svetloba CO 2 H 2 O C 6 H 12 O 6 + O 2
|
|
|
- Ἰωνᾶς Σαμαράς
- 8 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 FOTOSINTEZA
2 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2
3 fotosinteza = sinteza organskih spojin s pomočjo svetlobe fotosinteza = PRIMARNA PRODUKCIJA v fotosintezi rastline izrabljajo energijo sončnega sevanja za oksidacijo vode (pri tem se sprošča kisik)in redukcijo ogljikovega dioksida v organske spojine (nastajanje sladkorjev).
4 Fotosintezo lahko vršijo različni organizmi. primeri na sliki: - višje rastline - modrozelene cepljivke - purpurne bakterije
5 Zgodovina raziskav fotosinteze (I) 1727 S. Hales, z delom hranil se rastline preskrbujejo iz zraka 1771 J. Pristley, rastline lahko izboljšajo zrak 1779 J. Ingenhousz, za izboljšanje zraka potrebujejo rastline svetlobo, brez svetlobe prav tako kot živali kvarijo zrak 1782 J. Senebier, prisotnost (CO 2 ) pospešuje nastajanje (O 2 ) Lavosier, kisik, ogljikov dioksid N.T. de Saussure, v fotosintezi je udeležena tudi voda 1864 J. von Sachs, v fotosintezi nastaja škrob nco 2 + nh 2 O + svetloba (CH 2 O)n + no C.B. van Niel, podobnosti fotosinteze zelenih rastlin in nekaterih bakterij, pri katerih donor elektronov ni voda nco 2 + nh 2 S + svetloba (CH 2 O)n + ns 2
6 Zgodovina raziskav fotosinteze (II) 1930 R. Hill, izoliranni kloroplasti lahko ob prisotnosti vode in svetlobe sproščajo kisik brez hkratne asimilacije CO 2. V reakciji se namesto CO 2 reducira Fe 3+ do Fe 2+. (= Hillova reakcija) 4Fe H 2 O 4Fe 2+ + O 2 + 4H nco 2 + 2nH 2 O + svetloba (CH 2 O)n + no 2 + nh 2 O 1951 NADP (nikotinamid adenin dinukleotid fosfat) = Hill-ov reagent 1954 Arnon, sinteza ATP, fotofosforilacija
7 SVETLOBNE REKACIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
8 nikotinamid adenin dinukleotid fosfat
9 svetloba fotokemične reakcija - tilakoidana membrana kloroplasta biokemične reakcija - stroma kloroplasta kisik sladkor svetloba sladkor voda kisik
10 FOTOSINTEZA - svetlobne (fotokemične) reakcije
11 notranja membrana lumen tilakoide zunanja membrana stroma grana tilakoide stroma tilakoide
12 Fotosintezni pigmenti Klorofili: klorofil a klorofil b Karotenoidi karoteni (β-karoten) ksantofili (lutein, violaksantin, zeaksantin, anteraksantin, )
13 klorofil a klorofil b bakterioklorofil a
14
15
16 Fotosinteza ne poteka samo v listih...
17 Karotenoidi Karoteni: β-karoten Ksantofili: lutein neoksantin
18 Svetloba in fotosinteza svetloba je elektromagnetno valovanje hitrost: c = λ υ c hitrost (3 x 10 8 m s -1 ) λ valovna dolžina (nm) υ frekvenca svetloba ima naravo delcev (fotoni) - diskretni paketi energije energija: E = h υ λ valovna dolžina (nm) h Planckova konstanta (6.626 x Js)
19 UV IR klorofil a spekter vidne svetlobe klorofil b bakterioklorofil a absorpcija valovna dolžina (nm)
20
21
22 violaksantin zeaksantin anteraksantin čas dneva svetloba ksantofili (mmol (mol Chl a+b )-1 jakost svetlobe (μmol m -2 s -1 )
23 Svetloba in vzbujanje klorofila klorofil + h υ klorofil * absorpcija modre ali rdeče svetlobe 1 vzbujeno stanje v vzbujenem stanju je pigmentna molekula izredno nestabilna (10-9 s).
24 drugo vzbujeno singlet stanje prvo vzbujeno singlet stanje osnovno stanje ABSORPCIJA MODRE SVETLOBE sproščanje sproščanje ABSORPCIJA RDEČE SVETLOBE sproščanje FLUORESCENCA ENERGIJA modra ABSORPCIJA rdeča FLUORESCENCA
25 Antenski kompleksi svetloba svetloba karotenoidi klorofil b klorofil a antenski kompleks zmanjševanje energije reakcijski center reakcijski center
26 Redoks lastnosti nevzbujene in vzbujene molekule klorofila (reakcijski center) slab oksidant akceptorska orbitala donorska orbitala dober reducent CO 2 slab reducent donorska orbitala akceptorska orbitala dober oksidant H 2 O OSNOVNO STANJE svetloba VZBUJENO STANJE
27 Antenski kompleksi Poleg pigmentnih molekul sodelujejo v antenskih kompleksih tudi posebni proteini, ki jih imenujemo light harvesting complex (LHC) proteini (proteini žetvenega kompleks za svetlobo) Antenski kompleks: fotosintezni pigmenti proteini LHC LHC I proteini LHC II proteini
28 kvantni izkoristek kvantni izkoristek fotosinteze absorpcijski spekter valovna dolžina (nm) vidni spekter
29 SVETLOBNE REKACIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
30 Antenski kompleksi svetloba svetloba karotenoidi klorofil b klorofil a antenski kompleks zmanjševanje energije reakcijski center reakcijski center
31 Redoks lastnosti nevzbujene in vzbujene molekule klorofila (reakcijski center) slab oksidant akceptorska orbitala donorska orbitala dober reducent CO 2 slab reducent donorska orbitala akceptorska orbitala dober oksidant H 2 O OSNOVNO STANJE svetloba VZBUJENO STANJE
32 Emersonov učinek (1957 R. Emerson) svetloba daljša od 690 nm je fotosintezno slabo učinkovita če so hkrati z 690 nm rastlino obsevali še s svetlobo krajše valovne dolžine je bil učinek obeh na fotosintezo, večji od seštevka njunih posameznih učinkov Relativna hitrost fotosinteze Dolgovalovna rdeča svetloba izklop Kratkoovalov -na rdeča svetloba izklop Obe rdeči svetlobi izklop
33 rdeča svetloba dolgovalovna rdeča svetloba FOTOSISTEM II FOTOSISTEM I
34 v fotosintezi sodelujeta dve ločeni skupini pigmentov FOTOSISTEM I (PS I) - absorbira predvsem dolgovalovno rdečo svetlobo, 700 nm FOTOSISTEM II (PS II) - absorbira 680 nm in slabo absorbira dolgovalovno rdečo svetlobo Pri krajših valovnih dolžinah od 690 oba fotosistema delujeta hkrati Oba fotosistema sta povezana: PS II svetloba 2H 2 O O 2 + 4H + svetloba PS I 2NADPH + 2H +
35 rdeča svetloba dolgovalovna rdeča svetloba FOTOSISTEM II FOTOSISTEM I
36 Elektronska transportna veriga Redoks potencial oksidirajoč reducirajoč rdeča svetloba dolgovalovna rdeča svetloba
