BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE
|
|
- Ολυμπία Δημητρακόπουλος
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA CELICE TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOKEMIJE MARINA DERMASTIA
2 BIOLOGIJA 2 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 3 JEDRO 3 VAKUOLA 5 PLASTIDI 5 Proplastidi 6 Amiloplasti 6 Kromoplasti 7 Kloroplasti 7 CELIČNA STENA 7 Sinteza stene 8 Plazmodezme 9 Primarna plazmodezma 9 Sekundarne plazmodezme 10
3 BIOLOGIJA 3 OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE Rastlinske celice imajo različne oblike in so različno velike. Najmanjše celice so kockaste ali izodiametrične celice v vršičkih korenin in stebel. Te celice imajo navadno premer okrog 12 µm. Največje celice so tanke celice vlaken, ki so lahko dolge tudi več kot 2 m. Rastlinsko celico sestavlja protoplast, ki ga obdaja celična stena. Protoplast je razmejen od stene s celično membrano. JEDRO Jedro vsebuje večino celičnih genskih informacij in deluje kot center za regulatorno delovanje. V jedru se DNA pojavlja v proteinskih histonskih kompleksih, ki sestavljajo kromosome. Histoni vzdržujejo stabilno in funkcionalno strukturo DNA. Tekoča faza, ki DNA v jedru obliva je nukleoplazma. Različne vrste celic imajo svoje posebne strukture in metabolizem, ker vsaka celica nadzoruje kateri geni se v nekem času izrazijo in kateri ne. Deli DNA, ki vsebujejo mirujoče gene, se pravi gene, ki ne vstopajo neposredno v sintezo RNA, se imenujejo heterokromatin. Deli DNA z aktivnimi geni predstavljajo evkromatin. Heterokromatin in evkromatin lahko diferencialno pobarvamo z različnimi histološkimi barvili za opazovanje pod svetlobnim mikroskopom. Jedro obdaja jedrna ovojnica iz dveh membran. Zunanja membrana je nadaljevanje membrane endoplazemskega retikla. ER je podobna po funkcionalnih ribosomih na citoplazemski strani. Notranja in zunanja membrana sta ločeni s perinuklernim prostorom, ki se prek ozkih povezav nadaljuje v lumen ER. Ta prostor je običajno ozek, širok okrog 20 nm. Pri nekaterih vrstah (Isoetes, Ochromonas) se lahko v tem prostoru nalaga in skladišči material, s čimer ta postane precej velik. Prostor lahko tudi nabrekne med nastajanjem spermijskih celic in med jedrnim zlivanjem pri spolnem razmnoževanju. Ker jedrni geni nadzorujejo sintezo prenašalne, mrna potrebne za proteinsko sintezo v citoplazmi, je edino naravno pričakovati, da ima jedrna ovojnica poti, ki olajšujejo transport mrna iz citoplazme. To so jedrne pore, s premerom 70 nm, ki prekrivajo jedrno površino v
4 BIOLOGIJA 4 gostoti med 6 do 25 por na kvadratni mikrometer, odvisno od tipa celice. Gostota teh por je v korelaciji z jedrno aktivnostjo. Vsako poro sestavlja izdelan makromolekularni kompleks, ki je podoben v vseh evkariontskih organizmih. Kompleks je globok 120 nm, s premerom pore 50 nm. Celokupna masa kompleksa je 124 MDa in vsebuje okrog 120 različnih proteinov nukleoporinov. Porni kompleks vsebuje 8 perifernih vodnih kanalčkov za prosto difuzijo majhnih molekul. Osrednji kanal pa aktivno transportira proteine in RNA molekule. Proteini iz citoplazme lahko vstopijo v jedro le če vsebujejo posebno aminokislinsko zaporedje signal za jedrno lokacijo. Ko jedrna pora prepozna ta signal, se odpre osrednji kanal. Za transport proteinov med jedrom in citoplazmo je potrebna energija v obliki ATP. Pore so lahko razporejene naključno, a imajo pogosto posebne vzorce razporeditve, kot ogrlica okrog jedra, v vrstah, spiralah ali skupkih. Jedra imajo različen volumen, ki ni le vrstno specifičen, temveč se spreminja tudi v času replikacije DNA, sinteze novih histonov med celičnim ciklom ali ko postanejo jedra poliploidna. Ekstremno aktivna jedra, kot so v apikalnih meristemih ali določenih žlezah, so mnogo večja od manj aktivnih jeder v odraslih tkivih v isti rastlini. Verjetno je razlog v tem, da