Fizika 9. Zvezek za aktivno učenje 2. del. Rešitve

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "Fizika 9. Zvezek za aktivno učenje 2. del. Rešitve"

Transcript

1 Fizika 9 Zvezek za aktivno učenje 2. del Rešitve

2 3 Toplota Lastnosti snovi Naloga 1 med, ogljikov dioksid, tekoče milo, živo srebro, aceton, vodna para, butan v jeklenki, utekočinjen plin v vžigalniku Naloga 2 Oblika in prostornina Vezi med delci Gibanje delcev Trdnine imajo svojo obliko in prostornino delci so močno povezani delci nihajo na mestu Kapljevine imajo svojo prostornino, zberejo se na dnu posode in napravijo gladino, delajo kapljice delci so šibko povezani delci se gibljejo, a niso povsem prosti Plini zavzamejo celotno prostornino posode delci niso povezani delci se prosto gibljejo Naloga 3 taljenje izparevanje strjevanje kondenzacija trdnine kapljevina plin 2 Toplota

3 Temperatura Naloga 1 Enota za izražanje temperature pri vsakdanjih pojavih: stopinje Celzija ( C) Opazovani pojav, telo oz. situacija Približna temperatura led se tali 0 C voda zavre 100 C zdravo človeško telo 37 C povprečna zimska temperatura 0 C povprečna poletna temperatura 20 C najvišja temperatura v kuhinjski pečici 250 C Kelvinova temperaturna lestvica Naloga 3 Opis T [ C] T [K] absolutna ničla vrelišče dušika najnižja temperatura zraka, izmerjena v Sloveniji 34,5 238,5 tališče vode vrelišče etanola vrelišče vode tališče svinca tališče aluminija tališče zlata telesna temperatura Opomba: Zadnji vnos je poljuben. Naloga 4 [ C] [K] tališče svinca tališče aluminija razlika temperatur Ugotovitev: Razlika temperatur je v obeh primerih enaka. Toplota 3

4 Temperaturno raztezanje Naloga 5 a) Najbolj se bo podaljšala palica iz aluminija. b) Najmanj se bo skrčilo steklo. c) Ne, nekatere snovi se ob segrevanju skrčijo (cirkonijev volframat). d) Raztegne se za 0,9 mm. e) Palica je tedaj dolga 4,00038 m. Naloga 6 Bimetalni trak je kovinski pas, zlepljen iz dveh različnih kovin. Različni kovini se pri segrevanju različno raztezata. Če sta kovini povezani v bimetalni trak, se ta pri segrevanju ukrivi. Naloga 7 T 1 T 2 > T 1 železo aluminij? aluminij medenina baker železo medenina železo medenina baker baker aluminij 4 Toplota

5 Preveri svoje znanje 1. imajo stalno obliko, molekule so urejene, močno povezane in nihajo na mestu nimajo stalne oblike, tvorijo gladino, molekule so med sabo šibko povezane in se gibljejo nimajo stalne oblike, razširjajo se po celotnem prostoru, molekule niso povezane, gibljejo se prosto kapljevine plini trdnine 2. B, C, F 3. E 4. D 5. B 6. Notranja energija in toplota Notranja energija Naloga 2 a) Zaradi sile trenja se sanem poveča notranja energija. b) Sprememba te energije je 1500 J. (v resnici nekoliko manj, saj se notranja energija spremeni tudi snegu) c) Ploskvi, s kateri drsijo sani po snegu, se zviša temperatura. Naloga 3 Sprememba notranje energije palice je 6 J. Naloga 4 Smuti se segreje za 1 K v 21 s. Toplota Fizikalna količina toplota delo energija Oznaka W Naloga 7 B, F Toplota 5