37 šibek reducent močan oksidant Elektronska transportna veriga močan reducent šibek oksidant Redoks potencial oksidirajoč reducirajoč rdeča svetloba dolgovalovna rdeča svetloba
38 notranja membrana lumen tilakoide zunanja membrana stroma grana tilakoide stroma tilakoide
39 Razporeditev proteinskih kompleksov v tilakoidni membrani lumen tilakoide ATP sintaza fotosistem I citokrom b6f fotosistem II grana tilakoide stroma tilakoide
40 Mehanizem transporta elektronov in protonov v svetlobnih reakcijah fotosinteze Transport elektronov opišemo s t.i. Z - shemo Transport poteka s pomočjo štirih večjih proteinskih kompleksov: fotosistem II citokrom b6f kompleks fotosistem I ATP sintaza
41 KLOROPLAST Stroma lamele Notranja membrana Tilakoide Zunanja membrana Grana lamele Stroma Notranja membrana Tilakoida Lumen tilakoide Granum Stroma lamela
42 stroma e - reducent (NADPH) energija ATP H + ADP +P H 2 O tilakoida O 2 +H + H + H + H + H + H + lumen
43 svetloba svetloba oksidacija vode plastokinon plastocianin Elektrokemijski gradient
44 Citokrom b6f kompleks Kompleks, ki sprošča kisik svetloba svetloba Fotosistem II Fotosistem I
45 FOTOSISTEM II
46 Fotolize vode (oksidacija vode na PSII s pomočjo svetlobe) 2H 2 O O 2 + 4H + + 4e - Voda je zelo stabilna molekula in njena oksidacija je zelo težavna Encimski kompleks, ki oksidira vodo je nameščen na notranji strani tilakoidne membrane (lumen) v encimskem kompleksu ima pomembno vlogo Mn
47 Fotoliza vode sproščanje kisika Temotno adaptiran vzorec izpostavimo zaporednim kratkim bliskom močne svetlobe - ugotovimo, da se največ kisika sprošča po tretjem blisku in nato po vsakem četrtem blisku. število svetlobnih bliskov
48 Model fotolize vode - S-state mehanizem Fotoliza vode poteka kot serija petih zaporednih faz, ki predstavljajo različna oksidacijska stanja encimskega kompleksa, ki oksidira vodo v tem encimskem kompleksu ima pomembno vlogo Mn te faze označujemo z oznakami S 0, S 1,, S 4 prehod iz ene faze v drugo omogoča absorpcija fotona po fazi S 4 se iz kompleksa sprošča O 2, kompleks pa se vrača v S 0 stanje brez, da bi za to bil potrebna dodatna absorpcija svetlobe
49 O 2 2H 2 O S 0 S 4 S 1 S 3 S 2 za sproščanje O 2 so potrebni 4 fotoni oz. 4 elektroni ob fotolizi 2 molekul vode se v lumen tilakoide sprostijo 4H +
50 FOTOSISTEM II Yz
51 svetloba svetloba oksidacija vode plastokinon plastocianin Elektrokemijski gradient
52 Linearni (neciklični) transport elektronov citokrom b 6 f kompleks - protein z več podenotami in prostetičnimi skupinami: citokrom c-tipa citokrom b-tipa železovo žveplov protein tok elektrona skozi citokrom b6f kompleks kinonski (Q) cikel en e- hidrokinona se prenese direktno na PSI drugi e- gre skozi cikel, ki dodatno prečrpa H+ iz strome v lumen tilakoide
53 Oksidacija prvega QH 2 citokrom b6f kompleks Kinonski (Q) cikel Oksidacija drugega QH 2 plastocianin plastocianin
54 Oksidacija prvega QH 2 citokrom b6f kompleks Kinonski (Q) cikel Oksidacija drugega QH 2 plastocianin plastocianin
55 Kinonski (Q) cikel Izkupiček za 4e - : 2 e - se transportirata linearno cit b6f plastocianin PS I 2 QH 2 2 Q 1 Q 1 QH 2 4 protoni se prečrpajo iz strome v lumen tilakoide
56 Citokrom b6f kompleks Kompleks, ki sprošča kisik svetloba svetloba Fotosistem II Fotosistem I
57 Fotosistem I in prenos e - do NADP e - reducent (NADPH) PSI prenašalci elektrona od PSI do NADP klorofil filokinon (vitamin K1) Fe-S proteini (X, A, B) Feredoksin (Fd) encim feredoksin-nadp reduktaza prenaša e - s Fd na NADP končni akceptor elektrona je NADP NADPH
58 Ciklični transport elektronov tok elektronov od reducentov, ki izvirajo iz PS I (feredoksin) preko citokrom b6f kompleksa nazaj na P700 (PS I) funkcija: ustvarjanje protonskega gradienta (sinteza ATP) ciklični elektronski transport ni povezan z oksidacijo vode ali redukcijo NADP
59 Citokrom b6f kompleks Kompleks, ki sprošča kisik svetloba svetloba Fotosistem II Fotosistem I
60 linearni (neciklični elektronski transport) ciklični elektronski transport svetloba citokrom b6f kompleks svetloba FOTOSISTEM II FOTOSISTEM I
61 Pseudociklični transport elektronov tok elektronov od reducentov, ki izvirajo iz PS I (feredoksin) direktno na kisik = Mehlerjeva reakcija
62 Fotofosforilacija - nastajanje ATP v svetlobnih reakcijah fotosinteze hkrati s prenosom elektrona po elektronski transportni verigi se ustvarja gradient H + ionov preko membrane (protonski gradient). Več protonov je v lumnu tilakoide kot pa v zunanjosti (v lumnu nižji ph). Gradient elektrokemičnega potenciala za H + imenujemo tudi protonska gonilna sila Δ p (proton motive force glej tudi poglavje o transportu, kjer je omenjena sila služila za pogon sekundarnega aktivnega transporta). kemiozmotska teorija (Mitchel) ATP-sintaza (CF 0 -CF 1 )
63 stroma e - reducent (NADPH) energija ATP H + ADP +P H 2 O tilakoida O 2 +H + H + H + H + H + H + lumen
64
65 ATP-sintaza
66 kloroplast ationi vakuola ph 5.5 citosol ph 7.5 anioni
67 Fotosinteza - kvantne potrebe, ATP Skupna neto enačba za temotne reakcije fotosinteze: 6CO NADPH + 18ATP + 11H 2 O fruktoza-6p + 12NADP + + 6H ADP + 17P i Za redukcijo NADP + do NADPH sta potrebna 2 elektrona in H + Za 2 NADPH se morajo transportirati 4e - v fotosistemu I in 4e- v fotosistemu II. Za vsakega od teh 8e - je potreben en svetlobni kvant, potrebnih je torej 8 kvantov, oz. fotonov. Pri vsakem paru e -, ki se transportirajo s fotosistema II na fotosistem I se ustvarja protonski gradient, ki omogoča sintezo 1 molekule ATP. Tretja molekula ATP se zagotovi s ciklično fosforilacijo (prenos e - iz Fd na cyt b6f) ali psevdociklično fosforilacijo (prenosom e- na kisik).
