in citoplazmi
24 PRINCIP ZGRADBE CELICE Kompartimentizacija (razdelitev) celice z membranami na več oddelkov: 1. transport, encimatska dejavnost, vzdrževanje energetskega sistema (oksidacijsko redukcijski procesi) 3. omejitev in vzdrževanje sistema za avtoreduplikacijo in regulacijo presnove.
25 FIZIKALNA ZGRADBA CELICE TEKOČI DELI: PLAZME IN CELIČNI SOK Plazme:Fizikalno kemijske lastnosti ( citoplazma (CITOSOL), kario-, plastido (STROMA)-, hondrioplazma (MATRIKS) : - koloidna raztopina; viskoznost, elastičnost, sol(gel - nabrekanje;netopnost; - gibanja (rotacija, cirkulacija, fluktuacija); TRDNI DELI: citoskelet + citpl. diferenciacije, cel. organeli) Celični sok = vodna raztopina ali suspenzija
26 ELEMENTNA ZGRADBA CELICE Mineralna prehrana rastlin MAKROELEMENTI (makrohranila): 10; 6 biogenih: C,H,O, N, S, P; K, Ca, Mg, Fe; (Si,Na, Cl, Al); 10-0,01% teže rastlin, (C-45%, 0-42%, H -6,5%, N -1, 5%, ostali 5% teže MIKROELEMENTI: ostali: Mn, B,Sr -10-3, Cu, Ti, Zn,Li, Ba,Br -10-4, F, Rb,Sn, Ni , As, Mo, Co, J, Ge, Ph,Hg, Ag, Au, Ra utežnih procentov ESENCIALNI ZA RASTLINE: 16: H, C, O, N,K, Ca,Mg, P, S, Cl, B, Fe, Mn, Zn, Cu, Mo glede na relativno število atomov, prisotnih v zgradbi rastlin
27 Sprejem hranil iz tal v absorbcijski coni korenin
28 BIOGENI ELEMENTI C ( ogljik); osnovni gradnik vseh organskih spojin (ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine,..) Tvorba C-spojin: vezava energije; gradnja celice Razgradnja C-spojin: sproščanje energije Vir C za rastline: CO 2 ; iz zraka skozi reže Ogljikov cikel: rastline: fotosinteza, respiracija
29 Atom ogljika in vrste ogljikovih spojin
30 KISIK, VODIK PRIVZEM: H 2 O - voda; O 2 POMEN: gradnika organskih spojin; vezava s C: vezava O - sproščanje energije (oksidacija - dihanje); vezava H vezava energije (redukcija-fotosinteza) ogljikovi hidrati, maščobe, drugi polimeri; H +, OH - iona kot regulatorja ph POMEN VODE; vodni cikel (kroženje vode)
31 DUŠIK POMEN: RAST, ZGRADBA, DELOVANJE sestavina aminokislin-beljakovin, organskih baz (A,G, C, T)-DNK, ATP (kratkotrajno shranjevanje celične energije), NADP, NAD, FAD- prenašalci elektronov; sestavina membranskih lipidov, klorofila, sekundarnih metabolitov- ALKALOIDOV PRIVZEM: NO 3-, NH 4 + PROBLEMI: preveč N evtrofikacija (kmetijstvo, promet,...), premalo slaba rast, razvoj simbioz med rastlinami in bakterijami, fiksatorji N
32 Privzem in presnova dušikovih spojin v rastlini
33 FOSFOR POMEN: sestavina DNK, RNK, fosfolipidov, ATP, ADP, AMP, NADP; stalna potreba po P PRIVZEM: H 2 PO 4-, HPO -2 4, PO -3 4 ; koncentracija odvisna od ph, geološke podlage, organsko vezanega P kot Ca, Fe, Mg ali Al spojine; v rastlini mobilen, v tleh slabše razvoj mikoriz PROBLEMI: premalo: slaba rast, prevečevtrofikacija
34 ŽVEPLO POMEN: sestavina aminoklislin cisteina in metionina terciarna zgradba beljakovin, glutation, tioli (stresne substance); sestavina PSI (feredoksin), sulfolipidi, S-glikozidi (fiosulfonati)- Brassicaceae; sestavina encimov, koencimov (CoA) PRIVZEM: normalno: SO 4-2, (SO 2, H 2 S) PROBLEMI: preveč SO 2, klasično onesnaženje; neposredni in posredni učinki kisel dež (ph<5,4); premalo: slaba rast
35 KALIJ POMEN: K + je glavni osmotik sprejem vode; vpliv na stanje citoplazme, encimov in s tem na vse presnovne procese (preko vpliva na vodni režim ali neposredno kot koencim) PRIVZEM: K + ; zelo mobilen element v tleh in v rastlini PROBLEMI: pomanjkanje: antagonizem Ca ++, Mg ++ ; izpiranje pri velikem vnosu H + v tla- kisel dež
36 KALCIJ POMEN: fiksator celičnih struktur (Ca ++!)- celične stene (osrednje lamele); obarja strupene snovi npr. oksalno kislino (Caoksalat), vpliva na stanje celičnih struktur (citoskeleta, del.vretena, encimov), sestavina signalnih poti (Ca ++, kalmodulin) PRIVZEM; Ca ++ PROBLEMI: pomankanje - geol. podlaga, izpiranje- kisel dež, antagonizem K + (redko), Mg++; slabo mobilen v rastlini problemi v preskrbi ( fiziološke bolezni sadja
37 MAGNEZIJ POMEN:delno podobna vloga kot Cafiksator cel struktur, pomemben koencim (npr. pri RUBISCO), sestavina klorofila PRIVZEM: Mg ++ PROBLEMI: pomanjkanje: geol. podlaga, antagonizem Ca, K; izpiranje kisel dež; simptomi: klorotičnost
38 ŽELEZO POMEN: zaradi lahkega in povratnega prehoda Fe ++ Fe +++ je sestavina el. prenašalnih verig v oksidacijsko redukcijskih procesih (fotosinteza(feredoksin, citohrom f, citohrom b 554), dihanje (citohrom oksidaza); sestavina encimoc kot so katalaza, peroksidaze; pomemben pri nastajanju klorofila PRIVZEM: Fe ++ ; fitosiderofori (redukcija Fe +++ ) PROBLEMI: pomanjkanje: klorotičnost, slaba rast, slabokrvnost (sestavina hema pri človeku transport kisika v celice)
39 MIKROELEMENTI-elementi v sledeh so v manjših količinah: < 500µg l -1, makroelementi > 20 mg l -1 ; razmerje med mikro in makroelementi je podobno pri glivah, algah in bakterijah z nekaterimi izjemami, npr. glive rabijo manj K, Ca, in B pomen posameznih mikroelementov je različen
40 MANGAN privzem kot Mn ++ ;dostopnost večja v kislih tleh deluje kot kofaktor številnih encimov: citratnega cikla, superoksid dismutaze, je sestavni del kompleksa za fotolizo vode v PSII pri fotosintezi v prebitku strupen, indikator motenj v ekosistemih
41 BOR potreben v majhnih koncentracijah za višje rastline in nekatere alge, v večjih strupen privzem kot B(OH) 3 potreben za delovanje meristemov celične delitve, pri sintezi RNK, pri spolnem razmnoževanju razvoju cvetov, pri diferenciaciji tkiv-nastanku floema, ksilema; pomanjkanje vodi v povečanje fenolnih snovi, nepravilno delovanje oksidadativnega pentozefosfatnega cikla
42 ZINK privzem kot Zn ++ ; esencielen element, hkrati težka kovina!; 10-krat bolj potreben kot Cu in 10- krat manj kot Fe Je sestavina več kot 10 encimov (npr. alkohol dehidrogenaza, karboanhidraza, superoksid dismutaza in koencim več encimov), je sestavni del ribosomov sinteza proteinov, sestavni del transkripcijskega faktorja Pomankanje znatno zavira rast rastlin
43 BAKER Privzemkot Cu ++, v rastlinah 3-10 μg l -1 Je sestavina številnih encimov (askorbat oksidaze, superoksid dismutaze, citohrom oksidaze, fenolaze, fenol oksidaze,..) Je redoks substanca (plastocianin) Pomanjkanje povzroča upad pridelka pri žitih,zavre lignifikacijo, razvoj pelodne cevi Toksičen pri koncentracijah μg l -1
44 MOLIBDEN Privzem kot anion (molibdat) Je sestavina encimov fiksacije atmosferskega N 2 (nitrogenaze, nitrat reduktaze), sulfit okisdaze, ksantin dehidrogenaze Pomankanje bolj prizdene rastline ki imajo vir N NO 3 - kot tiste z NH 4 + Vezan je v snov molibdopterin kot kofaktor encimov
45 KLOR Privzem kot Cl - ; v rastlinah se nahaja večinoma v celičnem soku in kloroplastih µmol na g suhe teže; Pomemben je pri fotosintezi PSII, tvorbi O2; pomembno vlogo ima pri morskih algah (CH 3 Cl), glivah razkrojevalkah lesa, nekaterih višjih rastlinah (5 miljonov ton/leto!) Osmotregulator pri nekaterih rastlinah (Allium, Coccos, Zea,..)