6 Naloga 8 Ko nas med zimskim sprehodom zazebe v roke, si lahko dlani segrejemo na dva načina. Prva možnost je, da dlani podrgnemo drugo ob drugo. S tem na dlaneh opravljamo delo, posledično pa se jim poviša notranja energija, kar opazimo kot povišanje temperature. Druga možnost je, da dlani približamo obrazu in vanju pihnemo topel zrak. Pri tem dlani od segretega zraka prejmeta toploto, zato se jima poveča notranja energija, kar spet opazimo kot povišanje temperature. Segretima dlanema se nato temperatura spet počasi znižuje, ker v okolico nenehno oddajata toploto. Naloga 9 Za 3 K se bo ohladil v 7 min = 420 s. Notranja energija se mu bo zmanjšala za 6,3 kj. Specifična toplota Naloga 10 Prejme 10,8 kj toplote. Naloga 11 Masa kocke je 200 g. Naloga 12 Ledu se temperatura spremeni za 60 C. Toplotni tok Naloga 13 Toplotni tok izračunamo kot količnik med toploto, ki jo telo odda/prejme, in časovnim intervalom, v katerem ta izmenjava poteka. Merimo ga v enotah J oziroma W. s Naloga 14 Stene hladilnika morajo biti čim boljši toplotni izolator, da čim manj toplote preide iz okolice v hladilnik. Naloga 15 Toliko toplote prejme v 42 s. Pri tem se temperatura vode poveča za 10 C. 6 Toplota

7 Energijske pretvorbe in energijski zakon Naloga 1 a) ΔW p = (ne upoštevamo, da se spreminja tudi notranja energija sani; oče vleče sani s konstantno hitrostjo) ΔW p + ΔW n = (sanem se spreminja tudi notranja energija; oče vleče sani s konstantno hitrostjo) ΔW p + ΔW n + ΔW k = (sanem se spreminja notranja energija; hitrost sani se spreminja) b) ΔW n = c) ΔW n = d) ΔW p = Naloga 2 Kepa plastelina je 2 m nad tlemi Kepa plastelina tik nad tlemi Kepa plastelina miruje na tleh W k W p W pr W n W k W p W pr W n W k W p W pr W n Kepa plastelina odriva zrak Kepa plastelina odda toploto Kolesar ima začetno kinetično in začetno notranjo energijo Kolesar vozi v hrib Kolesar se na vrhu hriba ustavi W k W p W pr W n W k W p W pr W n W k W p W pr W n Kolesar oddaja toploto okolici Kolesar oddaja toploto okolici Toplota 7

8 Otrok v skrajni legi pri očetu Otrok v najnižji legi z največjo hitrostjo Otrok v drugi skrajni legi W k W p W pr W n W k W p W pr W n W k W p W pr W n Oče požene otroka. Otrok odrine zrak Otrok odriva zrak Opomba: Ob pravilni razlagi (predpostavkah) možne tudi drugačne rešitve. Naloga 3 + = ΔW n Plin stisnemo in ga segrejemo, zato se mu spremeni notranja energija. = ΔW p + ΔW n Klado s konstantno hitrostjo potiskamo ob steni navpično navzgor. Kladi se zaradi tega spremeni potencialna energija (saj se dvigne) in notranja (zaradi trenja) Opomba: Možni tudi drugačni odgovori. Preveri svoje znanje 1. B, E 2. toplota temperatura hitrost notranja energija kinetična energija delo moč potencialna energija toplotni tok prožnostna energija pospešek specifična toplota 3. B 4. B, D 5. C 6. C 8 Toplota

9 5 Elektrika Električni naboj Električni naboj in električna sila Naloga 2 Naelektritev teles in influenca Naloga 4 Skupni električni naboj telesa ali sistema več teles se ohranja. Ko z nevtralno krpo naelektrimo nevtralno palico, je skupni naboj še vedno nič (tudi krpa se naelektri). Opomba: Možni so tudi drugi primeri. Naloga 5 a) Ker se palici privlačita, sta njuna naboja različna (en pozitiven, drug negativen). b) Ko blizu nevtralnih koščkov papirja primaknemo palico, se naboji v papirju porazdelijo tako, da so tisti naboji, ki so nasprotnega predznaka kot naboj palice, bližje palici. Naloga 6 a) 1. plošča: pozitivno 2. plošča: negativno 3. plošča: pozitivno 4. plošča: negativno b) 1. in 2. plošča: pozitivno 1. in 4. plošča: nevtralno 2. in 3. plošča: nevtralno 2. in 4. plošča: negativno 3. in 4. plošča: negativno 1., 2. in 3. plošča: pozitivno 2., 3. in 4. plošča: negativno vse štiri plošče: nevtralno Elektrika 9