vsebujejo več RNA in sintetskih encimov. V meristematskih celicah so jedra dominanten organel, a ko celice zorijo, jedro ne raste proporcionalno, tako da predstavlja le še manjšo celično frakcijo. Jedrna oblika je spremenljiva. Mnoga jedra so kroglasta, a prav tako pogosta so krpata jedra. V odraslih celicah je jedro pogosto sploščeno proti strani protoplasta, stisnjeno proti steni. Mnoge podaljšane celice imajo tako ozek premer, da je okroglo jedro nemogoče; zato je vretenasto zoženo, da se prilega celici. Čeprav jedra najdemo v vseh delih celice, je bolj varno, da rečemo, da je pozicija jedra redko, če sploh naključna. V jedru je eno ali več malih telesc nukleolov ali jedrc, ki jih v interfaznem jedru predstavlja skupek različnih kromosomov. To so območja bogata s prekurzorji ribosomskih RNA - strukturnih RNA ribosomov. Jedrca so odgovorna za prepisovanje ribosomske DNA,
5 BIOLOGIJA 5 procesiranje transkriptov ribosomskih RNA, združevanje ribosomskih RNA in vnos ribosomskih proteinov v ribonukleoproteinske podenote za transport v citoplazmo. Ob zrelosti se ribosomske podenote eksportirajo iz jedra prek osrednjega kanala pore. Pri tem uporabljajo za izvoz signal na enem od ribosomskih proteinov. VAKUOLA Vakuole skoraj vedno zavzemajo velik del celične prostornine. Večina rastlin ima veliko osrednjo vakuolo, ki v mladih tkivih verjetno nastane z zlivanjem veziklov endoplazemskega retikla in Golgijevega aparata. V meristemskih in drugih majhnih celicah je namesto osrednje vakuole več manjših, ki jih skupaj označuje izraz vakuoma. Vakuolo obdaja membrana tonoplast, v kateri so posebni integralni transportni proteini akvaporini, povezani s hitrim transportom vode prek tonopalasta. V osrednji vakuoli je vakuolni sok, ki je večinoma voda, vsebuje pa lahko tudi encime, soli, barvila (npr. antociane), alkaloide, saharide (npr. inulin), maščobe (oljna vakuola), založne proteine (alevronsko zrno), tanine in druge spojine. Osrednja vakuola deluje kot začasno ali dolgotrajnejše skladišče. V vakuoli se skladiščijo tudi hidrolitični encimi take vakuole delujejo podobno kot lizosomi. Največkrat je povečanje celic rezultat sprejema vode v vakuolo. Ta se širi in potiska ostanek celične vsebine v tanko plast ob steni. Dokler je celična stena elastična, ta pritisk steno razteguje in celica raste. Tudi v zreli celici vakuola, napolnjena z vodo, pritiska citoplazmo proti celični steni. Tako nastane turgorski tlak, ki prispeva k strukturni togosti celice. PLASTIDI Plastidi so skupina dinamičnih organelov z različnimi nalogami. Plastidi imajo plastidno ovojnico sestavljeno iz notranje in zunanje membrane. V membrani je malo fosfolipidov in veliko galaktolipidov. V zunanji membrani so nespecifični porni proteini, ki prosto prepuščajo vodo, različne ione in metabolite. Ti prehajajo v medmembranski prostor, vodno fazo med membranama. Čeprav se membrani nikjer ne zlivata, na določenih mestih proteini membrani povezujejo, tako da je omogočem transport proteiniv, ki so kodirani v jedru in se sintetizirajo v citoplazmi, v notranjost plastida. Notranjost plastida zapolnjuje stroma, v kateri so ribosomi
6 BIOLOGIJA 6 in obročasta DNA, ki ni povezana s histoni. Plastidi rastejo in se množijo z binarno cepitvijo, podobno bakterijski, ki je neodvisna od celične delitve. V stromi je notranji membranski sistem tilakoidnih membran. Različni presnovni procesi (eksport posebnih lipidnih molekul, shranjevanje sladkorjev in železa, nastajanje barve cvetov in plodov) so povezani s posebnimi tipi plastidov. S spremembo nekega rastlinskega organa se spremenijo tudi membrane in proteini plastidov, ki tako prehajajo iz ene oblike v drugo. Nobena rastlina ni brez vsaj ene oblike plastidov. Proplastidi Proplastidi so plastidi v mladih, hitro delečih se celicah. Proplastidi so preprosti in majhni (premer 1-2 µm). Notranja