46 KOBALT Privzem kot kation (Co 2- ) Pomen kot sestavina vitamina B12 pri bakterijah, algah, pri višjih rastlinah le indirektno pri simbiontski fiksaciji N 2 Je kofaktor pri sintezi metionina pri E.coli in sesalcih
47 OSTALI MIKROLEMENETI Na: Na + ; včasih makroelement (halofiti) Antagonist K! Potreben pri C 4 in CAM rastlinah, a ne pri C 3 Si: makroelement pri kremenastih algah in pri akumulatorskih višjih rastlinah (Equisetum, Tectona, Poaceae,.. Se, Ni
48 POMEN MINERALNE PREHRANE Justus Liebig _ zakon minimuma Harmonična prehrana rastlin (vrsta, starost, rastišče) gnojenje (N,P,K gnojila) in problemi Privzem: tla: ph, vrsta in količina ionov, humus, glina (adsobcija); rastlina: aktivni (ionski kanali, črpalke, prenašalci), pasivni sprejem (WFS, DFS); akumulatorji, indikatorji
49 TEŽKE KOVINE Kovine z gostoto večjo kot 5 g cm -3 : Mikrohranila: Zn, Cu Onesnažila- strupi: Pb, Cd, Hg, U, Kompleksiranje: fitohelatini (peptidi) (glutamin. k, glicin), metalotioneini, na cisteinu bogati mali proteini (M ca 10 kda)
50 MOLEKULSKA ZGRADBA Molekulska zgradba: makromolekule organskih spojin z M ( organske spojine z manjšo M anorganske spojine, ioni voda
51 SESTAVA BAKTERIJSKE CELICE Voda 80% Beljakovine (proteini) 10% Nukleinske kisline (DNK, RNK) 3,4% Maščobe (lipidi) 2% Ogljikovi hidrati (polisaharidi) 2% Druge, manjše organske molekule 1,3% Anorganske spojine; ioni 1,3%
52 POMEN VODE ZA ŽIVLJENJE lastnosti vode (dipol, kohezija, adhezija; anomalija vode -pomen; voda: zgradba; voda: topilo in transportno sredstvo; voda: reagent: fotosinteza, dihanje, hidroliza, kondenzacija voda: regulacija; voda: okolje; prilagoditve na vodno okolje; vodna okolja, kopno;
53 Lastnosti molekule vode in posledice
54 Vodni (hidratacijski) ovoj ionov je odvisen od velikosti naboja in premera atoma
55 POLIMERI MAKROMOLEKULE ORGANSKIH SPOJIN - POLIMERI Zgradba: homopolimeri, heteroplomeri Funkcija: strukturne, informacijske, regulacijske, založne Vrste: beljakovine (proteini, proteidi) maščobe (lipidi, lipoidi) jedrne kisline (DNK, RNK) ogljikovi hidrati (polisaharidi) polimeri v sekundarnem metabolizmu (lignin, suberin, kutin)
56 DNK deoksirubonukleinska kislina je polinukleozid fosfat
57 Prikaz prepisa in prevoda dedne informacije iz DNK v beljakovine preko tvorbe RNK
58 Primeri membranskih lipidov (maščob)
59 Amiloza in amilopektin sta polisaharida zgrajena iz molekul glukoze
60 BELJAKOVINE (PROTEINI, PROTEIDI) Funkcija: zgradba (strukturne), uravnavanje (regulacija -encimi), rezervne; Zgradba: - primarna (20 amino kislin) - sekundarna (α-heliks, β-zgradba) - terciarna (metionin, cistein, -S-Smostički (globularna zgradba, H -vezi, ionske vezi (+(-), lipofilni privlak, hidrofobni odboj) - kvarterna ( sestava iz več enot) MEJE ŽIVLJENJA - DENATURACIJA BELJAKOVIN (fiksacija, siliranje)
61 AMINO KISLINE 20 proteinogenih aminokislin Zgradba: NH 2 -, COOH, R, C R: hidrofilne, hidrofobne, ambivaletne Pomen cisteina in metionina Pomen, vode, inov, ph
62
63 SINTEZA PROTEINOV Poteka na ribosomih ( v citoplazmi na ER, v plastidih in mitohondrijih) Informacija o zgradbi je zapisana v genih- DNK Potreben je prepis iz DNK v RNK (mrnk, rrnk, trnk)
64 V celici so tri samostojna mesta sinteze beljakovin: ER (jedro), plastidi, Mitohondriji.
65 Kvarterna zgradba: RUBISCO 8 kopij velikih in 8 kopij malih podenot Velike podenote sintetizira kloroplast, majhne nastajajo na ribosomih v citoplazmi pod kontrolo jedra in se morajo uvoziti v kloroplast, da se sestavi encim.