10 Naloga 7 El. prevodnik El. izolator Merjenje električnega naboja Naloga 8 Ko se z negativno naelektreno palico dotaknemo kovinske krogle, nekaj naboja steče na elektroskop. Ker se negativno nabiti elektroni med seboj odbijajo, se enakomerno porazdelijo po kovinski krogli, palici in kazalcu. Kazalec se odkloni, ker med naboji v kovinski palici in kazalcu deluje odbojna sila. Naloga 9 a) b) c) 10 Elektrika

11 Naloga 11 Nabere se približno 60 ns naboja. Električni tok Električno vezje Naloga 1 B, D Naloga 4 Nosilci električnega toka v kovinah so elektroni. Naloga 5 V voltmeter žica (vodnik) stikalo varovalka žarnica upornik + vir napetosti (baterija) ampermeter Elektrika 11

12 Naloga 5 Učinki električnega toka Naloga 7 a) svetlobni učinek b) toplotni učinek c) magnetni učinek d) kemijski učinek e) toplotni učinek Naloga 8 Svetlobni učinek pri LED diodah: LED dioda sveti samo, če gre tok v pravo smer. Če tok obrnemo v drugo smer, LED dioda elektronom ne pusti potovanja v tej smeri, zato ne sveti. Elektroliza vode: Elektroliza poteka samo v eni smeri, v drugi smeri tok ne teče. 12 Elektrika

13 Učinki električnega toka Naloga 10 a) b) C Naloga 11 Električni tok teče iz desne proti levi, saj je smer električnega toka definirana kot smer, ki je nasprotna smeri negativno nabitih delcev (elektronov). Naloga 12 a) Izberemo območje 2000 m. b) mpermeter smo povezali tako, da sta priključka ravno narobe povezana v električni krog. Če priključka zamenjamo, bo ampermeter kazal pravilno vrednost. Preveri svoje znanje B, C, F 4. C 5. E 6. E Električna napetost Naloga 1 V Elektrika 13

14 Naloga 2 a) d b) Zgoraj Naloga 3 a) Napetost je 4,5 V. b) Žarnica tedaj ne sveti, ker je napetost prenizka. Napetost znaša v tem primeru 1,5 V. Viri električne napetosti Naloga 4 akumulator termometer tehtnica voltmeter elektrarna kolesarski dinamo silomer voziček Sonce baterija žarnica mobilnik sončne celice Naloga 5 Vira enosmerne napetosti baterija akumulator Vira izmenične napetosti elektrarna dinamo na kolesu 14 Elektrika

15 Zveza med električno napetostjo in tokom Naloga 1 Fizikalna količina Oznaka fizikalne količine Fizikalna enota Oznaka fizikalne enote napetost U volt V tok I amper električni upor R ohm Ω Naloga 2 Skozi teče tok 60 m. Naloga 3 Skozi volframovo sijalko teče 115 m, skozi LED diodo pa 15,3 m. Naloga 4 Upor človeškega telesa bi bil 7,7 kω. Preveri svoje znanje 1. I električna napetost C R električni naboj U električni tok Ω e električni upor V 2. E C E Elektrika 15

16 Vezave porabnikov Zaporedna vezava porabnikov Naloga 1 Naloga 2 a) Skozi drugega teče isti tok, 200 m. b) Padec napetosti na drugem je 18 V. c) Upornost prvega je 30 Ω. d) Upornost drugega je 90 Ω. e) Skupni upor vezja je 120 Ω, kar je enako vsoti upornosti obeh upornikov. Naloga 3 a) b) Tok skozi prvo žarnico: 50 m. Padec napetosti na drugi žarnici: 6 V. Upor prve žarnice: 60 Ω. Upor druge žarnice: 120 Ω. Skupni upor: 180 Ω. 16 Elektrika

17 Naloga 4 Upor upornika je 60 Ω. Naloga 5 R 1 [Ω] R 2 [Ω] R 3 [Ω] U 1 [V] U 2 [V] Naloga 6 Naloga 7 a) Padec napetosti na prvem je 24 V. b) Padec napetosti na drugem je ravno tako 24 V. c) Upornost prvega je 120 Ω. d) Upornost drugega je 480 Ω. e) Po glavni veji teče tok 250 m. Elektrika 17