68
69 SVETLOBNE REKACIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
70 stroma e - reducent (NADPH) energija ATP H + ADP +P H 2 O tilakoida O 2 +H + H + H + H + H + H + lumen
71 FOTOSINTEZA - ogljikove reakcije
72 svetloba fotokemične reakcija - tilakoidana membrana kloroplasta biokemične reakcija - stroma kloroplasta kisik sladkor svetloba sladkor voda kisik
73 Calvin-ov cikel = reduktivni cikel pentoze fosfata ribuloze 1,5 bifosfat (3x) KARBOKSILACIJA RUBISCO REGENERACIJA REDUKCIJA 3-PGA = 3-fosfoglicerat GAP = gliceraldehid-3-fosfat
74 KARBOKSILACIJA CO 2 RUBISCO H 2 O 2 x ribuloze-1,5- bifosfat 2-karboksi-3-ketoarabinitol- 1,5-biofosfat 3-fosfoglicerat
75 RUBISCO = ribuloze bifosfat karboksilaza / oksigenaza substrat: reakcija: ribuloze-1,5-bifosfat. i) karboksilacija Ribuloze-1,5-bifosfat + CO 2 2 x 3-fosfoglicerat ii) oksigenacija (fotorespiracija) Ribuloze-1,5-bifosfat + O 2 2-fosfoglikolat + 3-fosfoglicerat + 2H +
76 RUBISCO = ribuloze bifosfat karboksilaza / oksigenaza 40% skupnih topnih proteinov v listu, 500x večja kot koncentracija CO 2 v celici, velika afiniteta do CO 2. Reakcija karboksilacije je eksergona ΔG = -51 kj hitra vezava CO 2, tudi kadar je CO 2 v fotosintetskih tkivih malo. zgradba: L 8 S 8, skupna molekulska masa ca. 560 kda.. kodira ga delno jedrna (mala podenota S), delno kloroplastna DNA (velika podenota L).
77 Calvin-ov cikel = reduktivni cikel pentoze fosfata ribuloze 1,5 bifosfat (3x) KARBOKSILACIJA RUBISCO REGENERACIJA REDUKCIJA 3-PGA = 3-fosfoglicerat GAP = gliceraldehid-3-fosfat
78
79 Regulacija Calvinov-ega cikla regulacija na nivoju ekspresije genov za encime C- cikla (jedrni in kloroplastni genom) regulacija preko svetlobe redukcija disulfidnih vezi proteinov encimov (feredoksin-tioredoksin sistem) NADP:gliceraldehid-3-fosfat dehidrogenaza fruktoza 1,6-bifosfat fosfataza sedoheptuloza-1,7-bifosfat fosfataza ribuloze-5-fosfat kinaza karbamilacija amino skupin -NH 2 + CO 2 rubisco
80 regulacija encimov s svetlobo redukcija disulfidnih vezi proteinov encimov (feredoksin-tioredoksin sistem)
81 Fd Redukcijska moč feredoksina (Fd) se lahko izkoristi v različnih reakcijah.
82 Fotosinteza - izkoristek energije (I) Kalvinov cikel (skupno) 6CO H 2 O + 12 NADPH + 18ATP F-6P + 12 NADP+ + 6H ADP +17P i vezava ene molekule CO 2 8 fotonov energija svetlobe 680nm 175kJ za 6 CO 2 molekul 6 x 8 x 175 = 8400 kj popolna oksidacija enega mola heksoze = 2804 kj Izkoristek pretvorbe v kemično energijo, je ca 33%.
83 Fotosinteza - izkoristek energije (II) Izkoristek Kalvinovega cikla upoštevamo prosto energijo, ki se sprosti s hidrolizo ATP, oziroma oksidacijo NADPH. 1 ATP = 29 kj mol -1 1 NADPH = 217 kj mol -1 Kalvinov cikel 12 NADPH in 18 ATP torej: 12 x 217 kj + 18 x 29 kj = 3126 kj. V heksozi (2804 kj) je torej ca. 90% energije, vložene v Kalvinov cikel v obliki ATP in NADPH. NADPH prispeva večino energije. Večina izgub energije absorbiranega sevanja se dogodi v svetlobnih reakcijah.
84 Prenos asimilatov iz kloroplasta v citosol in sinteza primarnega škroba (kloroplast) in saharoze (citosol) Glej naslednji dias in poglavje Sinteza škroba in saharoze!
85 Stroma kloroplasta Škrob (primarni ali asimilacijski) Calvinov cikel Sladkor (trioza) Sladkor (trioza) Pi Sladkor (trioza) Pi Citoplazma Poraba v celici Saharoza Transport (floem)
86 Fotorespiracija - svetlobno dihanje RUBISCO:isto aktivno mesto za karboksilacijo oz. oksigenacijo ribuloze-1,5bip kompeticija med CO 2 in O 2 dejavniki, ki vplivajo na razmerje med obema procesoma kinetične lastnosti encima rubisco koncentracija substrata, t.j. CO 2 in O 2 temperatura ( T fotorespiracija) pri 25 C je razmerje med karboksilacijo in oksigenacijo med 2.5 :1 do 3:1
87 Fotorespiracija - svetlobno dihanje kloroplast fosfogligolat peroksisom ribuloze-1,5 -bifosfat enediolatni intermediat oksigenacija hidroperoksidni intermediat 3-fosfoglicerat
88 2C 2C 5C 3C +1C 2C -1C 2 x 3C 3C 3C
89 5C 2C 3C FOTORESPIRACIJA 3C 2C 3C -1C +2C
90 Fotorespiracija - svetlobno dihanje bilanca fotorespiracije: 2 x 2-fosfoglikolat 3-fosfoglicerat + CO 2 (2 x C2 C3 + C1) fotorespiracija vrača 75% ogljika sproščenega v oksigenaciji. Fotorespiracija znižuje učinkovitost fotosintetske fiksacije ogljika z 90% na 50%. Kvantne potrebe fotosinteze, so ob pogojih, ki stimulirajo fotorespiracijo ( O 2, CO 2 ), višje kot sicer ( O 2, CO 2 ). funkcija fotorespiracije:? (izguba) odvajanje energije ob prekomerni intenziteti svetlobe evolucijska razlaga spremembe koncentracij CO 2 in O 2 v zraku
91 Mehanizmi, ki služijo povečanju koncentracije CO 2 na mestu delovanja Rubisca Dejstvo: Koncentracija CO 2 je omejujoč dejavnik fotosinteze razvoj celičnih mehanizmov, ki služijo kopičenju CO 2 boljša preskrba s CO 2 lažja regulacija vodne bilance Mehanizmi oz. tipi fotosinteze, pri katerih se CO 2 kopiči modrozelene cepljivke: CO 2 -HCO 3- črpalke C-4 metabolizem CAM metabolizem = kisli metabolizem sočnic (crassulacean acid metabolism)
92 C 4 metabolizem
93 C 3 C 4
94 C 4 metabolizem (zrak) celica mezofila fosfoenolpiruvat karboksilacija C-4 kislina regeneracija C-3 kislina C-4 kislina dekarboksilacija C-3 kislina celica žilnega ovoja
95 C 4 metabolizem - anatomija lista celice mezofila celice žilnega ovoja
96 celica mezofila celica žilnega ovoja
97 CELICA MEZOFILA CELICA ŽILNEGA OVOJA TIP: NADP-malatni encim oksalacetat malat malat fosfoenolpiruvat piruvat piruvat Kalvinov cikel
98 oksalacetat celica mezofila celica mezofila malat celica žilnega ovoja malat HCO 3 - fosfoenol piruvat fosfoenol piruvat piruvat piruvat piruvat CO 2 Kalvinov cikel NADP + - malatni encim