66 Prikaz sinteze in sestavljanja encima RUBISCO
67 Na traviščih imajo največ beljakovin metuljnice (na Slikah:Lathyrus pratensis, Medicago arabica, Lotus corniculatus, Trifolium pratense, Medicago sativa, Vicia craca)
68 Založne beljakovine so najpogosteje v semenih gojenih metuljnic
69 INFORMACIJSKE MOLEKULE DNK, RNK deoksi(riboza) + organska baza + H3PO4 = NUKLEOTID DNK, RNK = POLINUKLEOTID (= nukleozid fosfat) organske baze: purini: Adenin, Guanin pirimidini: Citozin, Timin (Uracil v RNK) DNK= dvojna vijačnica; A-T, C-G GENETSKI KOD (GENI); transkribcija, translacija;(jedro, mitohondriji, plastidi; ribosomi)
70 LIPIDI- MAŠČOBE LIPIDI, LIPOIDI Funkcija : strukturne (membrane), založne (energija; vakuola, elaeoplasti); "regulacijske" (vitamini (E,A,D,..); barvila (karotenoidi), hormoni (ABA, jasmon.k.)) Vrste: trigliceridi (rezervne) lipoidi: gliko-, fosfo-, sulfo-, (strukturne maščobe; membrane, kutin, suberin, lignin )
71 Mesta sinteze maščob
72 Membranske maščobe
73 Primer zgradbe membranske maščobe
74
75 Moščobna dvoplast v biomembranah
76 OGLJIKOVI HIDRATI POLISAHARIDI: enostavni in kompleksni sladkorji ( mono, di, oligo, polisaharidi) Funkcije: strukturni: apoplast: celuloza, hemiceluloza, pektini,..., hitin, protoplast: glikolipidi, založni: škrob, glikogen (apoplast); regulacijska vloga sladkorjev
77 Strukturne formule glukoze in fruktoze
78 SPOJINE Z MANJŠO MOL. MASO Intermediarni produkti presnove + osmotiki: - mono, di, oligo in (polisaharidi) - di, tri (glutation), oligopeptidi, proste aminske kisline, amini, poliamini - organske kisline (piruvična, jabolčna, ocetna,...), alkoholi, polioli - vitamini, hormoni, drugi sek, metaboliti (fenoli (antociani,..) glikozidi,...) - prenašlci energije (ATP, ADP, AMP), elektronov in protonov (NADP, NAD, FAD)
79 Primeri organskih spojin z manjšo molekulsko maso, ki jih dobimo v različnih delih celice v različnih koncentracijah.
80 BIOMEMBRANE Membranske protoplazemske diferenciacije iz maščob, beljakovin in drugih org. spojin Omogočajo obstoj, zgradbo in delovanje celice (celičnih organelov) So gradniki in funkcionalne strukture celice Meje njihovega obstoja so meje obtoja celice in življenja
81 Tekoči kristal mebrane je lahko bolj zgoščen-rigiden ali bolj razrahljan, kar vse vpliva na Lastnosti in delovanje.
82 Prikaz vključitve različnih perifernih beljakovin v membrano preko vezav na lipide.
83 Membrane omogočajo pasivni (A,B) in aktivni transport (C)
84 Primeri aktivnega transporta s pomočjo protonske črpalke, ki iz citoplazme v celično Steno transportira protone in v celico sprejema kalijev ion.
85 DANAŠNJA PREDSTAVA Univerzalna zgradba biomembran vseh organizmov (lipoproteidni tekoči kristal; maščobe zagotavljajo tečnost, beljakovine transport, encim. dejavnost, receptorno vlogo) in specifičnost posameznih membran; Integriteta membran zagotavlja obstoj in delovanje celice in prilagoditve na stres
86 Vloga biomembran - kompartimentizacija protoplasta - razdelitev na reakcijske prostore - vzpostavitev koncentracijskih in elektrokemijskih gradientov - transport (osmoza, aktivni transport, pinacitoza, fagocitoza, vezikularni transport) - integracija vzporednih in zaporednih presnovnih procesov - senzibilizacija celice in sposobnost odziva - izbirna polprepustnost (selektivna semipermeabilnost)
87 VRSTE BIOMEMBRAN Dvojne: zunanje membrane plastidov, mitohondrijev in jedra Enojne: celična membrana (mrenica, opna; plazmalema); membrana vakuole - tonoplast; mebrane endoplazmatskega retikuluma (ER), diktiosomov (Golgijev aparat), mikrotelesc (peroksisomi, glioksisomi, lizosomi); membrane evkariontskih bičkov in migetalk.
88 BIOKEMIČNA ZGRADBA (Singer & Nicolson; Unwin & Henderson) Lipopreteidna zgradba; lipidi: beljakovine; (variira) I. LIPIDI: neprehodni za polarne in nabite molekule; dajejo mebrani tečnost, ki je odvisna od vrste in deleža lipidov v membrani - FOSFOLIPIDI, GLIKOLIPIDI, STEROLI Fosfolipidi: fosfatidil holin, fosfatidil etanolamin, fosfatidil inositol (v večini membran) Glikolipidi: monogalaktozildiglicerid, digalaktozildiglicerid (v membrani tilakod kloroplasta) Steroli: predvsem v membranah živalskih celic - holesterol; stabilizatorji membran, predvsem lipidnega dvosloja; pomen pri visokih in nizkih temperaturah II. PROTEINI: integralni, periferni - katalitični proteini - ENCIMI (n.p. ATPaze; protonske in ionske črpalke) - kanalski proteini: K+, Ca ++ kanali; simport, antiport - prenašalci ("carriers"): prenašalci raznih molekul, n.p saharoze, trioze-p, specifični za posamezne membrane (kloroplast, mitohondrij) - receptorji (G-proteini, receptorji podobni ionskim kanalom, receptorji z encimsko aktivnostjo (fosforilaze, kinaze,...) Ca++ in membrane: stabilizator membran (vezava hidrofilnih delov lipidov in beljakovin
89 VRSTE CELIČNIH MEMBRAN PLAZMALEMA: CEL. MEMBRANA - enojna membrana; omejuje celico, cca 7nm - transport (vse vrste: osmoza, aktivni, vezikularni, pina in- fagocitoza) - generira membranski potencial (protonske črpalke, K +, Ca ++ kanali) - številni receptorji (odziv na okolje, na zunanje in notranje signale) - encimski sistem za sintezo celuloze - pri prokariontih respiratorna funkcija - ni povezana z ribosomi
90 Pregled različnih membran v celici: dvojne (jedro, mitohondriji), enojne:plazmalema, ER, diktiosomi, vezikli.
91 Različne funkcije celične membrane -plazmaleme
92 Akvaporini so vodni kanali-beljakovinske molekule skozi katere prehaja voda po pricipu Osmoze. Najdemo jih v vseh celičnih membranah, ki so propustne za vodo (plazmalema, tonoplast, membrane kloroplasta, mitohondrijev,..
93 rikaz transporta, ki poteka preko različnih membran v celici.
94 kvasovka lada rastoča celica povečuje površino svoje membrane z vključevanjem veziklov
95 V hipertoničnem okolju celica zgubi vodo, protoplast se skrči, plazmalema odstopi od celične stene. Vidne postanejo plazmodezmatske povezave med celicami kot hektijanski trakovi.
