BIOLOGIJA CELICE ODGOVORI NA VPRAŠANJA

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "BIOLOGIJA CELICE ODGOVORI NA VPRAŠANJA"

Transcript

1 ODGOVORI NA VPRAŠANJA BIOLOGIJA CELICE 1. Zakaj v mišicah pri velikih obremenitvah nastaja mlečna kislina? V mišicah poteka glikoliza, ki je anaeroben proces, kjer iz glukoze nastane piruvat. Potem pa poteče celično dihanje, ki je aeroben proces in iz piruvata nastaneta ogljikov dioksid in voda. V mišicah pri velikih obremenitvah manjka kisika, zato namesto aerobne razgradnje poteše anaerobna in piruvat se pretvori v mlečno kislino. 2. ATP sintaza v mitohondrijih Notranja membrana mitohondrija vsebuje encime dihalne verige in ATP sintazo, ki sintetizira ATP s pomočjo protonskega gradienta med matriksom in intermembranskim (medmembranskim) prostorom. 3. SRP (signal recognition particle) Omogoča prehod iz citosola na membrano ER. Vezava kompleksa SRP-RIBOSOM na receptor za SRP na membrani ER Sprostitev SRP, ribosom ostane vezan na receptor za ribosom ob translokatorju Sinteza proteina se nadaljuje 4. MAP proteini So pomožni proteini katerih naloga je stabilizacija mikrotubulov, posredovanje med mikrotubuli in drugimi celičnimi strukturami. MAP proteini imajo dve domeni, ena se veže na mikrotubul, druga pa na druge celične komponente. TIP 1: imajo višjo molsko maso (MAP 1A, MAP 1B (dendrit, akson)) TIP 2: imajo nižjo molsko maso (MAP 2A: mikrotubule rahlo povezuje v snope, TUA (MAP 2 protein): povezuje mikrotubule v tesno vezane snope) 5. Mikrotubuli, ki sodelujejo pri delitvenem vretenu; nestabilnost mikrotubulov astralni mikrotubuli: niso sestavni del delitvenega vretena kinetohorni mikrotubuli: pripenjajo se na kinetohor polarni mikrotubuli: med seboj povezani, potekajo mimo kromosomov Dinamična nestabilnost mikrotubula je proces hitre rasti na + koncu in hitrega krajšanja na koncu mikrotubula. 6. Naloge proteinov v plazmalemi Sodelujejo pri transportu Receptorji 1

2 Encimi Povezovalne molekule 7. Golgi predelki, v katerem se snovi sortirajo in na kakšen način Predelki si sledijo od ER do plazmaleme: Prehodni vezikli Cisterne cis Mediarne cisterne Cisterne trans Sekrecijski vezikli V predelu omrežja trans se proteini sortirajo in razporejajo v specifične razdelke. Različne označevalne molekule določajo in razporejajo encime za lizosome, sekrecijske produkte in beljakovine, ki se izločajo nazaj v endoplazemski retikulum. 8. Opiši delovanje Na + /glukoznega simporterja Natrijev ion gre vs meri koncentracijskega gradienta in energija se sprošča, glukoza pa gre v smeri proti koncentracijskemu gradientu in energija se porablja. Vezava dveh natrijevih ionov Sprosti se mesto za vezavo glukoze Zaradi vezave glukoze natrijevi ioni preidejo v celico Zaradi prehoda natrijevih ionov v celico preide tudi glukoza Odcep glukoze povzroči konformacijsko spremembo proteina nazaj v osnovno stanje 9. Gibanje membrane fluidnost Lateralna difuzija: menjanje mest med sosednjimi molekulami fosfolipidov Rotacija: vrtenje okrog svoje osi FLIP-FLOP: preskok molekule iz enega sloja v drug sloj. Pri tem sodelujejo flipaze, ki fosfolipide selektivno prenašajo iz sloja v sloj. Vplivi na fluidnost membrane: Temperatura: višja je temperatura, večja je fluidnost Sestava membrane: krajši repi lipidov povečajo fluidnost Nasičenost maščobnih kislin: nenasičene verige večja fluidnost Holesterol: pri višji temperaturi zmanjšuje fluidnost, pri nižji temperaturi pa jo ohranja na neki ravni (preprečuje prehod v gel stanje) Mrzlokrvna bitja: encim desaturaza uvaja nenasičene maščobne kisline v membrano, če je temperatura nižja, krajšanje oz. daljšanje verig (18 16), sinteza nasičenih oz. nenasičenih maščobnih kislin. 10. Kompaktne povezave med celicami, s katerimi deli citoskeleta se vežejo transmembranski vezni protein ekstracelularni ligand intracelularni citoskelet intracelularni vezni proteini 2

3 adherentna celica celica dezmosom celica celica adherentni plaki celica EM hemidezmosom celica EM kadherini kadherini aktinski filamenti kadherini kadherini intermediarni filamenti integrini proteini EM aktinski filamenti integrini proteini bazalne lamine intermediarni filamenti α, β, γ katenin dezmoplakin, plakoglobin talin, vinkulin, α aktinin dezmoplakin 11. Zgradba bazalne lamine Je tanka mrežasta struktura, ki celice epitela, mišičnega in živčnega tkiva ločuje od vezivnega tkiva, ki jih obdaja. Zgrajena je iz: entaktin: vezavno mesto za laminin, kolagen laminin: glavni povezovalni protein, ki veže vse elemente bazalne lamine perlekan: veže laminin in kolagen IV. Ustvarja pore v njej in omogoča hiter prehod molekul med tkivi kolagen IV: osnovni strukturni element bazalne lamine 12. Primerjava evkariontske in prokariontske celice prokarionti evkarionti jedrna ovojnica / da DNA ni vezana na proteine kombinirana s proteini kromosomi eden več jedrca / več delitev cepitev na dvoje mitoza, mejoza endomembrane / da mitohondrij / (encimi za tvorbo ATP so da na plazmalemi) kloroplasti / da (pri rastlinah celična stena da (necelulozna) da (celulozna pri rastlinah) ekso in endocitoza / da gibanje da (fibrile, nitke) da (migetalke, bički) bakterije, modrozelene cepljivke ostala živa bitja 3