membrana ima malo gub in majhno površino. Proplastidi so izhodni tip plastidov - iz njih se lahko razvijejo vsi drugi tipi plastidov. Amiloplasti V nefotosintetskih tkivih se proplastidi razvijejo v amiloplaste, v katerih se kopičijo sladkorji v obliki založnega škroba. V vsakem amiloplastu nastanejo velika škrobna zrna, ki povsem zapolnijo stromo in ostane le malo notranjih membran. Škrob sestavljata dva tipa polisaharidov - amiloza in amilopektin. Obe spojini sta polimera α-glukoze. Amilozo sestavljajo linearne verige, sestavljene iz nekaj sto do več tisoč glukoznih enot, povezanih z α-1,4 vezmi. Amilopektin pa je razvejana molekula, ki jo gradijo krajše verige z α-1,4 vezmi, ki so med seboj navzkrižno povezane z α-1,6 vezmi. Amilopektin vsebuje do glukoznih enot. Kemijska sestava in oblika škrobnih zrn sta za rastlinsko vrsto značilna. Škrobna zrna so lahko velika µm (krompir µm, fižol µm, pšenica do 52 µm). Škrob se začne nalagati okoli središča nalaganja škroba, ki ga imenujemo hilum. V celicah koreninske čepice so veliki amiloplasti - statoliti. Pod vplivom težnosti se statoliti usedajo na dno celice. Statoliti verjetno sodelujejo pri zaznavanju gravitacije in pomagajo usmerjati rast korenine navzdol. Novejše raziskave kažejo, da poleg statolitov obstajajo tudi drugi načini zaznavanja gravitacije, ki so še slabo raziskani.
7 BIOLOGIJA 7 Kromoplasti Pri nekaterih cvetovih in plodovih se rdeči, rumeni ali oranžni karotenoidni pigmenti kopičijo v plastidih, ki se razvijejo v obarvane kromoplaste. Imajo naguban sistem membran, a brez granov. Karotenoidni pigmenti, ki se kopičijo v kromoplastih, so terpenske spojine z lipofilno kemično naravo in so lahko del membran ali samostojne oljne kapljice - plastoglobuli. Nekateri pigmenti lahko oblikujejo kristale. Kromoplast lahko vsebujejo tudi več kot 30 različnih tipov pigmentov. Kloroplasti Fotosinteza poteka v zelenih plastidih - kloroplastih. Kloroplasti imajo premer od 4-10 µm in jih je od 40 do 200 v posamezbi fotosinteski celici. Tilakoidne membrane so zložene v sklade, imenovane grana, ti pa so med seboj povezani s stromalnimi tilakoidami. Pigmenti na tilakoidnih membranah so klorofili in karotenoidi; na njih potekajo fotokemične reakcije fotosinteze, med katerimi se svetlobna energija pretvarja v kemično energijo (ATP in NADPH). Biokemične reakcije fotosinteze, ki porabljajo ATP in NADPH za redukcijo CO 2 do sladkorjev, potekajo v stromi. V kloroplastih so pogosto tudi olja in škrob. Škrob se nalaga v kloroplastih samo začasno med intenzivno fotosintezo (fotosintetski škrob). Kloroplasti so med seboj povezani s cevastimi podajški stromuli, prek katerih se med kloroplasti izmenjuje dednina. Stromuli omogočajo tudi avtonomno gibanje kloroplastov in naj bi bili izvorno pvezani z bakterijskimi pili.. CELIČNA STENA Celično steno imajo vse rastlinske celice, z izjemo gibljivih spermijskih celic, ki jih imajo nižje rastline. Čeprav jo nekateri tradicionalno opisujejo kot enostaven neživ inerten izloček, ki nudi le oporo in zaščito notranjemu protoplastu, pa v njej poteka veliko metaboličnih procesov. definiranje nove stene je neobhoden korak v rastlinski morfogenezi. prek struktur v steni rastline komunicirajo s sosednjimi celicami in drugimi organizmi. Celično steno sestavljajo celuloza, pektini, hemiceluloze in proteini. Polisaharid celulozo sestavlja 100 do glukoznih monomerov povezanih z β-1,4 vezmi v linearno molekulo. Sosednje vzporedne molekule kristalizirajo v zelo močno mikrofibrilo, široko 10 do 25 nm. Splet mikrofibril prekriva