99 celica mezofila celica žilnega ovoja HCO 3 - oksalacetat fosfoenol piruvat aspartat aspartat oksalacetat malat fosfoenol piruvat piruvat CO 2 piruvat alanin alanin Kalvinov cikel NAD + - malatni encim
100 celica mezofila HCO 3 - fosfoenol piruvat celica žilnega ovoja fosfoenol piruvat oksalacetat oksalacetat CO 2 oksalacetat aspartat aspartat malat malat fosfoenol piruvat prenos elektrona piruvat piruvat alanin alanin NAD + - malatni encim PEP karboksikinaza Kalvinov cikel
![Atmosfera [ CO 2 ] 360 µl l -1 Celica mezofila [ CO 2 ]](/docs-images/60/45024270/images/101-0.png "100 µl l -1 Celica žilnega ovoja [ CO 2 ] 1000-2000 µl l")
101 Atmosfera [ CO 2 ] 360 µl l -1 Celica mezofila [ CO 2 ] 100 µl l -1 Celica žilnega ovoja [ CO 2 ] µl l -1
102 Nekatere C 4 rastline Cyperus esculentus Cyperus rotundis Aristida purpurea Aristida hamulosa Bouteloua curtipendula Bouteloua gracilis Bluochoë dactyloides Chloris cucullata Chloris distichophylla Echinochloa crus-galli Panicum halli Panicum antidotale Panicum capillare Paspalum notatum Pennisetum purpureum Saccharum officinarum Setaria italica Setaria lutescens Sorghum bicolor Sorghum sudanense Tripsacum dactyloides Zea mays Amaranthus albus Amaranthus retroflexus Atriplex rosea Atriplex semibaccata Cynodon dactylon Eragrostis chloromelas Eragrostis pilosa Leptochloa dubia Muhlenbergia schreberi Sporobolus cryptandrus Zoysia japonica Andropogon scoparius Digitaria sanguinalis Euchlaena mexicana Froelichia gracilis Gomphrena globosa Kochia childsii Salsola kali Euphorbia maculata Portulaca oleracea
103 rastlinskih vrst, 33 družin CAM metabolizem
104 CAM metabolizem : kisli metabolizem sočnic (Crassulacean acid metabolism) tolstičevke (Crassulaceae) Crassula, Kalanchoe, Sedum kaktusi (Cactaceae) mlečkovke (Euphorbiaceae)
105 NOČ oksalacetat vakuola fosfoenolpiruvat malat malat piruvat malat Calvin-ov cikel DAN
106 NOČ oksalacetat vakuola fosfoenolpiruvat malat malat piruvat malat Calvin-ov cikel DAN
107
108 CAM metabolizem
109 porometer CAM metabolism
110 Opuntia ficus-indica CAM rastlina čas (ure) čas (ure) čas (ure) asimilacija CO2 (μmol m -2 s -1 ) transpiracija (μmol m -2 s -1 ) stomatalna prevodnost (mmol m -2 s -1 )
111 Primerjava C 3, C 4 in CAM metabolizma C4-kislina CO 2 OAA C4 k. CO 2 C3-k. CO 2 KALVINOV CIKEL C3 MEZOFIL C4 MEZOFIL CELICE ŽILNEGA OVOJA CAM TEMA - SVETLOBA -
112 Primerjava C 3, C 4 in CAM metabolizma značilnosti C-3 C-4 CAM anatomija lista brez posebnih celic okrog žil posebne celice žilnega ovoja, bogate z organeli encimi karboksilacije rubisco PEP karboksilaza, (kasneje rubisco) potrebe po energiji 1 : 3 : 2 1 : 5 : 2 1 : 6.5 : 2 (CO 2 : ATP : NADPH) odnos transpiracije (g H 2 O / g suhe mase) razmerje klorofila a in b 2.8 ± ± ± 0.3 v listih CO 2 kompenzacijska točka (ppm CO 2 ) fotosinteza inhibirana da ne da z 21% O2 fotorespiracija da ne? produkcija suhe snovi na leto (tona ha -1 ) nimajo palisadnih celic, v mezofilnih celicah velike vakuole tema: PEP karboksilaza svetloba: rubisco 22 ± ± 17 majhna in močno variabilna
113 Okoljski dejavniki, ki vplivajo na fotosintezo svetloba koncentracija ogljikovega dioksida temperatura vodni status prehranjenost z mineralnimi hranili...
114 okoljski dejavniki: svetloba, CO 2, voda, mineralna hranila fotosinteza + notranji dejavniki
115 Svetloba in fotosinteza anatomija lista omogoča učinkovito absorpcijo svetlobe (palisadne celice, mezofil) absorpcija svetlobe je kontrolirana s položajem kloroplastov v celici heliotropizem - usmerjanje listov proti svetlobi fotomorfoze (spremembe v anatomski zgradbi, do katerih pride pod vplivom svetlobe - senčni, sončni listi) biokemične prilagoditve svetloba kot omejitveni dejavnik fotosinteze
116 Absorpcija svetlobe in položaj kloroplastov v celici Lemna sp. (vodna leča) v temi ob šibki modri svetlobi ob močni modri svetlobi kloroplasti so razporejeni ob zgornji površini celice, tako da absorbirajo čimveč svetlobe kloroplasti so razporejeni ob robu, tako da absorbirajo čimmanj svetlobe
117 Obračanje listov pri rastlini Lupinus succulentus izhodiščno stanje 4 ure po delovanju usmerjene svetlobe (puščice)
118 Fotomorfoze sončni list senčni list
119 Dnevni potek fotosinteze (primer Medicago sativa, 30. in 31. avg.) oblaki neto CO 2 asimilacija oblaki 6:00 18:00 6:00 18:00
120 Svetlobna odvisnost fotosinteze neto-fotosinteza [µmol CO 2 m -2 s -1 ] omejitveni d. je svetloba svetlobna kompenzacijska točka (sproščanje CO 2 = poraba CO 2 ) dihanje v temi omejitveni d. je ogljikov dioksid saturacija PAR, jakost svetlobe [µmol m -2 s -1 ]
121 Svetlobna odvisnost fotosinteze - primer fotosinteza (μmol CO 2 m -2 s -1 ) sončni list (rast pri 920 μmol m -2 s -1 ) senčni list (rast pri 92 μmol m -2 s -1 ) jakost svetlobe (μmol m -2 s -1 )
122 Različna sposobno sončnih in senčnih klonov zlate rozge (Solidago virgaurea) za prilagoditev na svetlobo velike jakosti. Oba klona so gojili bodisi pri šibki ali močni svetlobi, ter nato izmerili svetlobne krivulje. Senčni kloni so se neuspešno adaptirali na močno svetlobo. sončna rastlina senčna rastlina fotosinteza (μmol CO 2 m -2 s -1 ) močna svetloba šibka svetloba šibka svetloba močna svetloba jakost svetlobe (µmol m -2 s -1 )
123 Fotoinhibicija Fotoinhibicija = zmanjšanje fotosintetske aktivnosti zaradi negativnih vplivov premočne svetlobe na fotosintetski aparat. optimalna fotosinteza fotosinteza (μmol m -2 s -1 ) dinamična fotoinhibicija (zmeren presežek svetlobe) kronična fotoinhibicija (velik presežek svetlobe) absorbirana svetloba (μmol m -2 s -1 )
124 Fotoinhibicija fotosinteza (μmol O 2 m -2 s -1 ) presežek energije ( svetloba) fotosinteza rastline morajo odvajati presežno energijo absorbirana svetloba (μmol m -2 s -1 )