4 13. Kako si sledijo cisterne GA od membrane do ER membrana sekrecijski vezikli cisterne trans mediarne cisterne cisterne cis prehodni vezikli zrnati endoplazemski retikulum 14. Membranski proteini periferni: šibko vezani na membrano, nanjo vezani nekovalentno preko drugih proteinskih molekul. Več jih je na citosolni strani kakor na ekstracelularni. Dajejo membrani prožnost in elastičnost. integralni: direktno kovalentno vezani na membraon. Če v celoti prehajajo so transmembranski. Med njimi ločimo: enojni α-heliks: enkrat prehaja membrano multipli α-heliks: do 14x prehaja membrano β-list: tvori v membrani kanalčke skozi katere nato prehajajo molekule V membrano so vgrajeni s hidrofobnim delom, hidrofilni pa štrli iz lipidnega dvosloja. V membrano so vključeni preko MK (N-terminalni konec se poveže s COOH koncem MK ali preko prenilne skupine, vzpostavi se tiosterna vez med prenilno skupino in cisteinom). Lahko pa so vezani preko ogljikovih hidratov s fosfatidil inozitolom. 15. celična stena: rastline, glive, bakterije rastline: celuloza glive: hitin bakterije: murein (gram- : lipopolisaharidi, peptidoglikani, gram+ : peptidoglikani) 16. nukleosom Nukleosom je kroglasta struktura. Sestavljen je iz štirih različnih vrst histonov H 2 A, H 2 B, H 3, H 4 okrog katerih se ovije DNA (1,65x oz. prisotnih je 146 nukleotidnih parov). Sestavljen je iz po dveh enakih histonov oktamer. Sosednji histoni so povezani s povezovalno DNA tako, da skupaj vsebuje okrog 200 baznih parov. Če dodamo še histon H 1, ki nastopa sam in ni podvojen, dobimo kromatosom. 17. Tesni stiki Popolnoma zaprejo prostore med celicami. Predstavljajo bariero med dvema različnima tekočinama in so značilni zlasti za epitelne celice. Njihova vloga je, da 4

5 preprečujejo prehod molekul med celicama v drugačno tekočino, ohranjajo polarnost celice (epitelne celice) s tem da preprečujejo prehod molekul (proteinov) iz apikalne površine na bazolateralno površino. zgrajeni so iz transmembranskih proteinov, ki tvorijo ozek pas in popolnoma obdajo celico. Povežeza se proteina klavdin in skludin (transmembranski protein, ki se preko zonula ocludens veže na cingulin). Vsi trije se nato pritrjujejo na aktinske filamente. Tesni stiki se prekinejo v primeru, ko pade koncentracija ekstracelularnih kalcijevih ionov in omogočajo prehod. 18. fokalni stik ali adhezijski plak Tvorijo ga znotrajcelični pritrditveni proteini, ki omogočajo vezavo citoskeleta. Omogočajo povezavo celica EM in omogočajo gibanje celic. Sestavljeni so iz talina, vinkulina, aktinskih filamentov in α aktinina. Če pride do fosforilacije vinkulina, se fokalni stiki pretrgajo. 19. Kako holesterol vpliva na fluidnost membran? višja temperatura znižuje fluidnost nižja temperatura preprečuje prehod v gel stanje V lipidni sloj se vgradi tako, da polarna OH skupina gleda proti hidrofilni glavi, preostali del molekule pa sega med hidrofobne repe in se z njimi povezuje. Sicer pa holesterol omogoči prehod manjših molekul. 20. Lastnosti membrane (hidrofobnost, fluidnost) Fluidnost: temperatura: višja temperatura višja fluidnost, nižja temperatura nižja fluidnost (Temperatura je premosorazmerna s fluidnostjo.) dolžina fosfolipidov: daljši kot so hidrofobni repi fluidnost je manjša, krajši repi večja fluidnost nasičenost fosfolipidov: več kot je nasičenih maščobnih kislin manjša je fluidnost, manj nasičenih in več nenasičenih maščobnih kislin večja je fluidnost holesterol: pri višji temperaturi zmanjša fluidnost, pri nižji temperaturi preprečuje prehod v gel stanje Asimetrija: zunanji E sloj: fosfatidilholin, sfingomielin (imata N-terminalno amino skupino) notranji P sloj: fosfatidiletanolamin in fosfatidilserin (negativno nabit in je zato izključno na citosolni strani) glikolipidi: so izključno na ekstracelularni strani (cerebrozid sinteza v ER, gangliozid sinteza v GA) proteini (OH so izključno na E strani) reducirane S-S vezi v citosolu mozaičnost: proteini so mozaično razporejeni 21. Razloži: kromosom, kromatida, kromatin 5