96
97 Membrane so transduktorji signalov
98 Prikaz transdukcije svetlobnih signalov, ki potekajo preko membransko vezanih Receptorjev fito in kriptokromov.
99 Membrana se lahko dezintegrira in sprejem kapljico, trni delec ali mehurček. Na sliki Je prikazan prenos trdnega delca preko prenašalca v membrani
100 Membransko vezani receptorji in transportni sistemi so povezani pri prenosu sporočil v celico.
101 Sistemi endomembran in manjši ER celični organeli Golgijev aparat (diktiosom) Vakuole Mikrotelesca: glioksisomi, peroksisomi, lizosomi
102 Celične membrane sodelujejo v transportu, presnovnih procesih in prenosu signalov.
103 Prikaz usmerjenega vezikularnega transporta v celici
104 ER endoplazemski retikulum ER ( endoplazmatski retikulum = znotrajplazemska mreža) - sistem intracelularnih membranskih kanalov - cistern - vsebuje intracisteralno tekočino, redkejšo od citoplazme - povezan z ribosomi (hrapav, gladek); sinteza beljakovin in njihov transport; sinteza lipidov - znotrajcelični transport - vsebovan v plazmodezmah (medcelični transport) - dinamična tvorba, tvorba odvisna od presnove
105 Hrapavi ER pod elektronskim mikroskopom
106 Sinteza proteinov na hrapavem ER
107 Prikaz sinteze proteinov in njihovega usmerjenega transporta v celici
108 Sinteza trigliceridov v gladkem ER. Nastajanje oleosoma
109 GOLGIJEV APARAT- DIKTIOSOM - Golgi, (20!)cistern: cis, mediane, trans cisterne; oddajajo mehurčke -vezikle - sinteza polisaharidov, eteričnih olj (celična stena, žlezni izločki), dodelava proteidov - nastanek iz ER, dinamična struktura
110 Golgijev aparat diktiosom pod elektronskim mikrosskopom.
111 Prikaz sodelovanja v presnovi med ER in Golgijevim aparatom.
112 olgijev aparat sestavljajo cis, mediane in trans cisterne, v katerih poteka sinteza olisaharidov, dograditev proteidov. Produkte oddajo v obliki različnih veziklov.
113 Prikaz sinteze sestavin celične stene v Golgijevem aparatu. Sintezni produkti se kot vsebina mehurčkov vključujejo v cel. Steno.
114 Plasti celične stene
115 Celuloza se sintetizira v Golgijevem aparatu in se s pomočjo mikrotubolov citoskeleta In encimskega sistema v plazmalemi nalaga c celično steno.
116 Orientacija celuloznih mikrofibril je v sekundarni celični steni urejeno plastovita.
117 TONOPLAST - membrana vodne vakuole - čvrsta zgradba, vezikularni princip širjenja in krčenja - transportni sistem - osmoregulacija, turgor, skladišče
118 Vakuole nastajajo z razširitvami ER. V njih se preko različnih transportnih sistemov nalagajo primarni metaboliti, sekundarni metaboliti kot tudi odpadne snovi, odvisno od tipa vakuol.
119 Prikaz transporta v vakuolo.
120 Membrana vakuole-tonoplast ima številne protonske črpalke.
121 MIKROSOMI -Mikrotelesca - < 1 μm, Brawnovo gibanje; vrste: Membranski: - glioksisomi (sinteza, razgradnja lipidov; semena, založna tkiva) - peroksisomi (presnova glikolata, vod. peroksida; fotosintetska tkiva) - "lizosomi" (reciklaža cel. struktur) Nemembranski: ribosomi
122 GLIOKSISOMI - glioksisomi (shranjevanje, razgradnja lipidov- triglicedridov (maščobnih kislin); semena, založna tkiva) Glioksisomi so spercializirani peroksisomi Sinteza založnih maščob poteka v ER: nastanek oleosomov (membranski lipidi nastajajo v ER(evkariontska pot) in v plastidih (prokariotska pot))
123 Prikaz nastanka glioksisomov iz ER
124 Membranski organeli si izmenjujejo vmesne produkte presnove, npr. acetil koencim A.
125 Tvorba trigliceridov v gladkem ER in nastanek oleosomov.
126 Trigliceridi se shranjujejo v glioksisomih, kjer poteka tudi njihova razgradnja.
127 Pretvorba trigliceridov v sladkorje (glukoneogeneza) ob sodelovanju glioksisomov, mitohondrijev in citoplazemskih encimov.
128 PEROKSISOMI - peroksisomi (presnova glikolata, vod. peroksida; fotosintetska tkiva) enomembranski organeli interkonverzija z glioksisomi sodelovanje v presnovi glikolata s plastidi in mitohondriji fotorespiracija
129 Fotorespiracija-pretvorba glikolata; sodelovanje kloroplasta, peroksisomov in mitohondrijev.
130 LIZOSOMI Litični organeli Reciklaža celičnih sestavin Litične vakule Staranje celice in smrt
131 SFEROSOMI, OLEOSOMI Polmembranski organeli za shranjevanje maščob-oleosomi; nastanek iz ER Sferosomi so kaplice maščob v vodni tekočini Konverzija oleosomov v glioksisome
132 Nastajanje oleosoma na gladkem ER:sinteza trigliceridov.
133 RIBOSOMI , 1955 (sinteza beljakovin), = nm; paketi RNK - sinteza proteinov; povezava z ER; jedro, citoplazma, plastidi, mitohondriji - vrste: 80 S - evkariontski : 60 (rrnk) + 40 (mrnk); 70 S- prokariontski: enoti - sestava iz 2 podenot (rrnk, mrnk), povezanih z ioni Ca++ in poliamini (spermidin, spermin, putrescin, kadaverin) NEMEMBRANSKI ORGANELI!!
134 Shema sinteze proteinov
135 Ribosom- nemembranski organel, zgrajen iz mrnk in rrnk
136 Shema zgradbe prokariontskega 70 S in evkariontskega 80S ribosoma
137 CITOSKELET odkritje elektronskega mikroskopa; metode fluorescentne mikroskopije - prosoten v celicah evkariontov: MIKROTUBOLI, MIKROFILAMENTI - povezava: cel. stena ( citoskelet) - pomen: citoskelet (ogrodje), usmerjena gibanja, cel. delitev,
138 MIKROTUBOLI - = 25 nm, dolžina variira - zgradba: protein TUBULIN (M= D); polaren, povezan z ioni Ca++ in Mg++, katerih koncentracija je odločilna za zgradbo - pomen: usmerjena gibanje kromosomov (DELITVENO VRETENO), cel. organelov, usmerjanje molekul celuloze pri nastanku cel. stene, sestavina bičkov in migetalk.
139 Izgled citoskeleta pod vrstičnim elektronskim mikroskopom.
140 Na osnovi zgradbe tubulina lahko analiziramo sorodnost organizmov
141 Kroglaste molekule tubulina so urejene v cevaste strukture- mikrotubule
142 Zgradba beljakovine tubulina in ureditev v mikrotubole
143 Prikaz transporta mikrofibril celuloze na mikrotubolih pri vgrajevanju v celično steno
144 Mikrotuboli sestavljajo delitveno vreteno pri vseh evkariontih.
145 Mikrotuboli sodelujejo z mikrofilamenti pri transportu snovi v celici.
146 Pri delitvirastlinskih celic tvorijo mikrotuboli pred citokinezo preddelitveni obroč, ki določa mesto nastanka fragmoplasta.v nastajajoči fragmoplast mikrotuboli usmerjajo vezikle.