125 Ksantofilni cikel Violaksantin je pigment, ki pomaga pri absorpciji svetlobe za reakcije fotosinteze. Če je svetlobe preveč, se preko anteraksantina spreminja v zeaksantin, ob tem pa se odvaja energija. Zeaksantin Zeaksantin epoksidaza Violaksantin de-epoksidaza samo pri močni svetlobi Anteraksantin Zeaksantin epoksidaza Violaksantin de-epoksidaza samo pri močni svetlobi Violaksantin
126 jakost svetlobe (μmol m -2 s -1 ) Ksantofilni cikel violaksantin Zeaksantin + anteraksantin čas dneva svetloba ksantofili (mmol (mol Chl a+b )-1
127 Fotosinteza in vodni status rastline fotosinteza je eden od prvih procesov, ki se z zmanjšanjem odzove na pomanjkanje vode če je fotosinteza omejena zaradi zapiranja listnih rež, govorimo o stomatalni omejitvi fotosinteze Razmerje med fotosintezo in transpiracijo podajamo s parametrom učinkovitost izrabe vode: water use efficiency (WUE) molov asimiliranega CO 2 WUE = molov H 2 O, oddane s transpiracijo
128 CO 2 Ci
129 Koncentracija CO 2 in fotosinteza Dejstvo: Koncentracija CO 2 je omejujoč dejavnik fotosinteze Kako zagotoviti zadosti CO 2 v listu? C 3, C 4, CAM fotosinteza Dejstvo: Koncentracija CO 2 v atmosferi od začetka industrijske revolucije narašča (graf) in naj bi do leta 2050 dosegla 2-kratno sedanjo koncentracijo. Kako bodo na povečano konecntracijo CO 2 v atmosferi reagirale rastline? Koncentracija CO2 v zraku (µmol mol -1 ) Leto
130 Koncentracija CO 2 in fotosinteza C 4 rastline asimilacija CO 2 (μmol m -2 s -1 ) C 3 rastline CO 2 kompenzacijska točka atmosferska koncentracija CO 2, C a (Pa)
131 AC i - krivulja asimilacija CO 2 (μmol m -2 s -1 ) C 4 rastline C 3 rastline CO 2 (C i ) CO 2 koncentracija CO 2 v listu, C i (Pa)
132 koncentracija CO 2 (µl l -1 ) koruza sončnica črna detelja javor neto fotosinteza (µmol CO2 m -2 s -1 )
133 okoljski dejavniki: svetloba, CO 2, voda, mineralna hranila fotosinteza + notranji dejavniki
134 Asimilacija CO 2 Intercelularna koncentracija CO 2 (ppm) Fotosinteza listov jablane Fuji /M26 prikazana je odvisnost fotosinteze od koncentracije CO 2 pri rastlinah, ki so različno prehranjene z dušikom (N g m -2 ): =1.02, =1.42, = 1.82, = 2.55, = 3.27, =4.25 Cheng in Fuchigami, 2000
135 Vpliv povečanega CO 2 na fotosintezo sladkorna pesa, učinek povečanega CO 2 je večji ob večji jakosti svetlobe neto fotosinteza (µmol CO 2 m -2 s -1 ) 310 W m W m W m -2 koncentracija CO 2 (µl l -1 )
136 Vpliv globalnega povečanja [CO 2 ] atmosfere na fotosintezo Povečana koncentr. atmosferskega CO 2 direktni učinki s CO 2 inducirano globalno segrevanje Rastline Povečana fotosinteza (?, ob zadostni preskrbljenosti s hranili, predvsem N) Zmanjšana prevodnost listnih rež Večja učinkovitost izrabe vode (water use efficiency - WUE)
137 CO2 in fotosinteza - A/Ci krivulje Fotosintetska asimilacija CO2 0 CO 2 saturacija kompenzacijska točka Intercelularna koncentracija CO 2
138 Naravni izvir CO 2 Stavešinci (SV Slovenija), prikaz vegetacije in koncentracije CO 2 v tleh (globina 20 cm)
139 f(x) = -3,72+26,77*(1-exp(-0,0042*x)) soil CO 2 - Phleum pratense - 15 CO2 exchange ( µmol CO2 m -2 s -1 ) Plot Plot 7 CO 2 - exchange [µmol CO 2 m -2 s -1 ] f(x) = -4,71+25,39*(1-exp(0,0022)*x)) CO 2 - exchange [µmol CO 2 m -2 s -1 ] f(x) = -8,07+28,68*(1-exp(-0,0023*x)) f(x) = -1,425*10-5 +x r 2 = 0, predicted 30 f(x) = -1,32*10-6 +x 25 r 2 = 0, predicted 0.4 % 3 % Significant differences: A 2000, A 700, A 350 carboxylation efficiency CO 2 compensation point Plot 2 CO 2 - exchange [µmol CO 2 m -2 s -1 ] f(x) = -6,46*10-6 +x r 2 = 0, predicted % Ci [µmol CO 2 mol -1 ] Ci ( µmol mol -1 )
140 Temperatura in fotosinteza kardinalne temperature minimum, maksimum, optimum) vpliv na različnih nivojih difuzija plinov hitrost biokemičnih reakcij razlike med rastlinami z različnim načinom asimilacije C temperaturni optimum C 3 rastline C C 4 rastline C CAM rastline ~ 35 C
141 Vpliv porabe asimilatov na fotosintezo okoljski dejavniki: svetloba, CO 2, voda, mineralna hranila fotosinteza + notranji dejavniki
142 Fotosinteza listov polnih in obranih dreves jablane Zlati delišes. Rdeča puščica nakazuje odstranitev plodov Veberič, Vodnik & Štampar, Europ. J. Hort. Sci, 68 (4), 2003
143 Fotosinteza listov polnih in obranih dreves jablane Zlati delišes, foliarno gnojenih ali negnojenih s PK pripravkom Fotosinteza - jablana cv. 'Zlati Delišes' Fotosintetska kapaciteta (umol m -2 s -1 ) kontrolapolna kontrolaobrana pk-polna pk-obrana Obravnavanje Veberič, Štampar & Vodnik, Gartenbauwissenschaft, 3, 2002
144 Fotosinteza - sezonski aspekt (upad fotosintezne kapacitete s staranjem) Fotosinteza - Jablana cv. 'Zlati Delišes' Fotosintetska kapaciteta (umol m -2 s -1 ) sept 25-sept 5-okt 15-okt 25-okt čas
145 Meritve fotosinteze in dihanja skorje pri jablani vpliv starosti izmenjava O 2 (µmol m -2 so -1 ) 2 [µmol m -2 s -1 ] letnik fotosinteza fs dihanje Kotar in sod., 2003
FOTOSINTEZA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
FOTOSINTEZA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - VSŠ 2005/06 svetloba H 2 O CO 2 C 6 H 12 O 6 + O 2 Agronomija - VSŠ 2005/06 fotosinteza = sinteza organskih spojin
Fotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 redukcija oksidacija Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin Ekofiziologija in mineralna
Fotosinteza, meritve fotosinteze. Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06
Fotosinteza, meritve fotosinteze Ekofiziologija in mineralna prehrana rastlin 2005/06 SVETLOBNE REKACIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta) Ekofiziologija in mineralna prehrana
Fotosinteza. 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2