6 kromatin: nukleoproteinski kompleks iz 46 nitk kromosomov, vsaka nitka vsebuje DNA molekulo, strukturni protein (histon) in regulatorni protein (nehistonski). Kromatin je nosilec dednih informacij in je viden v interfazi ter profazi delitve celice (mitoza). V interfazi ločimo evkromatin (je transkripcijsko aktiven) in heterokromatin (je bolj spiraliziran od evkromatina). Ločimo konstitutivni heterokromatin (stalno prisoten, nahaja se ob centromeri in ga imenujemo centromerni ali pa je na koncu nitke in ga imenujemo telomerni, ne nosi dednega materiala in ni transkripcijsko aktiven) in fakultativni heterokromatin (ni stalno prisoten mi dobimo en kromosom od očeta in enega od matere, kateri se inaktivira je slučaj, oba sta aktivna le v spolnih celicah oz. v zgodnjih fazah razvoja) kromosom: V profazi mitoze se začne kromatin kondenzirati in oblikujejo se kromosomi. Kromosom je maksimalno kondenziran v mitozi (interfaza). Sestavljen je iz telomere, centromera, kinetohora in kromatid, vsebuje pa še replikacijsko mesto. Je nosilec dednih informacij in je lahko iz dveh molekul DNA (podvojen) oz. ene molekule DNA. Po obliki poznamo metafazni, submetafazni in akrocentrični kromosom. kromatida: je sestavni del kromosoma in je iz ene molekule DNA. V anafazi mitoze se kromatidi enega kromosoma ločita in potujeta vsaka na svoj pol celice. Sledi še dekondenzacija in nato se zopet oblikuje kromatin. Na njenem koncu je telomera, ki ne nosi dednih informacij. Vsebuje encim telomerazo, ki preprečuje skrajšanje kromatid v času celične delitve. 22. LDL transportni vezikli Holesterol se v celice vnaša s pomočjo LDL partikla. Ko celica potrebuje večje količine holesterola, oblikuje LDL receptorje, ki se izrazijo na membrani. Te receptorje nato ulovijo LDL in začne se oženje membrane, dokler se ta ne preščipne in oblikuje se LDL vezikel. Ta je obdan sklatrinskim plaščem. LDL se nato sprosti iz trans GA omrežja (notranjost celice) klatrinski plašč razpade. LDL vezikel se prenese v zgodnji endosom in nato od tam preko poznega endosoma v lizosom. Holesteril ester se hidrolizira in sprosti se holesterol. LDL vezikli nam omogočajo prenos holesterola v notranjost celice, drugače se ta kopiči v krvi in nastane arteroskleroza. 23. mutacije Ločimo: glede na obseg genske (točkovne) mutacije sprememba v bazi kromosomske mutacije aberacija v kromosomu genomske mutacije sprememba v številu kromosomov glede na učinek morfološke mutacije spremenjene oblike organov fiziološke mutacije napake v metabolizmu 6

7 biokemične mutacije napake v biosintezi glede na vrsto prizadetih celic somatične mutacije niso dedne generativne (gametične) mutacije so dedne glede na opaznost makromutacije posledice so opazne s prostim očesom mikromutacije opazimo jih šele s posebnimi metodami glede na izvor spontane mutacije za njihov pojav ne najdemo vzroka inducirane mutacije so posledica vpliva določenih faktorjev (razni fizikalni, kemijski, biološki agensi) 24. evploidije, anevploidije To so genetske mutacije. evploidija: celoten kromosomski material se podvoji, posledica je diploidnost, tetraploidnost Značilna je za rastline, kjer jo tudi induciramo (npr. hibrid koruze da boljši pridelek) anevploidija: Pomnožitev samo določenega tipa kromosoma. Je posledica nerazdvajanja kromosomov v mitozi ali mejozi. Mitotsko nerazdvajanje nastopa samo v somatskih celicah. V anafazi se kromatidi ne ločita in skupaj potujeta na do pola. Ena celica ima en kromosom več, druga pa enega manj. V mejozi dobimo dve celici z enim kromosomom več, in dve z enim manj. Mejotsko nerazdvajanje je veliko hujše od mitotskega. 25. Ves transport proteinov v mitohondrij Na mestu, kjer se membrani stikata, je kontaktno mesto. Protein se sintetizira v citosolu in se nato skupaj z ribosomom prenese na membrano mitohondrija. tu se nahaja translokator TOM. Protein popolnoma obdajo šaproni Hsp70, razen ob signalnem peptidu (v matriksu se odcepi s signalno peptidazo). Šaproni skrbijo, da se protein ne zguba in ostane v linearni konformaciji. Signalni peptid prepozna TOM translokatorski kanal in protein se prenese do notranje membrane. tu se spomočjo elektrokemijskega gradienta, ki se vzpostavi s črpanjem H+ ionov iz matriksa v medmebranski prostor in energije 12 ATP prenese v matriks mitohondrija. Ko pokuka v matriks ga obdajo mitohondrijski šaproni Hsp70 in ga potegnejo v matriks. Hsp70 se odcepijo s pomočjo hidrolize ATP. V matriksu so Hsp60, ki protein preoblikujejo v njegovo aktivno konformacijo Transport v medmebranski prostor: Preko OXA kompleksa Protein se preko TOM in TIM translokatorja prenese v matriks. Tu signalna peptidaza cepi signalni peptid in nastane hidrofobna regija s katero se protein vgradi v OXA kompleks. Če topni del proteina uide v medmebranski prostor, hidrofobni del pa cepi druga signalna peptidaza potem protein uide v medmebranski prostor in ostane tam ujet. OXA kompleks pa razpade. 7