18 Naloga 7 a) b) Padec napetosti na prvi žarnici: 9 V. Padec napetosti na drugi žarnici: 9 V. R 2 Tok skozi prvo žarnico: 180 m. Upor druge žarnice: 180 Ω. Tok,ki teče po glavni veji vezja: 230 m. R 1 Naloga 9 a) b) Tok, ki teče skozi eno enoto traku, je 50 m. c) Tok, ki teče čez 50 cm dolg trak, je 500 m. d) Upor 50 cm dolgega traku je 6 Ω. Z dolžino se upor manjša. Naloga 10 1 : I 1 = 200 m 2 : I 2 = 100 m 3 : I 3 = 100 m 4 : I 4 = 200 m V 1 : U 1 = 8 V V 2 : U 2 = 12 V 18 Elektrika

19 Električna energija Električno delo Naloga 1 kumulator opravi 19 MJ dela. Naloga 2 Luč bo po enem tednu še vedno gorela (potrebuje 7,3 dni za izpraznitev). Naloga 3 Opravi 63,3 MJ (če predpostavimo, da ima mesec 4,5 tednov) oziroma 56,3 MJ (če predpostavimo, da ima mesec 4 tedne). Naloga 4 Tok mora biti višji od 4,2. Električna moč Naloga 6 a) Z močjo 2 kw. b) Skozi teče 8,7 toka. Naloga 7 Najmanjša povprečna moč motorja dvigala je 960 W. Naloga 8 Tok skozi zaganjač je enak 200. Naloga 9 a) Skozi celico in porabnik steče 5,2 toka. b) = el + Preveri svoje znanje 1., D, E 2. B, C 3. B 4. C 5. B 6. B Elektrika 19

20 5 Magnetizem Magnetna sila Naloga 1 Magnet z magnetno silo privlači le feromagnetne snovi. Vrata hladilnika to so, vrata sobe pa niso. Naloga 3 Gal lahko pove le, da sta pola enaka, torej bodisi oba severna bodisi oba južna. Gal ne more na podlagi tega opazovanja povedati, katera pola sta to. Naloga 4 a) privlačna b) odbojna c) odbojna d) privlačna Naloga 5 Magnetno polje Naloga 2 20 Magnetizem

21 Naloga 4 Ker ima tudi Zemlja svoje magnetno polje, se magneti obračajo v smeri Zemljinega magnetnega polja. Tisti pol, ki se je torej obrnil proti Zemljinem severnem magnetnem polju, so znanstveniki zato poimenovali severni magnetni pol, tistega, ki se obrne proti južnemu Zemljinemu polu, pa južni magnetni pol. Naloga 5 S N Naloga 6 a) b) c) N N S N N W E W E W E S S S S N Magnetizem 21

22 Zveza med elektriko in magnetizmom Naloga 1 Naloga 2 Glavna prednost elektromagneta je to, da ga lahko vklapljamo in izklapljamo. Elektromagnet je tudi precej močnejši od trajnega, predvsem pa lahko njegovo moč prilagajamo s spreminjanjem toka. Glavna slabost elektromagneta je, da za njegovo delovanje potrebujemo velik električni tok. Naloga 3 Električni generator, ki ga poganjajo vodne ali parne turbine, pretvarja mehansko delo v električno. Osrednji del generatorja je močan elektromagnet, ki se vrti, ker ga poganja turbina. Okrog njega so postavljene tuljave, v katerih se zaradi vrtečega se magneta spreminja magnetno polje, posledično pa se v njih inducira električni tok. Preveri svoje znanje B, C, E C 5. B, C, D, E 22 Magnetizem

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):

Če je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2): ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

13. poglavje: Energija

13. poglavje: Energija 13. poglavje: Energija 1. (Naloga 3) Koliko kilovatna je peč za hišno centralno kurjavo, ki daje 126 MJ toplote na uro? Podatki: Q = 126 MJ, t = 3600 s; P =? Če peč z močjo P enakomerno oddaja toploto,

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Rešitve. 1. Pospešeno gibanje. str. 10. str a) miruje se giblje se giblje. 2. a) 15,6 km h ; 65 km h. 1. B 2. 1,5 m s 2 3. A 4.