Fotosinteza 1. Sinteza NADPH+H + in ATP 2. Fiksacija CO 2 Oris 1 Fotoreaktivnost klorofila 2 Z-shema fotosinteze 3 Svetlobno-gnana ATP-sinteza - Fotofosforilacija 4 Fiksacija ogljikovega dioksida 5 Calvin-Bensonov
CO2 + H2O sladkor + O2
VAJA 5 FOTOSINTEZA CO2 + H2O sladkor + O2 Meritve fotosinteze CO 2 + H 2 O sladkor + O 2 Fiziologija rastlin laboratorijske vaje SVETLOBNE REAKCIJE (tilakoidna membrana) TEMOTNE REAKCIJE (stroma kloroplasta)
DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - VSŠ 2005/06
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Substrat: škrob saharoza fruktani drugi sladkorji lipidi organske kisline proteini
DIHANJE. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
DIHANJE Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Fotosinteza + Dihanje + Svetlobno dihanje Dihanje Fotosinteza 6CO 2 + 6H 2 O C 6 H 12 O 6 + 6O 2 Fotosintetski
FOTOSINTEZA Wan Hill primerjal rastlinsko fotosintezo s fotosintezo BAKTERIJ
FOTOSINTEZA FOTOSINTEZA je proces, pri katerem s pomočjo svetlobne energijje nastajajo v živih celicah organske spojine. 1772 Priestley RASTLINA slab zrak dober zrak Rastlina s pomočjo svetlobe spreminja
FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m
FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/λ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; λ = val. dolžina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1μmol s -1 m
Alge imajo v celicah pogosto samo po 1 velik plastid
PLASTIDI - značilnost rastlin -energetski centri, centri presnove v evkariontski r. celici (fotosinteza - redukcija CO 2 (NO 3-, SO4 --,...) - steljčnice - alge : 1 tip; brstnice: delitev dela: več tipov:
FOTOSINTEZA - ASIMILACIJA OGLJIKA (energetika celice)
FOTOSINTEZA Svetloba kot energija: E = h. = h.c/ (400-700 nm); E = energija; =frekvenca; = val. dolţina svetlobe; h = Plankova konstanta (6,625.10 34 J/s); c = hitrost svetlobe Enota : 1 mol s -1 m -2
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO CELICA DOBI GLUKOZO IN OSTALE MONOSAHARIDE? HRANA ZNOTRAJCELIČNI GLIKOGEN ali ŠKROB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKOZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev
SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA
SINTEZA SAHAROZE IN ŠKROBA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Stroma kloroplasta Škrob (primarni ali asimilacijski) Calvinov cikel Sladkor (trioza) Sladkor (trioza) Pi Sladkor
Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP
Nastanek NADH in NADPH Prenos elektronov in nastanek ATP Glavne metabolične poti glukoze Glikoliza (Embden Meyerhofova metabolna pot) Fosfoglukonatna (pentozafosfatna) pot: nekatere živali Katabolizem
Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Tretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI
TRANSPORT RAZTOPIN Agronomija - UNI Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza
Prehrana in metabolizem
Prehrana in metabolizem Hranila Energija Kataliza in encimi Oksidacije-redukcije Prenašalci elektronov Visoko energetske spojine Fermentacija Respiracija in transport elektronov Metabolizem vsi kemični
Teze predavanj iz mikrobne biokemije*
Tom Turk Teze predavanj iz mikrobne biokemije* Ljubljana, november 1996, oktober 2003 *slike so na CD v ppt formatu, besedilo v drobnem tisku je priporočljivo ni pa obvezno, Študentom mikrobiologije 1.
Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Fotosinteza. Fotosinteza. Biljke. Autotrofi. Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver. fotoautotrofi
Fotosinteza Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver Fotosinteza Pretvara sunčevu energiju u kemijsku Autotrofi koriste anorganske tvari i energiju da bi proizveli organske molekule; proizvođači kemoautotrofi (neke
Katedra za farmacevtsko kemijo. Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks. 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1
Katedra za farmacevtsko kemijo Sinteza mimetika encima SOD 2. stopnja: Mn 3+ ali Cu 2+ salen kompleks 25/11/2010 Vaje iz Farmacevtske kemije 3 1 Sinteza kompleksa [Mn 3+ (salen)oac] Zakaj uporabljamo brezvodni
Fotosinteza. Fotosinteza. Biljke. Autotrofi. Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver. fotoautotrofi
Fotosinteza Izv. prof. dr. sc. Lidija Šver Fotosinteza Pretvara sunčevu energiju u kemijsku Autotrofi koriste anorganske tvari i energiju da bi proizveli organske molekule; proizvođači kemoautotrofi (neke
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCIJSKA SPEKTROMETRIJA
2.1. MOLEKULARNA ABSORPCJSKA SPEKTROMETRJA Molekularna absorpcijska spektrometrija (kolorimetrija, fotometrija, spektrofotometrija) temelji na merjenju absorpcije svetlobe, ki prehaja skozi preiskovano
ΑΝΩΤΑΤΟ ΣΥΜΒΟΥΛΙΟ ΕΠΙΛΟΓΗΣ ΠΡΟΣΩΠΙΚΟΥ ΕΡΩΤΗΜΑΤΟΛΟΓΙΟ
ΑΝΩΤΑΤΟ ΣΥΜΒΟΥΛΙΟ ΕΠΙΛΟΓΗΣ ΠΡΟΣΩΠΙΚΟΥ ΔΙΑΓΩΝΙΣΜΟΣ ΕΚΠΑΙΔΕΥΤΙΚΩΝ ΕΤΟΥΣ 2008 ( ΠΡΟΚΗΡΥΞΗ 4Π /2008) ΚΕΝΤΡΙΚΗ ΕΠΙΤΡΟΠΗ ΔΙΑΓΩΝΙΣΜΟΥ Κλάδος-Ειδικότητες: ΠΕ 18.12 ΦΥΤΙΚΗΣ ΠΑΡΑΓΩΓΗΣ, ΖΩΙΚΗΣ ΠΑΡΑΓΩΓΗΣ, ΙΧΘΥΟΚΟΜΙΑΣ-ΑΛΙΕΙΑΣ,
UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN
CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKOGEN, ŠKROB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna hitrost
FFA: Laboratorijska medicina, Molekularna encimologija, 2010/2011 3.predavanje Jure Stojan 2. predavanje termodinamične osnove, encimske katalize encimska kataliza časovni potek encimske reakcije začetna
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
TRANSPORT RAZTOPIN. Agronomija - UNI 2005/06
TRANSPORT RAZTOPIN Transport na celičnem nivoju oz. transport preko membrane je osnova za transport na višjih nivojih (tkiva). Pomen biološki membran (plazmalema, tonoplast,...) homeostaza rastlinske celice
Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013
WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.