147 MIKROFILAMENTI - = 5-7 nm; beljakovina aktin zgradba-pretežno alfa heliks - povezava z mikrotuboli - omogočajo cel. gibanje (gibanje citoplazme, fluktuacijska in ameboidna gibanja
148 Različne funkcije mikrofilamentov
149 Beljakovinska zgradba mikrofilamentov fibrilarnih beljakovin
150 Mikrofilamenti so zgrajeni iz več osnovnih enot nitastih beljakovin.
151 Izgled mikrofilamentov
152 MITOHONDRIJI MITOHONDRIJI: 1908-odkritje, pomen - v celici 1, ponavadi 100 do več tisoč - = 0,5-1,5 μm, dolžina 6-10 μm, okroglasti, lečasti, razvejani - vidni s faznim kontrastom, metodami barvanja (janus b zelenilo) - eden izmed energetskih centrov celice; cel. dihanje (oksidativna fosforilacija) - zgradba: PLASTI: dvojna membrana; zunanja enostavna, notranja: kriste, tuboli; matriks (hondrioplazma), DNK, ribosomi - avtoreduplikacija (cepitev), sposobnost regulacije (sinteza beljakovin); dihanje: - oksidativna fosforilacija: Krebsov cikel (matriks- hondriplazma, izgorevanje C-skeltov; sproačšnje CO2, nastajanje ATP, NADH, FADH); dihalne verige (kriste; citohrom oksidaza; nastanek vode, tvorba ATP) - prisotni v vseh živih celicah, tudi v vseh gametah in sporah; hipoteza o simbiontskem izvoru.
153 Zgradba mitohondrija
154 Različni tipi mitohondrijev (kristatni, tubularni sakularni); zgradba notranje membrane
155 Mitohondrij pod elektronskim mikroskopom.
156 Simbiontska teorija o nastanku plastidov in mitohondrijev predpostavlja nastanek teh organelov s fagocitozo prokariontske celice v evkarionstko in privzem energetske funkcije.
157 CELIČNO DIHANJE Sproščanje energije iz organskih spojin (ogljikovih, hidratov, maščob (beljakovin) v ATP Mesta v celici in procesi: 1. mobilizacija založnih snovi (ogljikovi hidrati (škrob): plastidi; maščobe (vakuola, (plastidi)):; beljakovine: vakuola (plastidi); 2. razgradnja polimerov na osnovne enote:
158 DIHANJE - NADALJEVANJE Škrob: glukoza, maščobe: glicerol, maščobne kisline-beta oksidacija maščob, glukoneogeneza; beljakovine: aminokisline 3. stopnje dihanja: glikoliza (citoplazma), Krebsov cikel, dihalne verige (mitohondriji); alternativni načini sproščanja energije: vrenja, oksidativni pentoze fosfatni cikel
159 Poenostavljen prikaz celičnega dihanja: glikoliza, Krebsov cikel in dihalne verige.
160 Vstop aktivirane ocetne kisline v Krebsov cikel Povezava glikolize in Krebsovega cikla
161 V matriksu mitohondrijev izgorevajo C- skeleti, večina energije se sprosti ob nastanku vode na notranji membrani mitohondrija v dihalnih verigah.
162 Krebsov cikel (=cikel citronske kisline) Krebsov cikel ali cikel citronske kisline- izgorevanje C-skeletov; tvorba c-skeletov za druge sinteze.
163 Dihalne verige na membrani mitohondrija
164 Sodelovanje mitohondrijev pri fotosintezi C4 rastlin
165 Sodelovanje mitohondrijev pri fotorespiraciji
166 PLASTIDI - značilnost rastlin -energetski centri, centri presnove v evkariontski r. celici (fotosinteza - redukcija CO 2 (NO 3-, SO 4 --,...) - steljčnice - alge : 1 tip; brstnice: delitev dela: več tipov: I. Fotosintetsko aktivni kromatofori: kloroplasti višjih rastlin; alge: kloroplasti, feoplasti, rodoplasti II. Fotosintetsko nekativni kromatofori:višje rastline: kromoplasti III. Brezbarvni plastidi:višje rastline: levkoplasti (amilo-, elaeoplasti; (pirenoid, plastoglobuli).
167 Alge imajo v celicah pogosto samo po 1 velik plastid
168 Kloroplast brstnic je klorofilno zrno
169 SKUPNE ZNAČILNOSTI V ZGRADBI - dvojna membrana, lipo-proteidna, značilne sestave - lastna DNK (bakterijska!), RNK (70S ribosomi - prokarionti!) - lastna plastidoplazma (=stroma!)
170 VELIKOST IN OBLIKA Steljčnice (alge): veliki plastidi,različnih oblik, po 1/celico,opravljajo vse funkcije plastidov (kloro,- rodo, feoplasti); več plastidov/celico le najvišje razvite rjave in zelene alge Brstnice(mahovi, praprotnice, semenke): razvoj tkiv in diferenciacija v kloro, kromo in levkoplaste; več plastidov na celico
171 Nastanek in razmnoževanje -iz plastidov (cepitev); simbiontska teorija o izvoru; podobnost mitohondrijem; (lastna DNK in RNK!) - specializacija tkiv: vrste plastidov; vsaj po ena vrsta/tip tkiva - gamete in plastidi; - vegetativno razmnoževanje; genom:plastom - interkonverzije plastidov pri brstnicah: proplastidi ( kloro-, levko- in kromoplasti; levkoplasti (kloroplasti, kromoplasti; kloroplasti (etioplasti (tema), kromoplasti (staranje, razvoj); gerontoplasti): - razmere nastanka: svetloba, položaj celic/tkiv v organu; funkcija tkiva; razvoj - starnje tkiv/organov.
172 LEVKOPLASTI - brezbarvni plastidi brstnic (pirenoidi, plastoglobuli alg) - velja tipična zgradba plastidov; ni barvil; notranja membrana slabše diferencirana (prolamelarno telesce; tuboli; ni tilakoid) - možnost pretvorbe v kloroplaste - funkcija: - skladišče rezervnih snovi: škrob (amiloplasti; amiloza + amilopektin); škrobna zrna: enostavna (simetrična, asimetrična; okrogla, drugih oblik -vrstna značilnost; poreklo moke); sestavljena; - druge fukcije: zaznavanje težnosti: škrobna zrna (citoskelet; stato- liti (koreninska čepica, usmerjanje transporta hormonov (usmer- janje rasti); majhni levkoplasti brez založne vloge (epiderm;...), slabo poznana fukcija (morfogeneza?, modra svetloba?); kopičenje maščob -elaeoplasti, beljakovin - proteinoplasti (izjema!) - mesta pojavljanja: škrobna zrna (+ elaeo-, proteinoplasti) - založna tkiva; specializirana (sek. endosperm (alevronska, škrobna plast!), nespecializirana (skorje, strženi stebel, korenin), sredice listov, parenhimi v lesu);vzgoja kmetijskih rastlin (založni organi, tkiva).
173 Različni tipi amiloplastov: A asimetrični (krompir); B-dva centra nalaganja škroba; C- simetrični; D- sestavljeni
174 plod. ovojnica Sem. ovojnica Ostanek nucela Alevronska plast ŠKROBNA PLAST Škrob se zelo pogosto nalaga v založnih tkivih npr. v semenu, v sekundarnem endospermu.