Rešitve. 1. Pospešeno gibanje. str. 10. str a) miruje se giblje se giblje. 2. a) 15,6 km h ; 65 km h. 1. B 2. 1,5 m s 2 3. A 4. Rešitve 1. Pospešeno gibanje str. 10 1. a) miruje se giblje se giblje b) premo c) neenakomerno c) v 70 km h hitrost 60 50 40 30 popoldan 2. a) 15,6 km h ; 65 km h b) s 20 10 zjutraj 14 km 12 0 0 10 20

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo kulon) ali As (1 C = 1 As). 1 UI.DOC Elektrina - električni naboj (Q) Elementarni delci snovi imajo lastnost, da so nabiti - nosijo električni naboj-elektrino. Protoni imajo pozitiven naboj, zato je jedro pozitivno nabito, elektroni

Διαβάστε περισσότερα

Rešitve. 1. Pospešeno gibanje (5 22) ENAKOMERNO POSPEŠENO GIBANJE. 1. a) PONOVIMO O GIBANJU 1. hitrost neenakomerno gibljeta mirujeta

Rešitve. 1. Pospešeno gibanje (5 22) ENAKOMERNO POSPEŠENO GIBANJE. 1. a) PONOVIMO O GIBANJU 1. hitrost neenakomerno gibljeta mirujeta Rešitve 1. Pospešeno gibanje (5 22) PONOVIMO O GIBANJU 1. hitrost neenakomerno gibljeta mirujeta neenakomerno enakomerno premo krivo 2. 1,2 m s 4,32 km h 3. a) 125 km 2 h 13 min c) Gibanje obravnavamo,

Διαβάστε περισσότερα

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite

Διαβάστε περισσότερα

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6

Vsebina MERJENJE. odstopanje 271,2 273,5 274,0 273,3 275,0 274,6 Vsebina MERJENJE... 1 GIBANJE... 2 ENAKOMERNO... 2 ENAKOMERNO POSPEŠENO... 2 PROSTI PAD... 2 SILE... 2 SILA KOT VEKTOR... 2 RAVNOVESJE... 2 TRENJE IN LEPENJE... 3 DINAMIKA... 3 TLAK... 3 DELO... 3 ENERGIJA...

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:

Διαβάστε περισσότερα

0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm.

0,00275 cm3 = = 0,35 cm = 3,5 mm. 1. Za koliko se bo dvignil alkohol v cevki termometra s premerom 1 mm, če se segreje za 5 stopinj? Prostorninski temperaturni razteznostni koeficient alkohola je 11 10 4 K 1. Volumen alkohola v termometru

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

ELEKTROTEHNIKA DRAGO ŠEBEZ

ELEKTROTEHNIKA DRAGO ŠEBEZ ELEKTROTEHNIKA DRAGO ŠEBEZ Zgodovina Thales drgnjenje jantarja Jantar gr. ELEKTRON 17. in 18. st.: drgnjenje stekla+ jantarja Franklin: steklo pozitivna elektrika, jantar neg. Coulomb (1736-1806): 1806):

Διαβάστε περισσότερα

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):

matrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij): 4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi

Διαβάστε περισσότερα

Slika 6.1. Smer električne poljske jakosti v okolici pozitivnega (levo) in negativnega (desno) točkastega naboja.

Slika 6.1. Smer električne poljske jakosti v okolici pozitivnega (levo) in negativnega (desno) točkastega naboja. 6. ONOVE ELEKTROMAGNETIZMA Nosilci naboja so: elektroni, protoni, ioni Osnoni naboj: e 0 = 1,6.10-19 As, naboj elektrona je -e 0, naboj protona e 0, naboj iona je (pozitini ali negatini) ečkratnik osnonega

Διαβάστε περισσότερα

NARAVOSLOVJE - 7. razred

NARAVOSLOVJE - 7. razred NARAVOSLOVJE - 7. razred Vsebina Zap. št. ZVOK 7.001 Ve, da predmeti, ki oddajajo zvok zvočila, zatresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje. 7.002 Ve, da sprejemnik zvoka zazna tresenje zraka

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm.

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J.