METABOLIZEM OGLJIKOVIH HIDRATOV
METABLIZEM GLJIKVIH HIDRATV KAK CELICA DBI GLUKZ IN STALE MNSAHARIDE? HRANA ZNTRAJCELIČNI GLIKGEN ali ŠKRB razgradnja s prebavnimi encimi GLUKZA in ostali monosaharidi fosforilitična cepitev prenos do
Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije
Encimska kinetika govori o hitrosti encimske reakcije uvod encimska kinetika po Michaelisu in Mentenovi kinetika večsubstratnih encimskih reakcij kinetika alosteričnih encimov encimska inhibicija Kako
KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
FIZIOLOGIJA STRESA. Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo. Agronomija - UNI
FIZIOLOGIJA STRESA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Agronomija - UNI Stres vzrok: kakršnakoli sprememba okoljskih dejavnikov, ki ima za posledico zmanjšano rast rastline
Eliminacijski zadatak iz Matematike 1 za kemičare
Za mnoge reakcije vrijedi Arrheniusova jednadžba, koja opisuje vezu koeficijenta brzine reakcije i temperature: K = Ae Ea/(RT ). - T termodinamička temperatura (u K), - R = 8, 3145 J K 1 mol 1 opća plinska
Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2. Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013
OKOLJSKO NARAVOSLOVJE 2 Predavanja v študijskem letu 2. del 2012/2013 MORFOLOGIJA IN ZGRADBA BAKTERIJ Oblike bakterij Poznamo razne oblike bakterij in sicer: koki, bacili, vibrioni, spirile, aktinomicete
Kloroplasti. Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje
Kloroplasti Fotosinteza Mitohondriji Stanično disanje http://en.wikipedia.org/wiki/plas tid PLASTIDI Organeli biljnih stanica i stanica algi Proizvodnja i pohranjivanje šećera i drugih molekula Pigmenti
Spektroskopija. S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja.
Spektroskopija S spektroskopijo preučujemo lastnosti snovi preko njihove interakcije z različnimi področji elektromagnetnega valovanja. Posamezna tehnika ima ime po območju uporabljenega elektromagnetnega
Fazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Metabolizem in energija
Metabolizem in energija . Metabolizem Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihovo uravnavanje, in vse energetske spremembe ki potekajo v organizmih. Metabolizem vključuje različne metabolične poti,
Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice
Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.
UNIVERZITETNI ŠTUDIJ KMETIJSTVO - AGRONOMIJA
Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Dominik VODNIK FIZIOLOGIJA RASTLIN PRAKTIČNE VAJE UNIVERZITETNI ŠTUDIJ KMETIJSTVO - AGRONOMIJA Ljubljana, 2001 1 KAZALO 1. MINERALNA PREHRANA RASTLIN... 4 Vaja
Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Rešitve nalog. Biologija. za gimnazije
Rešitve nalog Biologija za gimnazije 1 Značilnosti živega (str. 8) 1. Citoplazma, celična membrana, metabolizem (celici lastni presnovni mehanizmi). 2. a) velikost Virusi so zelo majhni, v splošnem 50-
Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Fotosinteza pri pouku naravoslovja: Trije preprosti poskusi
Barbara Vilhar Fotosinteza pri pouku naravoslovja: Trije preprosti poskusi delavnica Seminar za učitelje naravoslovja Rogaška Slatina, 19. februar 2006 Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek
Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani,, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij Kmetijstvo-Zootehnika Predmet BOTANIKA
1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Nekatere interakcije v lipidnem metabolizmu
Biosinteza maščobnih kislin fosfolipidi glicerol triacilglicerol fosfatidat MK glicerol-p esterifikacija acil-oa A S L i p o g e n e z a steroidi steroidogeneza holesterol holesterogeneza glukoza piruvat
Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Φωτοσύνθεση. κυτταρική αναπνοή άμυλο. άλλες οργανικές ουσίες
Φωτοσύνθεση Φωτοσύνθεση Φωτοσύνθεση κυτταρική αναπνοή άμυλο άλλες οργανικές ουσίες Φωτοσύνθεση hv χημική ενέργεια 1. Φωτεινές αντιδράσεις Διέγερση χλωροφύλλης Αλυσίδα μεταφοράς e - (Σχήμα Ζ της φωτοσύνθεσης)
VERIGE ZA PRENOS ELEKTRONOV IN OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA NAMEN KATABOLNIH REAKCIJ GLIKOLIZA + CCK ENERGETSKA BILANCA NA 1 MOLEKULO GLUKOZE + 2 H 2
VERIGE ZA PRES ELEKTRV I KSIDATIVA FSFRILACIJA AME KATABLI REAKCIJ Glikoliza, β-oksidacija maščobnih kislin, CCK: - postopna oksidacija substratov - zbiranje elektronov na reduciranih koencimih (AD, FAD
Energije in okolje 1. vaja. Entalpija pri kemijskih reakcijah
Entalpija pri kemijskih reakcijah Pri obravnavi energijskih pretvorb pri kemijskih reakcijah uvedemo pojem entalpije, ki popisuje spreminjanje energije sistema pri konstantnem tlaku. Sistemu lahko povečamo
Metabolizem oz. presnova
Metabolizem oz. presnova Metabolne poti Metabolizem (presnova) Vsota vseh kemijskih reakcij v organizmu, njihova koordinacija, regulacija in energetske potrebe Substrati se pretvarjajo v produkte preko
lat: nucleus = jezgra
JEZGRA lat: nucleus = jezgra glavna karakteristika koja označava razliku između eukariotskih i prokariotskih stanica je prisutnost jezgre kod eukariota. U njemu se nalazi DNK, u kojoj su uskladištene informacije
p 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Zemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK)
SVEUČILIŠTE U ZAGREBU FAKULTET KEMIJSKOG INŽENJERSTVA I TEHNOLOGIJE CIKLUS LIMUNSKE KISELINE (CLK) Doc. dr. sc. Dragana Vuk Metabolička sudbina piruvata 1. Oksidacijska dekarboksilacija piruvata 2. Ciklus
Termodinamika vlažnega zraka. stanja in spremembe
Termodinamika vlažnega zraka stanja in spremembe Termodinamika vlažnega zraka Najpogostejši medij v sušilnih procesih konvektivnega sušenja je VLAŽEN ZRAK Obravnavamo ga kot dvokomponentno zmes Suhi zrak
UVOD CIKLUS CITRONSKE KISLINE (CCK) = KREBSOV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBOKSILNIH KISLIN. Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih
CIKLUS CITRNSKE KISLINE (CCK) = KREBSV CIKLUS = CIKLUS TRIKARBKSILNIH KISLIN Glavne metabolične poti oglj. hidratov pri rastlinah in živalih GLIKGEN, ŠKRB Riboza 5-fosfat + NADPH+H + katabolizem fosfoglukonatna
Izr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo rastlin govorilne ure: torek od 10 h -12 h
FIZIOLOGIJA RASTLIN Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo predavanja 60 ur vaje 30 ur Izr. prof. dr. Dominik Vodnik, Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo in fiziologijo
CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Aminokiseline. Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina 22.12.2014
Anabolizam azotnihjedinjenja: Biosinteza aminokiselina, glutationa i biološki aktivnih amina Predavanja iz opšte biohemije Školska 2014/2015. godina Aminokiseline 1 Metabolizam aminokiselina Proteini iz
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Visokošolski strokovni študij GOZDARSTVA Predmet BOTANIKA
IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Energijska bilanca. E=E i +E p +E k +E lh. energija zaradi sproščanja latentne toplote. notranja energija potencialna energija. kinetična energija
Energijska bilanca E=E i +E p +E k +E lh notranja energija potencialna energija kinetična energija energija zaradi sproščanja latentne toplote Skupna energija klimatskega sistema (atmosfera, oceani, tla)
Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene?