8 BIOLOGIJA 8 celično. Celulozo sintetizira rozetasto oblikovan encimski terminalni kompleks, ki je nameščen v celični membrani. Vsak celulozni polimer raste le na enem koncu, kjer encimski kompleksi dodajajo nove glukozne enote, po eno molekulo naenkrat. Ob dodajanju novih glukoznih molekul na verigo se encimi bočno premikajo po membrani. Premik encimov usmerjajo mikrotubuli, ki tik pod plazmalemo postavijo matrico za nastajajočo steno. Nove glukozne molekule se lahko dodajajo le na notranji strani stene, ob celični membrani. Celulozne mikrofibrile so med seboj povezane s polisaharidi - hemicelulozami (ksiloglukan in glukoronoarabinoksilan) in pektini (ramnogalakturonan, homogalakturonan, arabinan, galaktan), ki nastajajo v Golgijevem aparatu. Do stene jih prinesejo Golgijevi vezikli, ki se zlijejo s celično mem brano in svojo vsebino sprostijo v zunanjost protoplasta v procesu eksocitoze. Hemiceluloze se nalagajo med celulozne mikrofibrile in se kemijsko vežejo na celulozo. Tako nastaja trdna, močno prepletena struktura, ki spominja na železobeton. V rastlinskih tkivih je stena ene celice prilepljena na stene sosednjih z osrednjo lamelo. Osrednjo lamelo sestavljajo pektini. V celični steni so različne količine strukturnih glikoproteinov (vezane imajo različne sladkorne ostanke) z veliko vsebnostjo aminokislin serina in hidroksiprolina. Med proteini v steni so tudi encimi. Vse rastlinske celice imajo tanko in gibko primarno celično steno sestavljeno iz 9-25% celuloze, 10-35% pektinskih polisaharidov, 20-50% hemiceluloz in 10% proteinov. V določenih celicah, ki morajo biti še posebej močne, protoplast naloži sekundarno celično steno med primarno steno in celično membrano. Sekundarna stena je mnogo debelejša od primarne in vsebuje 40-45% celuloze, 30% hemiceluloz in 22-28% lignina. Lignin je sestavljen polimer različnih derivatov fenilpropana, ki so povezani v močno razvejane velike molekule. Lignin naredi steno še močnejšo kot same hemiceluloze. Poleg tega je odporen na kemično, glivno ali bakterijsko razgradnjo. Tako primarna kot sekundarna stena sta stalni. Ko se enkrat naložita, se skoraj nikoli ne razgradita ali depolimerizirata. Sinteza stene Ko celica zaključi kariokinezo - delitev jedra in začne citokinezo - delitev citoplazme se med hčerinskimi jedri oblikuje kompleks mikrotubulov in ER- fragmoplast. Mikrotubuli lovijo Golgijeve vezikle, v katerih so sestavine nastajajoče celične stene in jih nameščajo v ekvatorilani ravnini celice, od sredine proti robovom, tako da se oblikuje celična plošča. V vodnem okolju notranjosti vezikla so vodotopni polisaharidi in glikoproteini, v membranah veziklov pa so nameščeni rozetni celulozno-sintazni kompleksi. Z zlivanjem veziklov, sintezo celuloze in vključevanjem hemiceluloz in pektinov med nastajajoče mikrofibrile celuloze, se
9 BIOLOGIJA 9 oblikujeta novi membrani nastajočih celic, dve novi primarni celični steni in osrednja lamela med njima. Fragmoplast se začne razdruževati, ko se priblža robovom celice in se membrana celične plošče zlije z obstoječo membrano materinske celice. Dve primarni steni in nova osrednja lamela se tako srečajo z obstoječo steno. Stena je na tej stopnji zelo tanka. Plazmodezme Nastajanje nove stene v fragmoplastu je prekinjeno na določenih mestih, kjer se še pojavlja ER in mikrotubuli delitvenega vretena. Na teh mestih ima celična plošča luknjo. Ko se stena začne debeliti ostajajo te luknje kot povezave enega protoplasta z drugim. Povezane so z novo membrano, ki nastaja iz Golgijevih veziklov. Celotna struktura se imenuje plazmodezma. PRIMARNA PLAZMODEZMA Primarno plazmodezmo označuje diskreten intercelularen citoplazemski pas povezan s celično membrano, ki nastane med procesom celične delitve. S tem je omogočena dobro organizirana povezava med citoplazmama na obeh straneh deleče se celične stene, v kateri je plazmodezma nameščena. Iz tega je očitna vloga teh citoplazemskih mostičkov v metabolnih koordinacijah med delečimi se celicami. Osrednji del plazmodezme predstavlja ER, ki je stisnjen v nekak cilinder, tako ER predstavlja povezavo med sosednjima celicama. Prostor med plazmalemo in stisnjenim ER je