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike. Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J. Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 Avtorja: S. Fratina in J. Kotar Prosim, da kakršnekoli vsebinske ali pravopisne napake sporočite

Διαβάστε περισσότερα

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije Laboratorij za termoenergetiko Vodikove tehnologije Pokrivanje svetovnih potreb po energiji premog 27% plin 22% biomasa 10% voda 2% sonce 0,4% veter 0,3% nafta 32% jedrska 6% geoterm. 0,2% biogoriva 0,2%

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IN NAVODILA ZA DELO FIZIKA, 9. RAZRED

VAJE IN NAVODILA ZA DELO FIZIKA, 9. RAZRED VAJE IN EKSPERIMENTI FIZIKA 9 OŠ Brezovica pri Ljubljani Fizikalno interno gradivo VAJE IN NAVODILA ZA DELO FIZIKA, 9. RAZRED Naloge rešuj tako, da jih najprej dobro prebereš in premisliš. Kljub temu,

Διαβάστε περισσότερα

Toplotni tokovi. 1. Energijski zakon Temperatura

Toplotni tokovi. 1. Energijski zakon Temperatura Toplotni tokovi 1. Energijski zakon Med količinami, ki se ohranjajo, smo poleg mase in naboja omenili tudi energijo. V okviru modula o snovnih tokovih smo vpeljali kinetično, potencialno, prožnostno in

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net

Διαβάστε περισσότερα

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen

March 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen DELAVNICA SSS: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTRONIKI March 6, 2009 DUŠAN PONIKVAR: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTROTEHNIKI Vsi smo poznamo električni nihajni krog. Sestavljataa ga tuljava in kondenzator po sliki

Διαβάστε περισσότερα

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015

Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 FIZIKA Govorilne in konzultacijske ure 2014/2015 Tedenske govorilne in konzultacijske ure: Klemen Zidanšek: sreda od 8.00 do 8.45 ure petek od 9.40 do 10.25 ure ali po dogovoru v kabinetu D17 Telefon:

Διαβάστε περισσότερα

Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna

Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna PRENOS OPOE Def. Prenos toplote prenos energije katerega pogojuje razlika temperatur temperatura je krajevno od točke do točke različna Načini prenosa toplote: PREVAJANJE (kondukcija, PRESOP (konvekcija

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

DELO IN ENERGIJA, MOČ

DELO IN ENERGIJA, MOČ DELO IN ENERGIJA, MOČ Dvigalo mase 1 t se začne dvigati s pospeškom 2 m/s 2. Izračunaj delo motorja v prvi 5 sekunda in s kolikšno močjo vleče motor dvigalo v tem časovnem intervalu? [ P mx = 100kW ( to

Διαβάστε περισσότερα

= 3. Fizika 8. primer: s= 23,56 m, zaokroženo na eno decimalno vejico s=23,6 m. Povprečna vrednost meritve izračuna povprečno vrednost meritve

= 3. Fizika 8. primer: s= 23,56 m, zaokroženo na eno decimalno vejico s=23,6 m. Povprečna vrednost meritve izračuna povprečno vrednost meritve Fizika 8 Merjenje Pojasniti namen in pomen meritev pri fiziki našteje nekaj fizikalnih količin in navede enote zanje, ter priprave s katerimi jih merimo Merska Merska enota Merska priprava količina Dolžina

Διαβάστε περισσότερα

8. Diskretni LTI sistemi

8. Diskretni LTI sistemi 8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z

Διαβάστε περισσότερα

RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE

RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE RANKINOV KROŽNI PROCES Seminar za predmet JTE Rok Krpan 16.12.2010 Mentor: izr. prof. Iztok Tiselj Carnotov krožni proces Iz štirih sprememb: dveh izotermnih in dveh izentropnih (reverzibilnih adiabatnih)

Διαβάστε περισσότερα

Tokovi v naravoslovju za 6. razred

Tokovi v naravoslovju za 6. razred Tokovi v naravoslovju za 6. razred Bojan Golli in Nada Razpet PeF Ljubljana 7. december 2007 Kazalo 1 Fizikalne osnove 2 1.1 Energija in informacija............................... 3 2 Projekti iz fizike

Διαβάστε περισσότερα

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU

NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.