175 Prava žita (iz družine trav) so v svetovnem merilu glavni producenti škroba
176 Vegetativni založni organi koreni, odebeljene nadomestne korenine in podzemni stebeljni gomolji in korenike
177 Čebule Stebelni gomolji
178 KROMOPLASTI -rumeno-, oranžno-, rdeče-, rjavo obarvani plastidi brstnic (cvetovi, plodovi, redko drugi organi); - nastanek: različen (iz proplastidov, kloroplastov), povezan z razvojemstaranjem (dezintegracija tilakoidnih membran, razpad klorofilov) - vrste: tubolarni, lamelarni, kristalinični - vsebnost barvil: karotenoidi ( karoten, violaksantin, lutein; violaksantin (anteraksantin, zeaksantin; kloroplasti (kromoplasti; kromoplasti: cca 70 vrst: n.p. likopen -Lycopersicum esculentum; kapsantin, kapsikorubin - Solanum capsicum; zeaksantin - Zea mays; violaksantin - Viola sp. (tricolor, arvensis, witrockiana, zoysii, riviniana, odorata, itd...), caroten - Daucus carota, itd... - vloga: ekološki pomen (opraševanje -zoogamija, raznašanje plodov - zoohorija); pomen v prehrani (predstopnje vitaminov); za rastline: z razpadom karotenoidov nastajajo nekateri hormoni (ABA,...).
179 V plodu navadnega šipka (Rosa canina L.) se z zorenjem zeleni kloroplasti spreminjajo v oranžne kromoplaste.
180 Kromoplasti dajejo rumenooranžno barvo številnim cvetovom na sliki cvet mačehe-viola sp.
181 KLOROPLASTI -Cormophyta -KLOROFILNA ZRNA (kroglasti, lečasti; več /celico; -Thallophyta (alge, lišaji) - VELIKI PLASTIDI (različnih oblik, ponavadi 1/celico); KLOROPLASTI, RODOPLASTI, FEOPLASTI - Prokaryota- Cyanobacteria: protocita = funkcionalno kloroplast - funkcije: FOTOSINTEZA, fotosintetsko aktivni kromatofori. + ostali metabolični procesi (sinteza maščob, )
182 Zgradba kloroplasta- klorofilnega zrna višjih rastlin
183 ZGRADBA KLOROFILNEGA ZRNA - lečaste oblike; μm, več /celico, nastanek iz proplastidov; svetloba!; Fe++, - zgradba: velja splošni princip zgradbe plastidov: 2 membrani: zunanja enostavna, notranja močno diferencirana v tilakoidni sistem; plastidoplazma (stroma); DNK, 70S ribosomi (RNK); - posebnosti v zgradbi (fotosinteza): zgradba tilakoidnih membran: - lipoproteidne membrane; uvihki notranje membrane; pomen: povečanje absorbcijske površine za svetlobo, razdelitev notranjosti kloroplasta za ustvarjanje elektrokemičnega in konc. gradienta; - proste tilakoide - stromatarne; zlepljene tilakoide - granularne (grana); - zleplanje tilakoid je v določeni meri od okolja vzpodbujen reverzibilen proces, odvisen največ od jakosti in kvalitete sončnega sevanja; vpliv temperature! - prepustnost membran kloroplasta je zelo različna (zunanja, notranja membrana, membrane prostih in zlepljenih tilakoid; saharoza; Pi; H+,...
184 Zgradba kloroplasta odseva njegovo funkcijo fotosintezo v prvi vrsti
185 ULTRASTRUKTURA TILAKOID "unit membrana", tekoči mozaik lipoproteinov; ("freeze etching"); posebnosti: SVETLOBNA FAZA FOTOSINTEZE: ABSORBCIJA SVETLOBE, TRANSFORMACIJE ENERGIJE SEVANJA V ENERGIJO ATP (ENERGETSKO BOGATIH ELEKTRONOV (= el. energija); FOTOLIZA VODE (oksidacija vode); SINTEZA NADPH+H +, ATP
186 Zlepljene(granularne) in proste (stromatarne) tilakoide
187 Model prostih in zleplenih ( naloženih - packed ) tilakoid
188 FOTOSINTETSKO AKTIVNA BARVILA (PIGMENTI) absorbcija svetlobe, konverzija energije sevanja v el. energijo; zaščita pred radikali, oksidacijo; - GLAVNA BARVILA: KONVERZIJA ENERGIJE (izbitje elektronov): klorofil A (bakterioklorofil); abs. max = 420nm, 660 nm; zelena barva rastlin!!; zgradba, razvoj in pomen zgradbe molekule klorofila a za fotosintezo; bakterioklorofil : abs. max = nm.
189 Molekulska zgradba klorofilov a in b ter bakterioklorofila
190 Zgradba molekule klorofila omogoča pretvorbo svetlobne energije v energijo elektrona
191 Absorpcijski spektri fotosinteznih barvil
192 POMOŽNA BARVILA (ANTENSKI, AKCESORNI PIGMENTI): USMERJANJE SVETLOBE NA kl. a, POMOČ PRI ABSORBCIJI SVETLOBE, ZAŠČITA TILAKOIDNIH MEMBRAN (radikali, oksidacija): - klorofili: klorofil b: abs. max: 460nm; 640 nm; kl. c, d; - karotenoidi (cca 60): karoteni; karoten: abs.max = nm; ksantofili: lutein, violaksantin, anteraksantin, zeaksantin, neoksantin ( cca 70!); fukoksantin (alge); feoplasti; (pomen antenskih pigmentov; odvisnost količineodokoljskihrazmersvetloba, stres, dnevno in sezonsko) - fikobilini (fikobiliproteidi): pomožni pigmenti cianobakterij in alg; fikocijan: moder; abs.max = 600 nm; fikoeritrin: rdeč abs. max = 560 nm; rodoplasti;
193 Barvila iz skupine karotenoidov
194 Pomožna fotosintezna barvila rdečih alg in cianobakterij
195 Ureditev fotosinteznih barvil v tilakoidnih membranah - ureditev - vezava fot. barvil v tilakoidni membrani; nekovaletne vezi z beljakovinami ( fotosintetski centri: PS I, PSII; Emersonov efekt ("red drop") in antenski kompleksi (LHCP I, LHCP II; vezava pomožnih fot. barvil in beljakovin);
196 Zgradba PSII
197 Zgradba PSI
198 Model zgradbe fotosinteznih centrov in pripadadajočih antenskih kompleksov
199 Model zgradbe fotosinteznega centra in antenskih kompleksov pri rdečih algah
200 Ostali gradniki tilakoid - PREJEMNIKI IN PRENAŠALCI ELEKTRONOV: PS I: feredoksin, citohrom b563; PSII : Q - PQ- kinoniplastokinon; citohrom b559, FeS kompleks, PC-plastocianin; - ENCIMSKI SISTEMI: PSI, PSII: ATP, NADPH+H sintetaza; PSII: sistem za fotolizo vode
201 Zgradba tilakoidne membrane
202 ORGANIZACIJA TILAKOIDNIH MEMBRAN Zlepljanje in sproščanje tilakoid stromatarne in granularne tilakoide prilagajanje na svetlobni režim rastišča (tudi z razmerji med glavnimi in pomižnimi fotosin. barvili) Zgradba tilakoid odraža prilagojenost rastlin na potek fotosinteze v normalnih in stresnih razmerah kapaciteto pretvorbe svetlobe
203 Nalaganje in sproščanje tilakoidnih membran je prilagoditev na svetlobo in druge stre
204 Povezava PSI in PSII v funkcionalno enoto- fotosintetsko enoto
205 LIPIDI TILAKOIDNIH MEMBRAN monogalaktozildiacilglicerol, digalaktozildiacilglicerol, sulfolipidi, fosfatidilglicerol, plastocianin, plastokinoni, tokoferol ; Lipidna sestava tudi odraža prilagoditev kloroplasta na stresne razmere (mraz, vročina, suša); vloga tokoferola V lipidno sfero membran so vključeni karotenoidi!!