citoplazemski anulus ali rokav. Med citokinezo se del ER postavi pravokotno na mesto, kjer bo nastala nova celična plošča. Z nadaljnim razvojem celične plošče se ER med novima celičnima membranama spremeni v stisnjeno cilindrično obliko, kar vodi v nastanek primarne plazmodezme. Na notranjem in zunanjem delu membrane ER so vstavljeni globularni proteini (premer 3 nm). Globularni proteini podobne velikosti so vključeni tudi v notranjo fosfolipidno plast celične membrane. Plazmodezme so neposredno vključene v transport snovi iz ene celice v drugo. Plazmodezme višjih rastlin so supramolekularni kompleksi, ki so vključeni v regulacijo enostavne difuzije kot tudi kompleksnega prometa makromolekul kot so proteini in nukleinske kisline. Premikanje majhnih molekul med celicami poteka preko mikrokanalov, ki nastajajo med globularnimi proteini ER-proteinskega kompleksa in celično membrano. Kanalčki so okrog
10 BIOLOGIJA nm široki. Premikanje makromolekul omogočajo posebni proteini, ki kanal plazmodezme lahko tudi do več kot desetkrat povečajo. SEKUNDARNE PLAZMODEZME Sekundarne plazmodezme nastajajo za razliko od primarnih preko nedeleče se celične stene. Njihov nastanek je tako popolnoma postcitokinetski dogodek. Sekundarne plazmodezme so multicitoplazemski pasovi povezani v območju osrednje lamele celične stene. Sekundarne plazmodezme nastajajo med normalnim rastlinskim razvojem, kot tudi v specializiranih sistemih (povezavah cepiča z osnovo, zlivanju protoplastov, interakcijah parazitov in gostiteljev).
Biologija rastlinske celice
Barbara Vilhar Biologija rastlinske celice Teorija za vaje Predmet Splošna botanika Pedagoška fakulteta, 1. letnik Interno študijsko gradivo Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Ljubljana, 2006
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA
BIOLOGIJA 1 BIOLOGIJA TEZE PREDAVANJ ZA 1. LETNIK ŠTUDENTOV BIOTEHNOLOGIJE MARINA DERMASTIA BIOLOGIJA 2 VSEBINA OBLIKA IN VELIKOST RASTLINSKE CELICE 4 JEDRO 4 VAKUOLA 6 PLASTIDI 6 Proplastidi 7 Amiloplasti
Διαβάστε περισσότεραTvoriva ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA
Tvoriva 3 ZGRADBA OLESENELE CELIČNE STENE - KSILOGENEZA Bistveno sestavina lesa so lignificirane celične stene. Njihov delež, celični tip, razporeditev, prisotnost jedrovinskih snovi in vlažnost določajo
Διαβάστε περισσότερα1.1.1 Organizacija, zgradba, oblika in velikost rastlinskih celic
1 1 CITOLOGIJA - veda o celici 1.1 CELICA Celica je najmanjša funkcionalna in organizacijska enota, ki še kaže vse značilnosti življenja. Celice je prvi videl 1665 Robert Hooke. Opazoval je pluto in videl,
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj. Marina DERMASTIA
BIOLOGIJA RASTLINSKE CELICE Teze predavanj Marina DERMASTIA UVOD 5 KEMIČNA SESTAVA RASTLINSKE CELICE 6 ATOMI IN MOLEKULE 6 VELIKE MOLEKULE: POLIMERI IN NJIHOVI MONOMERI 6 OGLJIKOVI HIDRATI 7 STRUKTURNI
Διαβάστε περισσότεραORGANIZACIJA BILJNE STANICE
NEŢIVI DIO STANICE ORGANIZACIJA BILJNE STANICE A. PROTOPLAST HIJALOPLAZMA (MATRIKS, CITOSOL) STANIČNI ORGANELI PLAZMALEMA LIZOSOMI ENDOPLAZMATSKI RETIKULUM GOLGIJEV APARAT RIBOSOMI SFEROSOMI CITOPLAZMA
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραKatedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente
Katedra za aplikativno botaniko ekologijo in fiziologijo rastlin Gradiva za študente Naslov Besedilo, fotografija in obdelava slik: Boris Turk Izdelava preparatov: Gabrijel Leskovec, Boris Turk Boris Turk,
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότερα6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr. glukoza, fruktoza, galaktoza) Ločimo dve vrsti glukoze: α glukoza in. β glukoza, ki se
OGLJIKOVI HIDRATI Monosaharidi enostavni sladkorji Spojine C, H, O v razmerju 1:2:1 3 ogljikovi atomi: TRIOZE 5 ogljikovih atomov: PENTOZE (npr. riboza, deoksiriboza) 6 ogljikovih atomov: HEKSOZE (npr.