8 Protein preko TOM kompleksa preide v medmebranski prostor, kjer se nato vgradi v notranjo membrano preko TIM 22. TIM 22 nato razpade. 26. Iz česa je antenski kompleks? Rastline imajo dva sistema za zbiranje svetlobe. Razen pri bakterijah se svetloba ujame v mrežo kloroplastnih pigmentov, ki so združeni na tilakoidah. Ti skupki se imanujejo antenski kompleksi. Antenski kompleksi so zasidrani v proteinski matriks. Sestavljeni so iz proteinov, 300 molekul klorofila a, 50 molekul karotenoidov in drugih akcesornih pigmentov, ki zbirajo svetlobo. Energija, ki jo absorbira antenski kompleks teče navzdol do posebnega para molekul za zbiranje energije, reakcijskega centra, ki ga sestavljata klorofil a in z njim povezan protein. Čeprav reakcijski center predstavlja manj kot 1% klorofila v rastlini, klorofil a v reakcijskem centru sprejme elektron, ki beposredno sodeluje v fotosintezi. Vsi ostali fotodintetski pigmenti delujejo le kot antene. 27. Pomožna fotosintetska barvila β karoten, ksantofili, klorofil b, klorofil c, klorofil d, fikoeritrin, fikocianin 28. Lizosomi Z membrano obdani vezikli, ki postanejo aktivni, ko vanje pride substrat. Stičišče biosintetske / sekrecijske poti s potjo endocitoze. ph v lumnu je 5, kar omogoča delovanje kislih hidrolaz. Če kakšnega encima ni, potem pride do kopičenja substrata. ph 5 ustvarja ATP aza, ki črpa H + ione. Membranski proteini lizosoma so na citosolni strani močno glikozilirani, kar ščiti njihovo razgradnjo zaradi delovanja encimov v lumnu lizosoma. Membranski proteini lizosoma se sintetizirajo v zrnatem endoplazemskem retikulumu. Vsebujejo manozo 6 fosfat, ki se doda v cis GA na N ogljikovhidrat. V trans GA jih prepozna MPG receptor, ki jih nato usmeri v vezikle, ki se odcepijo od trans GA in gre v pozni endosom. Sledi defosforilacija manoze in encim se aktivira, ker je manoza defosforilirana se ne more vezati nazaj na receptor in tako ostane v endosomu. 29. Kakšnega izvora morajo biti snovi, ki jih razgradi lizosom? Lizosom vsebuje do 50 različnih encimov, ki razgrajujejo vse celične komponente: proteine, maščobe, ogljikove hidrate, nukleinske kisline. Vanj prihajajo produkti po različnih poteh. Razgraditi se morajo produkti iz celične zunanjosti: nekoristne snovi ali molekule, ki jih celica ne potrebuje; razgradijo pa se tudi lastni deli celice. 30. Mehanizmi vezikularnega transporta Pokrit vezikel je sestavljen iz različnih proteinov. klatrinski plašč Je posrednik pri selektivnem transportu transmembranskih receptorjev (LDL in MPG). Klatrin je molekula iz treh težkih in treh lahkih verig, ki tvorijo triskelion. Klatrinske molekule se na citosolni strani povezujejo in oblikuje se pokrita jamica. Klatrinski plašč se oblikuje v trans GA okoli 8

9 veziklov, ki vsebujejo hidrolitične encime, in se razgradi, ko se vezikel odcepi. Vezavo klatrinskih molekul pa omogoča adaptin. koatomerni vezikli neselektiven transport iz ER GA, GA plazmalema vezikularni transport iz ER cis GA, nastane koatomerni plašč V teh primerih tvorijo plašč koatomere COP-i, ki za formacijo potrebujejo ATP in se odcepijo, ko se vezikel sprosti. Ločimo: koatomerni plašč I = transport iz cis GA ER, med cisternami GA koatomerni plašč II = iz ER cis GA in trans GA plazmalema Konstitutivna sekrecija: iz trans GA se odcepljajo vezikli, ki vsebujejo na membrani proteine z GTP = ARF proteini. Ko se vezikel odcepi od trans GA se sproži hidroliza GTP GDP in ARF se konformacija spremeni in vezikel se sprosti. ARF gre samo v eno smer. Tipi veziklov: COP I = pokriti vezikli obdani s koatomernim plaščem ER GA COP II = ER GA, GA ER, cis GA trans GA klatrinski = trans GA lizosomi, plazmalema endosom 31. Povezovanje veziklov s tarčnim delom membrane (spada zraven vezikularnega transporta) V celici je ogromno veziklov, ki morajo prenesti tovor na ustrezno membrano. Zato ima vsaka membrana posebne markerske proteine SNARE. Vsak vezikel ima specifično povezovalno molekulo v SNARE, ki jo more prepoznat določena membrana (tarčna membrana). Molekula na tej membrani pa je t SNARE (ta prepozna v SNARE). Da poteka prepoznavanje urejeno poskrbijo Rab proteini. Vsaka membrana ima svoje Rab proteine. Ti se v aktivni obliki vežejo na vezikel ob v SNARE. Ta vezikel se prenese k membrani in tam Rab protein omogoča vezavo v SNARE s t SNARE. GTP v Rab proteinu hidrolizira in vezikel pride v neposredni stik z membrano in pride do fuzije membran. Za to sta potrebna še dva proteina. To sta SNAPS in NSF proteina. Pri fuziji se pridružijo še SNAP molekule, ki združijo v in t SNARE, potem se pridruži še NSF in pride do fuzije. 32. Sekundarni sporočevalci cgmp (deluje na mišična vlakna), camp, NO 2, PIP 2 (fosfatidil inozitol 4,5, bifosfat), IP 3 (inozitol trifosfat), Ca Razlike med mitozo in mejozo Pri mitozi dobimo dve popolnoma enaki hčerinski celici, mejozi pa štiri različne hčerinske celice, ker vmes pride do crossing over. Mitoza je sestavljena iz: profaza, prometafaza, metafaza, anafaza, telofaza, citokineza. Mitoza je odgovorna za rast organizma in obnovitev odmrlih celic. Mejoza se pojavi samo pri nastanku spolnih celic. gre za proces delitev z enkratnim podvojevanjem 9