206 ZGRADBA IN ŠTEVILO KLOROPLASTOV - dimorfizem kloroplastov; C3, C4 rastline; senčne- sončne adaptacije na ravni števila kloroplastov, zgradbe tilakoidnih membran (proste/zlepljene tilakoide), razmerja glavnih in pomožnih barvil (kla/klb; klorofili/karotenoidi, karotenoidi/ksantofili) in ostalih sestavin tilakoid (PSI/PSII),..
207 ZGRADBA STROME - temotna faza fotosinteze: ENCIMI KALVINOVEGA CIKLA, sinteze polisaharidov; redukcije sulfata, nitrata; sistemi za nevtralizacijo radikalov (katalaza, SOD, peroksidaza); RUBISCO; RIBULOZA-BIFOSFAT KARBOKSILAZA; PLATOGLOBULI; ASIMILACIJSKI ŠKROB DNK, 70S ribosomi
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij KMETIJSTVO:Agronomija Predmet BOTANIKA
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Visokošolski strokovni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA S FIZIOLOGIJO
Διαβάστε περισσότεραAlge imajo v celicah pogosto samo po 1 velik plastid
PLASTIDI - značilnost rastlin -energetski centri, centri presnove v evkariontski r. celici (fotosinteza - redukcija CO 2 (NO 3-, SO4 --,...) - steljčnice - alge : 1 tip; brstnice: delitev dela: več tipov:
Διαβάστε περισσότεραFotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2
Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m
Διαβάστε περισσότεραNastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice)
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; = val. dolţina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1 mol s -1 m -2
Διαβάστε περισσότεραSINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA
SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Stroma kloroplasta Škrob (primarni ali asimilacijski) Calvinov cikel Sladkor (trioza) Sladkor (trioza) Pi Sladkor
Διαβάστε περισσότεραMETABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev
Διαβάστε περισσότεραBiologija rastlinske celice
Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin
Διαβάστε περισσότεραUVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN
CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Διαβάστε περισσότερα6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se
OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.
Διαβάστε περισσότεραMetabolizem oz. presnova
Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko
Διαβάστε περισσότεραNekatere interakcije v lipidnem metabolizmu
Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6
Διαβάστε περισσότεραOsnovna zgradba prokariontske celice
Osnovna zgradba prokariontske celice Citoplazemska membrana Celična stena Citoplazma Ribosomi Vključki - Inkluzije Nukleotidi Citoplazma Na citoplazmo so vezane funkcije saj v njej potekajo naloge celične
Διαβάστε περισσότεραBiologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm
Biologija celice Živa bitja: - so kemijsko kompleksna in visoko organizirana (celična zgradba) - imajo presnovo (metabolizem), uporabljajo in pretvarjajo energijo o disimilacija (katabolizem)-razgradnji
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Διαβάστε περισσότεραOKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Διαβάστε περισσότεραRazgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.
Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko
Διαβάστε περισσότερα1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI
1. ŽIVLJENJE NA ZEMLJI Biologija (bios logos) naravoslovna veda o življenju vede/področja: -botanika -zoologija -antropologija -mikrobiologija (bakterije, virusi, glive) discipline/panoge: -morfologija
Διαβάστε περισσότεραKatedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente
Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente Naslov Besedilo, fotografija in obdelava slik: Boris Turk Izdelava preparatov: Gabrijel Leskovec, Boris Turk Boris Turk,
Διαβάστε περισσότεραFIZIOLOGIJA STRESA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
FIZIOLOGIJA STRESA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Stres vzrok: kakršnakoli sprememba okoljskih dejavnikov, ki ima za posledico zmanjšano rast rastline
Διαβάστε περισσότεραMetabolizem in energija
Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,
Διαβάστε περισσότεραIZBRABA POGLAVJA IZ EKOLOGIJE RASTLIN
IZBRABA POGLAVJA IZ EKOLOGIJE RASTLIN ZNAČILNOSTI ŽIVLJENJA (rastlin, živali in gliv mikroorganizmov) OSNOVNA ZGRADBA (elementna (makro & mikroelementi), molekulska (polimeri: beljakovine, nukl. kisline,
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραKAJ JE NARAVOSLOVJE?
KAJ JE NARAVOSLOVJE? Obsežno področje poznavanja in raziskovanja narave = Vse vedenje o živi in neživi naravi Poznavanje vsega, kar obstaja neodvisno od človekovega delovanja (kar ni ustvaril človek).
Διαβάστε περισσότερα1.1.1 Organizacija, zgradba, oblika in velikost rastlinskih celic
1 1 CITOLOGIJA - veda o celici 1.1 CELICA Celica je najmanjša funkcionalna in organizacijska enota, ki še kaže vse značilnosti življenja. Celice je prvi videl 1665 Robert Hooke. Opazoval je pluto in videl,
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραsvetloba CO 2 H 2 O C 6 H 12 O 6 + O 2
FOTOSINTEZA svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 fotosinteza = sinteza organskih spojin s pomočjo svetlobe fotosinteza = PRIMARNA PRODUKCIJA v fotosintezi rastline izrabljajo energijo sončnega sevanja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραPLASTIDI.
1 PLASTIDI Organeli biljnih stanica i stanica algi Proizvodnja i pohranjivanje šećera i drugih molekula Pigmenti Diferencijacija od ishodišnog tipa proplastida Vlastita DNA u obliku nukleoida (plastom,
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραCO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
Διαβάστε περισσότεραORGANIZACIJA BILJNE STANICE
NEŢIVI DIO STANICE ORGANIZACIJA BILJNE STANICE A. PROTOPLAST HIJALOPLAZMA (MATRIKS, CITOSOL) STANIČNI ORGANELI PLAZMALEMA LIZOSOMI ENDOPLAZMATSKI RETIKULUM GOLGIJEV APARAT RIBOSOMI SFEROSOMI CITOPLAZMA
Διαβάστε περισσότεραPrehrana in metabolizem
Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični
Διαβάστε περισσότεραIzr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin govorilne ure: torek od 10 h -12 h
FIZIOLOGIJA RASTLIN Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo predavanja 60 ur vaje 30 ur Izr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
Διαβάστε περισσότεραUvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10
Kazalo Uvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10 Adenozin difosfat (ADP) 10 Kreatin fosfat (CP) 10 Ogljikovi
Διαβάστε περισσότεραVODA IN RASTLINSKA CELICA
VODA IN RASTLINSKA CELICA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Poikilohidre rastline Homojohidre rastline zelo suh zrak kutikula zelo vlažen zrak voda Rastlinska celica Lastnosti
Διαβάστε περισσότεραPrve raziskave. Diagram prvega modela membrane.