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Visokošolski strokovni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Kmetijstvo-Zootehnika Predmet BOTANIKA
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij KMETIJSTVO:Agronomija Predmet BOTANIKA
Διαβάστε περισσότεραKatedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Διαβάστε περισσότεραRešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραCelični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks'
Celični'stiki' Vrsta&povezave:'' celica.celica' celica.matriks' Povezava&in&adhezija&omogoča:'' zvezo'med'celico'in'skupnostjo'' kompartmentizacijo' prepoznavanje'in'signalizacijo' proliferacija,'diferenciacija,'migracija'
Διαβάστε περισσότεραPrve raziskave. Diagram prvega modela membrane.
Celična membrana imajo jo vse celice omogoča fizično in kemično osamitev od okolja ohranja stabilne razmere znotraj celice tanka dvoslojna plast, obdaja citoplazmo, celično jedro ali organele 7-10 nm debela
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότεραFOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA S FIZIOLOGIJO
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραSINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA
SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Stroma kloroplasta Škrob (primarni ali asimilacijski) Calvinov cikel Sladkor (trioza) Sladkor (trioza) Pi Sladkor
Διαβάστε περισσότεραvaja Izolacija kromosomske DNA iz vranice in hiperkromni efekt. DNA RNA Protein. ime deoksirbonukleinska kislina ribonukleinska kislina
transkripcija translacija Protein 12. vaja Izolacija kromosomske iz vranice in hiperkromni efekt sladkorji deoksiriboza riboza glavna funkcija dolgoročno shranjevanje genetskih informacij prenos informacij
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραNeavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije. UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica. doc. dr. Marko Dolinar
Neavtorizirani povzetki izbranih predavanj iz biokemije UN študij Okolje Politehnika Nova Gorica doc. dr. Marko Dolinar obravnavane teme v študijskem letu 2003/2004: Pretok genetskih informacij (5. poglavje)
Διαβάστε περισσότεραOgljikovi hidrati - monosaharidi
Ogljikovi hidrati - monosaharidi V tem poglavju se boste naučili (ponovili) - kaj so osnovne lastnosti ogljikovih hidratov, - kaj so monosaharidi, - katere so dokazne reakcije za monosaharide. Enostavni
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραJerneja Čučnik Mikroskopiranje in tipi celic Gimnazija Celje Center Mikroskopiranje in tipi celic
Ime in priimek: Jerneja Čučnik Razred: 4.b Šola: Gimnazija Celje Center Mentor: Saša ogrizek, prof. Datum izvedbe vaje: 24.9.2009 1 1. UVOD Mikroskop je instrument za preučevanje predmetov, ki so premajhni,
Διαβάστε περισσότεραENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH
ENCIMI V ORGANIZIRANIH SISTEMIH EC klasifikacija: po reakcijah, ki jih katalizira Encimski sistemi: so poteini z več kot eno encimsko akevnostjo RazvrsEtev po organiziranose: muleencimski protein proteini
Διαβάστε περισσότεραTRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
Διαβάστε περισσότεραARHITEKTURA DETAJL 1, 1:10
0.15 0.25 3.56 0.02 0.10 0.12 0.10 SESTV S2 polimer-bitumenska,dvoslojna(po),... 1.0 cm po zahtevah SIST DIN 52133 in nadstandardno, (glej opis v tehn.poročilu), npr.: PHOENIX STR/Super 5 M * GEMINI P
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραOsnovna zgradba prokariontske celice
Osnovna zgradba prokariontske celice Citoplazemska membrana Celična stena Citoplazma Ribosomi Vključki - Inkluzije Nukleotidi Citoplazma Na citoplazmo so vezane funkcije saj v njej potekajo naloge celične
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET SIGNALI I SISTEMI. Zbirka zadataka
UNIVERZITET U NIŠU ELEKTRONSKI FAKULTET Goran Stančić SIGNALI I SISTEMI Zbirka zadataka NIŠ, 014. Sadržaj 1 Konvolucija Literatura 11 Indeks pojmova 11 3 4 Sadržaj 1 Konvolucija Zadatak 1. Odrediti konvoluciju
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραPLASTIDI.