proteus april08 31/3/07 13:26 Page 350 350 Biologija Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso zelene? Proteus 69/8 april 2007 Zakaj so rastline zelene? In zakaj nekatere rastline niso
Osnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
S t r a n a 1. 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a) MgCl 2 b) Al 2 (SO 4 ) 3 sa njihovim molalitetima, m. za so tipa: M p X q. pa je jonska jačina:
S t r a n a 1 1.Povezati jonsku jačinu rastvora: a MgCl b Al (SO 4 3 sa njihovim molalitetima, m za so tipa: M p X q pa je jonska jačina:. Izračunati mase; akno 3 bba(no 3 koje bi trebalo dodati, 0,110
vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov. 6. vaja Kvan*ta*vno določanje proteinov
28. 3. 11 UV- spektrofotometrija Biuretska metoda Absorbanca pri λ=28 nm (A28) UV- spektrofotometrija Biuretska metoda vstopni žarek intenziteta I Lowrijeva metoda Bradfordova metoda Bradfordova metoda
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Katedra za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Univerzitetni študij KMETIJSTVO:Agronomija Predmet BOTANIKA
VODA IN RASTLINSKA CELICA
VODA IN RASTLINSKA CELICA Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo Poikilohidre rastline Homojohidre rastline zelo suh zrak kutikula zelo vlažen zrak voda Rastlinska celica Lastnosti
8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Kotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Φωτοαναπνοή-παράγοντες που την επηρεάζουν
Φωτοαναπνοή-παράγοντες που την επηρεάζουν διαλυτότητα CO 2 ικανότητα καρβοξυλίωσης Rubisco Φωτοαναπνοή- κύκλος C2 Εναλλακτικές στρατηγικές περιορισμού της φωτοαναπνοής αύξηση [CO 2 ] στο μικροπεριβάλλον
SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Vaja: Odbojnostni senzor z optičnimi vlakni. Namen vaje
Namen vaje Spoznavanje osnovnih fiber-optičnih in optomehanskih komponent Spoznavanje načela delovanja in praktične uporabe odbojnostnega senzorja z optičnimi vlakni, Delo z merilnimi instrumenti (signal-generator,
DOLOČANJE)ENCIMSKE)AKTIVNOSTI)V)KLINIČNE)NAMENE)
DLČANJEENCIMSKEAKTIVNSTIVKLINIČNENAMENE 20encimovseru=nskopregledujevkliniki 1954sougotovilipovezanostsrčnegainfarktainpovišanekonc. aspartataminotransferazevserumu danesnarapolagovelikoabzapreciznodoločanjekoncproteinov
Zemlja in njeno ozračje
Zemlja in njeno ozračje Pojavi v ozračju se dogajajo na zelo različnih časovnih in prostorskih skalah Prostorska skala Pojav 1 cm Turbulenca, sunki vetra 1 m 1 km 10 km 100 km 1000 in več km Tornadi Poplave,
Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Put pentoza fosfata. B. Mildner. Put pentoza fosfata
Put pentoza fosfata B. Mildner Put pentoza fosfata Svrha ovog puta je: A) da se stanici omogući dovoljno NADPH, koji služi kao reducens u biosintetskim reakcijama kao i u zaštiti stanica od kisikovih radikala.
Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
ΕΛΛΗΝΙΚΗ ΗΜΟΚΡΑΤΙΑ Αθήνα, 30-5 - 2011 ΑΝΑΠΤΥΞΗΣ & ΤΡΟΦΙΜΩΝ ΓΕΝΙΚΗ /ΝΣΗ ΦΥΤΙΚΗΣ ΠΑΡΑΓΩΓΗΣ /ΝΣΗ ΠΡΟΣΤΑΣΙΑΣ ΦΥΤΙΚΗΣ ΠΑΡΑΓΩΓΗΣ ΤΜΗΜΑ ΓΕΩΡΓΙΚΩΝ ΦΑΡΜΑΚΩΝ
ΕΛΛΗΝΙΚΗ ΗΜΟΚΡΑΤΙΑ Αθήνα, 30-5 - 2011 ΥΠΟΥΡΓΕΙΟ ΑΓΡΟΤΙΚΗΣ Αριθ. πρωτ: 97185 ΑΝΑΠΤΥΞΗΣ & ΤΡΟΦΙΜΩΝ ΓΕΝΙΚΗ /ΝΣΗ ΦΥΤΙΚΗΣ ΠΑΡΑΓΩΓΗΣ /ΝΣΗ ΠΡΟΣΤΑΣΙΑΣ ΦΥΤΙΚΗΣ ΠΑΡΑΓΩΓΗΣ ΤΜΗΜΑ ΓΕΩΡΓΙΚΩΝ ΦΑΡΜΑΚΩΝ Ταχ. /νση: Λ. Συγγρού
SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija
SEMINAR IZ OLEGIJA ANALITIČA EMIJA I Studij Primijenjena kemija 1. 0,1 mola NaOH je dodano 1 litri čiste vode. Izračunajte ph tako nastale otopine. NaOH 0,1 M NaOH Na OH Jak elektrolit!!! Disoira potpuno!!!
6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ. 6.1. Γενικά
6. ΤΕΛΙΚΗ ΙΑΘΕΣΗ ΤΑΦΗ 6.1. Γενικά Είναι γεγονός ότι ανέκαθεν ο τελικός αποδέκτης των υπολειµµάτων της κατανάλωσης και των καταλοίπων της παραγωγικής διαδικασίας υπήρξε το περιβάλλον. Στις παλιότερες κοινωνίες
Osnovni fiziološki procesi u biljkama
Modul: Osnove agroekologije Tematska cjelina: Ekofiziologija bilja prof. dr. sc. Irena Jug Osnovni fiziološki procesi u biljkama FOTOSINTEZA Fotosinteza je u živom svijetu jedinstveni fizikalno kemijski
Energijska bilanca Zemlje. Osnove meteorologije november 2017
Energijska bilanca Zemlje Osnove meteorologije november 2017 Spekter elektromagnetnega sevanja Sevanje Osnovne spremenljivke za opis prenosa energije sevanjem: valovna dolžina - λ (m) frekvenca - ν (s
Razgradnja maščobnih kislin. Ketonska telesa H + NAD+ NADH. Pregled metabolizma MK. lipoprotein-lipaza. maščobne kisline.
Razgradnja maščobnih kislin Ketonska telesa Pregled metabolizma MK stradanje computing hranjeno stanje triacilgliceroli v hilomikronih in VLDL kladiščenje maščob maščobno tkivo An overview of fatty acidhormonsko