10 DNA. Dobimo štiri h-ploidne celice. Sestavljena je iz: profaza I (leptoten, zigoten, pahiten, diploten), metafaza I, anfaza I, telofaza I, profaza II, metafaza II, anafaza II, telofaza II. 34. Miozin (funkcija, vlakna, kje je, delovanje, sarkomere) Miozini so motorni proteini, ki omogočajo delovanje aktina. Poznamo jih 14 vrst. So ATP aze na aktinskem filamentu in se pomikajo od konca proti + koncu. Da do premika pride je potrebna hidroliza ATP in konformacijska sprememba miozinske glave. Sestavljen je iz težkih in lahkih verig. Ima aktinsko mesto in ATP mesto. Sestavljen je iz glave, vrata in repa. Miozin I je prisoten le v nemišičnih celicah, miozin II pa je predvsem v mišičnih celicah. Miozini II se antiparalelno povezujejo med seboj (konci predstavljajo glave, srednji del pa so repi). Miozin II je prisoten v kontraktilnem obroču in deli celico po mitozi. Delovanje sarkomernih vlaken: miozin je na aktin vezan takrat kadar nanj ni vezan ATP (rigor mortis) na miozin se veže ATP glava se odmakne in zaniha proti naslednjemu G-aktinu poteče hidroliza ATP miozin se šibko poveže poteče odcep ADP močna vezava in pomik aktina odcep ADP stanje rigor mortis Sarkomera je osnovna strukturna in funkcionalna enota miofibrile. 35. Funkcija centrosoma Centrosom je primarno mesto nukleacije. Je del živalske celice in se nahaja ob jedru. V sredini ležita dva centriola, okrog pa se nahaja pericentriolarni matriks v katerem se nahajata γ-tubulin in pericentrin. S podvojitvijo DNA se podvoji tudi centrosom. Sledi potovanje na pola celice in tvorba delitvenega vretena. 36. Rast mikrotubulov Sestavljanje mikrotubula: Na + koncu vezane so dimere, ki vsebujejo GTP, če je koncentracija dimer visoka mikrotubul raste ustvari se čepica, ki prepreči razkroj vezi med dimerami z GDP. Če je koncentracija dimer majhna, čepica ne nastane in poteka odcepljanje dimer (mikrotubul se krajša). 37. Kaj je treadmilling in za katere strukture je značilen? Značilen je za mikrotubule. Poteka pri kritični koncentraciji, kjer je proces depolimerizacije uravnotežen s polimerizacijo. 38. Strukture mikrofilamentov Mikrofilamenti so aktinski filamenti in se nahajajo pod plazmalemo in sodelujejo pri krčenju celic. Sestavljata jih dva niza aktinskih molekul, ki so prepletene v α- vijačnico. Poznamo α (mišične celice), β in γ aktin (nemišične celice). 39. Receptorske molekule. 10

11 Receptorske molekule so molekule, ki sprejemajo signale signalnih molekul. Člani superdružine steroidnih receptorjev delujejo kot transkripcijski faktorji, ki regulirajo ekspresijo genov. Drugi receptorji so še G-proteini, tirozin kinaze (receptor za rastne faktorje). Druge vrste receptorjev vključujejo protein tirozin fosfataze, protein serin / treonin kinaze in gvanilil ciklaze. 40. γ tubulin γ tubulin je ključni protein v centromeru, ki povzroči izgradnjo oz. sestavljanje mikrotubulov. Kompleks γ tubulina oblikuje okroglo strukturo, ki vsebuje molekul γ tubulina. Ti krogi služijo kot mesta za sestavljanje mikrotubulov in lahko ostanejo na njihovem koncu. 41. cdk4, ciklin D Cdk4 in ciklin D skupaj delujeta v G 1 fazi. Ciklin D se sintetizira toliko časa dokler so prisotni rastni faktorji. Dokler so v G 1 fazi prisotni rastni faktorji, kompleks ciklina D in cdk4 vodi celico preko restrikcijske točke. 42. Kje in v katerih procesih v celici nastaja ATP? ATP v celici nastaja v dveh procesih. V glikolizi, ki anaeroben proces proces razgradnje glukoze do piruvata in poteka v citoplazmi in v celičnem dihanju, ki je aerobna razgradnja hranilnih snovi do CO 2 in poteka v mitohondrijih. 43. Zakaj je mejotsko nerazdvajanje kromosomov za organizem usodnejše kot pa mitotsko? Pri mitozi nastaneta dve celici, ena ima en kromosom več, druga pa enga manj. Pri mejozi pa nastanejo štiri celice, po dve imata en kromosom več, drugi dve pa enega manj. Mejotske mutacije so dedne, mitotske pa ne. 44. Kateri proces poteka v jedrcu? V jedrcu se oblikujejo ribosomske podenote. V jedrcu se nahajajo r-rna, ki so zelo številne in si v zapisu sledijo. 45. Kaj so gliksiosomi? So vezikli v katerih poteka pretvorba maščobnih kislin v sladkorje (samo pri rastlinah) MK 2 acetil Co A jantarjeva kislina (citosol) glukoza 46. Kateri encimi so značilni za peroksisome in kakšno funkcijo opravljajo? Peroksisomi so mešički obdani z membrano. Vsebujejo oksidacijske encime in so zelo veliki porabniki kisika. RH 2 + O 2 R + H 2 O 2 peroksidativna reakcija oksidacija fenolov, alkoholov H 2 O 2 + R'H 2 + 2H 2 O 11