1 PLASTIDI Organeli biljnih stanica i stanica algi Proizvodnja i pohranjivanje šećera i drugih molekula Pigmenti Diferencijacija od ishodišnog tipa proplastida Vlastita DNA u obliku nukleoida (plastom,
Διαβάστε περισσότεραFotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2
Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραBIOLOGIJA CELICE ODGOVORI NA VPRAŠANJA
ODGOVORI NA VPRAŠANJA BIOLOGIJA CELICE 1. Zakaj v mišicah pri velikih obremenitvah nastaja mlečna kislina? V mišicah poteka glikoliza, ki je anaeroben proces, kjer iz glukoze nastane piruvat. Potem pa
Διαβάστε περισσότεραPROUČEVANJE OSMOZE PRI DVEH RAZLIČNIH RASTLINSKIH TKIVIH
II. gimnazija Maribor Trg Miloša Zidanška 1 PROUČEVANJE OSMOZE PRI DVEH RAZLIČNIH RASTLINSKIH TKIVIH SABINA MLAKAR, 4.B BIOLOGIJA MENTORICA: PROF. ALENKA PRAPOTNIK ZALAR 1. Cilji eksperimenta Namen vaje
Διαβάστε περισσότεραAlge imajo v celicah pogosto samo po 1 velik plastid
PLASTIDI - značilnost rastlin -energetski centri, centri presnove v evkariontski r. celici (fotosinteza - redukcija CO 2 (NO 3-, SO4 --,...) - steljčnice - alge : 1 tip; brstnice: delitev dela: več tipov:
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE
ZGODOVINA MIKROBIOLOGIJE Prvi mikroskopi so omogočili prva opazovanja mikroorganizmov. Robert Hook je na usnju prvi videl plesni in je začetnik celične teorije. Antonie van Leuwenhoek je sestavil prvi
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραOKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Διαβάστε περισσότεραPripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar
Pripravili: Ana Bernard in Eva Srečnik Dopolnil: Matic Dolinar Študijsko leto 2011/2012 KAZALO: 1. UVOD V BIOKEMIJO 2. PRENOS BIOLOŠKIH INFORMACIJ: CELIČNA KOMUNIKACIJA 3. BIOLOŠKE MOLEKULE V VODI 4. AMINOKISLINE,
Διαβάστε περισσότερα- Geodetske točke in geodetske mreže
- Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραSEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραArchaea. Common ancestors
ZAŠTO? Bacteria Archaea Fungi Animals Plants Common ancestors Najduži život ~ 5000 god. Najveći organizni (> 100m) Najveći cvet ~ 1m CO2 O2 CVEĆE NAS ČINI SREĆNIMA!!!! Dokazano je da cveće na radnom mestu
Διαβάστε περισσότερα2. Membranski proteini značilnosti zgradbe, vrste in različne naloge proteinov.