Celična membrana imajo jo vse celice omogoča fizično in kemično osamitev od okolja ohranja stabilne razmere znotraj celice tanka dvoslojna plast, obdaja citoplazmo, celično jedro ali organele 7-10 nm debela
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραLIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami
Διαβάστε περισσότεραRešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Agronomije Predmet UPORABNE IN STRUPENE
Διαβάστε περισσότεραNukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna
Nukleinske kisline Nukleinske kisline vloga pri shranjevanju, prenašanju in izražanju genetske informacije: DNA RNA proteini zgradba in delovanje celice 2 osnovni vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska
Διαβάστε περισσότεραFotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 SVETLOBNE REKACIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta) Ekofiziologija in mineralna prehrana
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραPRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN)
PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) Priročnik je napisan v obliki kratkih povzetkov in zajema snov 1. letnika smeri Biologija
Διαβάστε περισσότεραFotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 redukcija oksidacija Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Ekofiziologija in mineralna
Διαβάστε περισσότεραJEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραJEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
Διαβάστε περισσότεραSTRES- ZRAČNI POLUTANTI (ONESNAŽILA ZRAKA)
STRES- ZRAČNI POLUTANTI (ONESNAŽILA ZRAKA) Viri: naravni: vulkani, morje, močvirja, strela, ogenj; vegetacija; antropogeni: ogenj, sežig fosilnih goriv:energetika, promet, industrija; industrijske dejavnosti;
Διαβάστε περισσότεραCelične strukture. mikroskopija. površina celic. celična stena. citoplazemska membrana. citoplazma. spore in sporulacija
Celične strukture mikroskopija površina celic celična stena citoplazemska membrana citoplazma spore in sporulacija Mikroskopija mikrobiologija v svetlem polju mikroskopija v temnem polju stereomikroskopija
Διαβάστε περισσότεραΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ. Εικόνα 1. Φωτογραφία του γαλαξία μας (από αρχείο της NASA)
ΓΗ ΚΑΙ ΣΥΜΠΑΝ Φύση του σύμπαντος Η γη είναι μία μονάδα μέσα στο ηλιακό μας σύστημα, το οποίο αποτελείται από τον ήλιο, τους πλανήτες μαζί με τους δορυφόρους τους, τους κομήτες, τα αστεροειδή και τους μετεωρίτες.
Διαβάστε περισσότερα6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ. 6.1. Γενικά
6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ 6.1. Γενικά Είναι γεγονός ότι ανέκαθεν ο τελικός αποδέκτης των υπολειµµάτων της κατανάλωσης και των καταλοίπων της παραγωγικής διαδικασίας υπήρξε το περιβάλλον. Στις παλιότερες κοινωνίες
Διαβάστε περισσότεραZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE Prvi mikroskopi so omogočili prva opazovanja mikroorganizmov. Robert Hook je na usnju prvi videl plesni in je začetnik celične teorije. Antonie van Leuwenhoek je sestavil prvi
Διαβάστε περισσότεραJEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(
JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);
Διαβάστε περισσότεραEstimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design
Supplemental Material for Estimation of grain boundary segregation enthalpy and its role in stable nanocrystalline alloy design By H. A. Murdoch and C.A. Schuh Miedema model RKM model ΔH mix ΔH seg ΔH
Διαβάστε περισσότεραUVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih
CIKLUS CITRNSKE KISLINE (CCK) = KREBSV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKGEN, ŠKRB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna
Διαβάστε περισσότεραvaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραEnergetski metabolizem
Energetski metabolizem Metabolne povezave med jetri in mišicami Corijev ciklus Glukoza-alaninski ciklus Možgani potrebe po glukozi: 120 g/dan (t.j. ca 60% ob počitku) za vzdrževanje membranskih potencialov
Διαβάστε περισσότεραBiološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov
Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov in proteinov na zunanji strani Sestava in struktura
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραTeze predavanj iz mikrobne biokemije*
Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.
Διαβάστε περισσότεραOgljikovi hidrati - monosaharidi
Ogljikovi hidrati - monosaharidi V tem poglavju se boste naučili (ponovili) - kaj so osnovne lastnosti ogljikovih hidratov, - kaj so monosaharidi, - katere so dokazne reakcije za monosaharide. Enostavni
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραMAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi.
MAŠČOBE zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. Zgradba maščob Maščobe so zgrajene iz: ogljika, vodika in kisika Sestavine maščob: 1. GLICEROL
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραCelični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'
Διαβάστε περισσότεραAminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014
Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina Predavanja iz opšte biohemije Školska 2014/2015. godina Aminokiseline 1 Metabolizam aminokiselina Proteini iz
Διαβάστε περισσότεραZašto se baviti BOTANIKOM i
BOTANIKA Zašto se baviti BOTANIKOM i biljkama? BOTANIKA Temelj za razumijevanje ostalih kolegija na studijima Šumarskoga fakulteta Kada završim fakultet cijeli radni vijek ću se baviti biljkama Ljubav
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 VSEBINA OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 4 JEDRO 4 VAKUOLA 6 PLASTIDI 6 Proplastidi 7 Amiloplasti
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK)
IZPIT IZ BIOKEMIJE ZA BIOLOGE (1. ROK) 25. 01. 2006. Vpisna številka: Št. točk: Procenti: Ocena: Na vprašanja 1-19 odgovoriš tako, da obkrožiš črko pred odgovorom, za katerega meniš, da je pravilen. Možnih
Διαβάστε περισσότεραZakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene?
proteus april08 31/3/07 13:26 Page 350 350 Biologija Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene? Proteus 69/8 april 2007 Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso
Διαβάστε περισσότεραΤο άτομο του Υδρογόνου
Το άτομο του Υδρογόνου Δυναμικό Coulomb Εξίσωση Schrödinger h e (, r, ) (, r, ) E (, r, ) m ψ θφ r ψ θφ = ψ θφ Συνθήκες ψ(, r θφ, ) = πεπερασμένη ψ( r ) = 0 ψ(, r θφ, ) =ψ(, r θφ+, ) π Επιτρεπτές ενέργειες
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραKloroplasti. Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje
Kloroplasti Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje http://en.wikipedia.org/wiki/plas tid PLASTIDI Organeli biljnih stanica i stanica algi Proizvodnja i pohranjivanje šećera i drugih molekula Pigmenti
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραRazvoj homojohidrih rastlin iz poikilohidrih pomeni prehod iz vode na kopno in je povezan z razvojem vakuoliziranih celic
VAKUOLA Nastanek: iz ER, diktiosomov Zgradba: enojna membrana, vsebina: A) vodne vakuole B) Vakuole s hidrofobno vsebino C) Vakuole z emulzijami Različna pojavnost glede na število in zgradbo v odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότερα2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA CELICE ODGOVORI NA VPRAŠANJA
ODGOVORI NA VPRAŠANJA BIOLOGIJA CELICE 1. Zakaj v mišicah pri velikih obremenitvah nastaja mlečna kislina? V mišicah poteka glikoliza, ki je anaeroben proces, kjer iz glukoze nastane piruvat. Potem pa
Διαβάστε περισσότερα