12 Ta reakcija skrbi za oksidacijo škodljivih snovi razstrupljanje 2H 2 O 2 (katalaza) H 2 O + O 2 Največ peroksisomov je v jetrih in v ledvicah. 47. Kakšno vlogo opravlja gladki endoplazemski retikulum? sinteza fosfolipidov, holesterola, ceramida sinteza steroidnih hormonov detoksifikacija aktivacija kancerogenov razgradnja glikogena (glukoza 6 fosfataza) skladiščenje 2+ ionov ( kalcijevi ioni sarkoplazemski retikulum) 48. Na kakšen način prehajajo Ca 2+ iz lumna ER v citosol in na kakšen način v obratni smeri? Iz lumna ER v citosol Ca 2+ prekajajo skozi kalcijeve kanalčke, nazaj pa jih črpa kalcijeva črpalka. Ca 2+ ATP aza (Ca 2+ iz citosola v ER in EM) Ca 2+ se veže na ATP azo (trije ioni) na ATP azo se veže ATP ob prisotnosti Mg hidroliza ATP (energija se sprosti) konformacijsko spremeni protein zaradi vezave P na Asp zaradi spremembe Ca+ preide na drugo stran odcep Ca 2+ in P z aspartata spremeni protein nazaj v osnovno stanje Ionski kanalčki tvorijo ozek prehod za ione v smeri koncentracijskega gradienta, kanalčki so regulirani glede na potrebe, so visoko selektivni (samo za en ion). 49. Kako je zgrajen presledkovni stik in kakšno funkcijo opravlja? Presledkovni stik je zgrajen iz več deset kanalčkov. Je komunikacijska povezava. Je iz koneksinov, 6 koneksinoc sestavlja konekson, 2 koneksona dveh sosednjih celic pa tvorita povezavo presledkovni stik. Omogočajo usklajeno delovanje v živčnih celicah, srčnih in gladkih mišičnih celicah, omogočajo sinhrono delovanje migetalk (migetalčni epitelij), igrajo pomembno vlogo pri razvoju jajčne celice in zgodnjih fazah razvoja zarodka (komunikacija med celicami). 50. Štiri naloge aktinskih filamentov. ležijo pod plazmalemo in dajejo celici obliko sodelujejo pri povezavah celica celica in celica EM pritrjajo celične izrastke, kot so mikrovili pritrjajo tudi izrastke, ki so odgovorni za fagocitozo in celično premikanje 51. Genetske (točkovne) mutacije in posledice za beljakovine. O točkovnih mutacijah govorimo, ko pride do spremembe v eni bazi nukleotidnega zaporedja, na prvi, drugi ali tretji poziciji kodona. Če se ena 12

13 purinska baza zamenja z drugim purinom (ali pirimidinska s pirimidinom) imenujemo zamenjavo tranzicija. Lahko pa se purin zamenja s pirimidinom ali obratno in to imenujemo transferzija (to je veliko hujša oblika mutacije kot tranzicija). Ločimo več tipov točkovnih mutacij: tihe mutacije: mutacija ne privede do spremembe v ekspresiji gena sintetizira se isti protein missens mutacije: posledica je spremenjen smisel kodona, zato se določi povsem nova AK, ki se vgradi v protein nonsense mutacije: posledica je nesmiseln oz. stop kodon in zato krajši protein frameshift mutacije: posledica je premik bralnega okvira ena baza se lahko vrine v kodon (adicija) ali pa določena baza izpade (delecija). Kodon se zato bere z zamikom, kar povzroči drugačno sekvenco AK v proteinu 52. Katere molekule vplivajo na asimetričnost membrane? glikolipidi (derivati sfingozina) samo na zunanji strani celične membrane fosfatidilholin na zunanji strani (E sloj) sfingomielin na zunanji strani (E sloj) fosfatidiletanolamin na notranji strani (P sloj) fosfatidilserin na notranji strani (P sloj) periferni proteini največ jih je na citosolni strani glikoproteini vedno na ekstracelularni strani glikolipidi vedno na ekstracelularni strani 53. Akson Diferenciacija mlade živčne celice nevroblasta se začne tako, da se na enem delu zarodna celica podaljša v izrastek, nevrit ali akson, ki vsebuje nevrofilamente in mikrotubule. Aksoni so lahko dolgi do enega metra. V njem je veliko mitohondrijev in lahko potujejo po aksoplazmi skupaj z ostalimi molekulami (aksonalni transport, ki poteka v obe smeri9. Živčne celice prenašajo vzburjenje v smeri od dendritov proti aksonu. Živci so sestavljeni iz številnih aksonov. 54. Fibronektin Omogoča vezavo na EM, veže tudi druge sestavine EM. Druge naloge: sodeluje pri strjevanju krvi, celjenje ran, fagocitoza. V EM se pojavlja v obliki fibronekstinskih nitk. Usmerja celice v embrionalnem razvoju. V rakastih celicah ga je zelo malo, zato je lažje delanje metastaz (ni povezovanja). 55. Kaj se zgodi v G 1 fazi, če je DNA okvarjena? Na koncu G 1 faze se nahaja restrikcijska točka. Za prehod te točke morajo biti prisotni rastni faktorji. Če rastni faktorji niso na voljo, preide celica v G 0 fazo. Če 13

14 je DNA okvarjena je prehod iz G 1 v S fazo onemogočen in celica preide v G 0 fazo. 56. Glavni sporočevalci steroidni hormoni (vitamin D), NO 2, CO, nevrotransmiterji, peptidni hormoni in rastni faktorji 57. Kompaktne povezave in njihove naloge. adherentni plaki ali fokalni stik: omogočajo celično gibanje dezmosomi: med seboj pripenjajo celice 14

2. Membranski proteini značilnosti zgradbe, vrste in različne naloge proteinov.

2. Membranski proteini značilnosti zgradbe, vrste in različne naloge proteinov. 1. Celična membrana - zgradba plazemske membrane 1. Sestava fosfolipidnega dvosloja (P in E sloj membranskih dvoslojev). Plazemska membrana je zgrajena iz lipidov in proteinov. Lipidi dajejo celici osnovno

Διαβάστε περισσότερα

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.

Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne

Διαβάστε περισσότερα

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'

Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Zgradba in dinamika biološke membrane

Zgradba in dinamika biološke membrane BIOLOGIJA CELICE Zgradba in dinamika biološke membrane Osnovne sestavine: lipidi trdnost proteini sladkorne skupine vezane na lipide in proteine na eksoplazmatski strani membrane Ločimo dva sloja: E ali

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini

Διαβάστε περισσότερα

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP

Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem

Διαβάστε περισσότερα

BIOLOGIJA CELICE. Uredil Primož Pirih Društvo študentov biologije

BIOLOGIJA CELICE. Uredil Primož Pirih Društvo študentov biologije Društvo študentov biologije Stran 1/44 http://dsb.biologija.org BIOLOGIJA CELICE Zapiski s predavanj pri predmetu Biologija celice za študente biologije. Predavatelji Jezernik, Strle, Pšeničnik. Zadnja

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV

METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.

Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline. Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov

Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov in proteinov na zunanji strani Sestava in struktura

Διαβάστε περισσότερα

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza

Διαβάστε περισσότερα

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu

Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE

ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE ZVIJANJE PROTEINOV, RAZGRADNJA IN USMERJANJE ZVIJANJE PROTEINOV Spontano Stanje odtajane kroglice Molekularni šaperoni POST-TRANSLACIJSKE MODIFIKACIJE PROTEINOV RAZGRADNJA Ubikvitin Proteasom USMERJANJE

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ

FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem oz. presnova

Metabolizem oz. presnova Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko

Διαβάστε περισσότερα

PROTEINI POVEZANI S PRENOSOM SIGNALOV. Funkcije proteinov

PROTEINI POVEZANI S PRENOSOM SIGNALOV. Funkcije proteinov PROTEINI POVEZANI S PRENOSOM SIGNALOV Funkcije proteinov Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Oporna funkcija (strukturni proteini,

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV

SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV SIGNALNE POTI, KI REGULIRAJO IZRAŽANJE GENOV Literatura za temo Signalne poti, ki regulirajo izražanje genov: Lodish Berk Kaiser Krieger scott Bretscher Ploegh Matsudaira MOLECULAR CELL BIOLOGY SEVENTH

Διαβάστε περισσότερα

Metabolizem in energija

Metabolizem in energija Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,

Διαβάστε περισσότερα

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH

ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1

Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni

Διαβάστε περισσότερα

Biologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm

Biologija celice. ločljivost: oko 0'2 mm,svetlobni mikroskop 0'2 μm, elektronski 0'2 ηm Biologija celice Živa bitja: - so kemijsko kompleksna in visoko organizirana (celična zgradba) - imajo presnovo (metabolizem), uporabljajo in pretvarjajo energijo o disimilacija (katabolizem)-razgradnji

Διαβάστε περισσότερα

LIPIDI IN LIPIDNE MEMBRANE

LIPIDI IN LIPIDNE MEMBRANE LIPIDI IN LIPIDNE MEMBRANE Maščobne kisline Sestavljeni lipidi (mašč.kisline + alkohol) Triacilgliceroli Glicerofosfatidi Sfingolipidi Voski Enostavni lipidi (vsi so izoprenski derivati) Terpeni Steroidi

Διαβάστε περισσότερα

BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE

BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06

TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06 TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje molekul (ligandov, npr. O2 v Hb, Mb) Uravnavanje - DNA-vezavni proteini

Διαβάστε περισσότερα

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se

6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.

Διαβάστε περισσότερα

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije

Encimi. Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Encimi Splošne lastnosti - osnove delovanja, specifičnost, energijski vidik nekatalizirane in encimsko katalizirane reakcije Kofaktorji, koencimi in prostetične skupine Mehanizmi encimske katalize Klasifikacija

Διαβάστε περισσότερα

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN

UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna

Διαβάστε περισσότερα

Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije

Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-

Διαβάστε περισσότερα

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina

vaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij

Διαβάστε περισσότερα

Združevanje celic v tkiva. Lodish 4: 22. poglavje

Združevanje celic v tkiva. Lodish 4: 22. poglavje Združevanje celic v tkiva Lodish 4: 22. poglavje Razdelitev poglavja Pritrjevanje celic in komuniciranje med njimi Pritrjevanje celic na medceličnino Kolageni v medceličnini Nekolagenske sestavine medceličnine

Διαβάστε περισσότερα

LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b

LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami

Διαβάστε περισσότερα

Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar

Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica doc. dr. Marko Dolinar obravnavane teme v študijskem letu 2003/2004: Pretok genetskih informacij (5. poglavje)

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

Biologija ćelije CITOSKELET

Biologija ćelije CITOSKELET Biologija ćelije CITOSKELET Kompleksna mreža proteinskih filamenata 3 osnovna elementa: 1. Mikrofilamenti (prečnika oko 7 nm) od proteina aktina 2. Intermedijarni filamenti (oko 8-11 nm) - od 6 glavnih

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4

pretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4 1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f)

Διαβάστε περισσότερα

BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA

BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 VSEBINA OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 4 JEDRO 4 VAKUOLA 6 PLASTIDI 6 Proplastidi 7 Amiloplasti

Διαβάστε περισσότερα

1.1.1 Organizacija, zgradba, oblika in velikost rastlinskih celic

1.1.1 Organizacija, zgradba, oblika in velikost rastlinskih celic 1 1 CITOLOGIJA - veda o celici 1.1 CELICA Celica je najmanjša funkcionalna in organizacijska enota, ki še kaže vse značilnosti življenja. Celice je prvi videl 1665 Robert Hooke. Opazoval je pluto in videl,

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo)

Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Funkcije proteinov (pogojene s strukturo) Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni

Διαβάστε περισσότερα

JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(

JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA( JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);

Διαβάστε περισσότερα

BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA

BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI

Διαβάστε περισσότερα

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar

Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(

JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA( JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);

Διαβάστε περισσότερα

Biologija rastlinske celice

Biologija rastlinske celice Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije proteinov. Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr.

Funkcije proteinov. Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Funkcije proteinov Oporna funkcija (strukturni proteini, npr keratini, kolagen...) Transport/skladiščenje določenih molekul (ligandov, npr. Hb, Mb) Uravnavanje procesov (DNA-vezavni proteini) Obramba pred

Διαβάστε περισσότερα

JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA(

JEDRO (NUCLEUS PROKARYOTA( JEDRO (NUCLEUS) PROKARYOTA( procita) EUKARYOTA ( evcita) Nastanek: iz jedra; indirektna delitev: mitoza, mejoza-kariokineza Število: 1/ celico; 2/celico= dikariontsko stanje (Asco, - Basidiomycotina);

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06 DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini

Διαβάστε περισσότερα

Nukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij.