1. Celična membrana - zgradba plazemske membrane 1. Sestava fosfolipidnega dvosloja (P in E sloj membranskih dvoslojev). Plazemska membrana je zgrajena iz lipidov in proteinov. Lipidi dajejo celici osnovno
Διαβάστε περισσότεραDIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραPROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL
PROTITELESA IN IMUNSKI ODGOVOR BIOKEMIJA ČUTIL Povzetek dveh predavanj pri predmetu Biokemija študijski program Kemija 2008/2009 doc. dr. Marko Dolinar Pred vami je del gradiva, ki ga pripravljam za naslednje
Διαβάστε περισσότεραPRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN)
PRIROČNIK ZA UČENJE PRI PREDMETU OSNOVE MIKROBIOLOGIJE (1. LETNIK - BOLONJSKI PROGRAM PRI PROF. NINI GUNDE CIMERMAN) Priročnik je napisan v obliki kratkih povzetkov in zajema snov 1. letnika smeri Biologija
Διαβάστε περισσότεραFUNKCIJE HIDROKOLOIDOV
FUNKCIJE HIDROKOLOIDOV Funkcionalne lastnosti hidrokoloidov zgoščevanje tvorba suspenzij želiranje stabiliziranje nadomeščanje maščobe FUNKCIJE HIDROKOLOIDOV Hidrokoloidi kot zgoščevalci tipični zgoščevalci,
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραNukleinske kisline. ribosomska informacijska prenašalna
Nukleinske kisline Nukleinske kisline vloga pri shranjevanju, prenašanju in izražanju genetske informacije: DNA RNA proteini zgradba in delovanje celice 2 osnovni vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραCelične strukture. mikroskopija. površina celic. celična stena. citoplazemska membrana. citoplazma. spore in sporulacija
Celične strukture mikroskopija površina celic celična stena citoplazemska membrana citoplazma spore in sporulacija Mikroskopija mikrobiologija v svetlem polju mikroskopija v temnem polju stereomikroskopija
Διαβάστε περισσότεραPrimeri: naftalen kinolin spojeni kinolin
Primeri: naftalen kinolin spojeni kinolin 3 skupne strani 7 skupnih strani 5 skupnih strani 6 skupnih atomov 8 skupnih atomov 6 skupnih atomov orto spojen sistem orto in peri spojena sistema mostni kinolin
Διαβάστε περισσότεραpretvarja v nestrupeno obliko, ki lahko vstopa v biosintezo nukleotidov *i) NH 4
1. Piruvat karboksilaza a) je aktivirana z acetil koencimom A b) je regulatorni encim glukoneogeneze c) se nahaja v citosolu d) vsebuje prostetično skupino biotin e) potrebuje za svojo aktivnost NADH *f)
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine
OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne
Διαβάστε περισσότεραNastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem
Διαβάστε περισσότεραGENETIKA od dvojne vijaënice do kloniranja
RADOVAN KOMEL GENETIKA od dvojne vijaënice do kloniranja PriroËnik za uëitelje GENETIKA od dvojne vijačnice do kloniranja Priročnik za učitelje Avtor: dr. Radovan Komel Recenzentka: Marjeta Dobravc, prof.biol.
Διαβάστε περισσότεραMIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE
Gimnazija Murska Sobota POROČILO K LABORATORIJSKI VAJI MIKROSKOP IN MIKROSKOPIRANJE Sandra Gorčan, 4.c prof. Edita Vučak Murska Sobota,8.10.2003 UVOD: Mikroskop je naprava, ki služi za gledanje mikroskopsko
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραSinteza RNA - transkripcija
Sinteza RNA - transkripcija RNA polimeraza je encimski kompleks, ki katalizira sintezo RNA na osnovi DNA matrice sinteza RNA, ki jo usmerja DNA. Pomnoževanje poteka v 5 proti 3 smeri. Matrična veriga DNA
Διαβάστε περισσότεραVODA IN RASTLINSKA CELICA
VODA IN RASTLINSKA CELICA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Poikilohidre rastline Homojohidre rastline zelo suh zrak kutikula zelo vlažen zrak voda Rastlinska celica Lastnosti
Διαβάστε περισσότεραBiološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov
Biološke membrane in transport Model tekočega mozaika, asimetričnost, omogočeno lateralno gibanje lipidov in proteinov, oligosahardine verige lipidov in proteinov na zunanji strani Sestava in struktura
Διαβάστε περισσότερα1 Uvod v biokemijo. Slika. Nekakj spoznanj s področja biokemije.
Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju Prehransko svetovanje - dietetika, 1. stopenjski študij Predmet: Biokemija, 1. letnik Avtorica: Doc. dr. Zala Jenko Pražnikar 1 Uvod v biokemijo Biokemijo
Διαβάστε περισσότεραSintezna genomika. Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi
Sintezna genomika Ponovno zapisovanje (Rewriting) Preoblikovanje kode (Refactoring) Transplantacija genoma Sintezni genomi Sintezni organizmi Koncept sinteznega življenja Celic, kot so se razvile v evoluciji,
Διαβάστε περισσότεραDNA in RNA: zgradba in vloga. Velika predavalnica IJS,
DNA in RNA: zgradba in vloga Velika predavalnica IJS, 10. 4. 2014 Nukleinske kisline Shranjevanje, prenašanje in izražanje genetske informacije. Dve vrsti nukleinskih kislin: deoksiribonukleinska kislina
Διαβάστε περισσότερα