Nukleinske kisline. Nukleotidi. DNA je nosilka dednih genetskih informacij. Nukleinske kisline DNA je nosilka dednih genetskih informacij. RNA je posrednik, ki omogoča sintezo proteinov na osnovi zapisa na DNA. Nukleotidi Nukleinske kisline so polimeri nukleotidov. OH... RNA ribonukleinska

Διαβάστε περισσότερα

Struktura in dinamika bioloških membran. Stryer (5 th ), 12. poglavje Voet (4 th ), 12. poglavje

Struktura in dinamika bioloških membran. Stryer (5 th ), 12. poglavje Voet (4 th ), 12. poglavje Struktura in dinamika bioloških membran Stryer (5 th ), 12. poglavje Voet (4 th ), 12. poglavje Pregled Funkcije bioloških membran Lastnosti lipidnih membran Sestava membran Membranski lipidi Membranski

Διαβάστε περισσότερα

PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL

PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL Povzetek dveh predavanj pri predmetu Biokemija študijski program Kemija 2008/2009 doc. dr. Marko Dolinar Pred vami je del gradiva, ki ga pripravljam za naslednje

Διαβάστε περισσότερα

ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE

ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE Prvi mikroskopi so omogočili prva opazovanja mikroorganizmov. Robert Hook je na usnju prvi videl plesni in je začetnik celične teorije. Antonie van Leuwenhoek je sestavil prvi

Διαβάστε περισσότερα

CITO T SKE K L E ET E

CITO T SKE K L E ET E CITOSKELET ULOGE CITOSKELETNIH ELEMENATA ćelije gajene u kulturi aktinski filamenti mikrotubule intermedijarni filamenti enterocit specifičnost organizacija STRUKTURA -PRATEĆI PROTEINI FUNKCIJA debljina

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

DNA in RNA: zgradba in vloga. Velika predavalnica IJS,

DNA in RNA: zgradba in vloga. Velika predavalnica IJS, DNA in RNA: zgradba in vloga Velika predavalnica IJS, 10. 4. 2014 Nukleinske kisline Shranjevanje, prenašanje in izražanje genetske informacije. Dve vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska kislina

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

Struktura in dinamika bioloških membran. Stryer, 12. poglavje Voet, 12. poglavje

Struktura in dinamika bioloških membran. Stryer, 12. poglavje Voet, 12. poglavje Struktura in dinamika bioloških membran Stryer, 12. poglavje Voet, 12. poglavje Pregled Funkcije bioloških membran Lastnosti lipidnih membran Sestava membran Membranski lipidi Membranski proteini Funkcije

Διαβάστε περισσότερα

Osnovna zgradba prokariontske celice

Osnovna zgradba prokariontske celice Osnovna zgradba prokariontske celice Citoplazemska membrana Celična stena Citoplazma Ribosomi Vključki - Inkluzije Nukleotidi Citoplazma Na citoplazmo so vezane funkcije saj v njej potekajo naloge celične

Διαβάστε περισσότερα

MAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi.

MAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. MAŠČOBE zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. Zgradba maščob Maščobe so zgrajene iz: ogljika, vodika in kisika Sestavine maščob: 1. GLICEROL

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA S FIZIOLOGIJO

Διαβάστε περισσότερα

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta

Matjaž Zorko Medicinska fakulteta Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2009 MOLEKULARNA ENCIMOLOGIJA KLASIFIKACIJA IN NOMENKLATURA ENCIMOV (s primeri) Matjaž Zorko Medicinska fakulteta GLEJ: http://ibk.mf.uni-lj.si/teaching/lab_medicina/default.html

Διαβάστε περισσότερα

Prve raziskave. Diagram prvega modela membrane.

Prve raziskave. Diagram prvega modela membrane. Celična membrana imajo jo vse celice omogoča fizično in kemično osamitev od okolja ohranja stabilne razmere znotraj celice tanka dvoslojna plast, obdaja citoplazmo, celično jedro ali organele 7-10 nm debela

Διαβάστε περισσότερα

Gradniki TK sistemov

Gradniki TK sistemov Gradniki TK sistemov renos signalov v višji rekvenčni legi Vsebina Modulacija in demodulacija Vrste analognih modulacij AM M FM rimerjava spektrov analognih moduliranih signalov Mešalniki Kdaj uporabimo

Διαβάστε περισσότερα

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.

1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije. Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

Nukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna

Nukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna Nukleinske kisline Nukleinske kisline vloga pri shranjevanju, prenašanju in izražanju genetske informacije: DNA RNA proteini zgradba in delovanje celice 2 osnovni vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska

Διαβάστε περισσότερα

Sinteza RNA - transkripcija

Sinteza RNA - transkripcija Sinteza RNA - transkripcija RNA polimeraza je encimski kompleks, ki katalizira sintezo RNA na osnovi DNA matrice sinteza RNA, ki jo usmerja DNA. Pomnoževanje poteka v 5 proti 3 smeri. Matrična veriga DNA

Διαβάστε περισσότερα

ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija

ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI. Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija ZAKLJUČNI PROCESI V BIOTEHNOLOGIJI Membranski separacijski procesi: diafiltracija, elektrodializa, reverzna osmoza, pervaporacija Membranski separacijski procesi v biotehnologiji proces mikrofiltracija

Διαβάστε περισσότερα

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa

13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2

Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov

Διαβάστε περισσότερα

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013

OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete

Διαβάστε περισσότερα

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor

Διαβάστε περισσότερα

PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN)

PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) Priročnik je napisan v obliki kratkih povzetkov in zajema snov 1. letnika smeri Biologija

Διαβάστε περισσότερα

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI

DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski

Διαβάστε περισσότερα

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri

Διαβάστε περισσότερα