Διαβάστε περισσότερα

Električno polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,...

Električno polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,... 1 Električno polje Vemo že, da: med elektrinami delujejo električne sile prevodniki vsebujejo gibljive nosilce elektrine navzven so snovi praviloma nevtralne če ima telo presežek ene vrste elektrine, je

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. maj 2008 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. maj 2008 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M877* SPOMLADANSK ZPTN ROK ELEKTROTEHNKA NAVODLA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 9 maj 8 SPLOŠNA MATRA RC 8 M8-77-- A zračunajte gostoto toka v vodniku s presekom

Διαβάστε περισσότερα

ZAKLJU^NO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA

ZAKLJU^NO PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA Š i f r a u ~ e n c a: r`avni izpitni center *N0414111* RENI ROK FIZIK PISNI PREIZKUS ^etrtek, 6. maj 004 / 45 minut ovoljeno gradivo in pripomo~ki: u~enec prinese s seboj modro ali ~rno nalivno pero oziroma

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M097711* ELEKTROTEHNIKA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠNA MATURA RIC 009 M09-771-1- A01 Z galvanizacijskim

Διαβάστε περισσότερα

Termodinamika in elektromagnetno polje

Termodinamika in elektromagnetno polje Termodinamika in elektromagnetno polje izbor nalog z rešitvami 1 Termodinamika 1.1 Temperaturno raztezanje 1. Kolikšna je bila končna temperatura 35 cm dolge bakrene palice, ki se je raztegnila za 0,29

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena

1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena 1. Enosmerna vezja Vsebina polavja: Kirchoffova zakona, Ohmov zakon, električni viri (idealni realni, karakteristika vira, karakteristika bremena matematično in rafično, delovna točka). V enosmernih vezjih

Διαβάστε περισσότερα

17. Električni dipol

17. Električni dipol 17 Električni dipol Vsebina poglavja: polarizacija prevodnika (snovi) v električnem polju, električni dipolni moment, polarne in nepolarne snovi, dipol v homogenem in nehomogenem polju, potencial in polje

Διαβάστε περισσότερα

Električni potencial in električna napetost Ker deluje na električni naboj, ki se nahaja v električnem polju, sila, opravi električno

Električni potencial in električna napetost Ker deluje na električni naboj, ki se nahaja v električnem polju, sila, opravi električno FIZIKA 3. poglavje: Elektrika in magnetizem - B. Borštnik 1 ELEKTRIKA IN MAGNETIZEM Elektrostatika Snov je sestavljena iz atomov in molekul. Atome si lahko predstavljamo kot kroglice s premerom nekaj desetink

Διαβάστε περισσότερα

INDUCIRANA NAPETOST (11)

INDUCIRANA NAPETOST (11) INDUCIRANA NAPETOST_1(11d).doc 1/17 29.3.2007 INDUCIRANA NAPETOST (11) V tem poglavju bomo nadgradili spoznanja o magnetnih pojavih v stacionarnih razmerah (pri konstantnem toku) z analizo razmer pri časovno

Διαβάστε περισσότερα

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM

Poglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s

Διαβάστε περισσότερα

Kvantni delec na potencialnem skoku

Kvantni delec na potencialnem skoku Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana,

1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana, 1. kolokvij iz Fizike za študente FKKT Ljubljana, 16. 11. 2015 1. Majhen vzorec na dnu epruvete vstavimo v ultracentrifugo in jo enakomerno pospešimo do najvišje hitrosti vrtenja, pri kateri se vzorec

Διαβάστε περισσότερα

Visokošolski strokovni študijski program»tehnologija polimerov«

Visokošolski strokovni študijski program»tehnologija polimerov« Visokošolski strokovni študijski program»tehnologija polimerov«predmet: ELEKTROTEHNIKA Predavatelj: dr. Konrad Steblovnik Asistent: Drago Šebez 1 Elektrostatika. Električna polja. Sile v električnem polju.

Διαβάστε περισσότερα

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike

Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike 1 Zbirka rešenih nalog s kolokvijev in izpitov iz fizike Naravoslovnotehniška fakulteta, šolsko leto 2004/05 in 2005/06 Avtorji: S. Fratina, A. Gomboc in J. Kotar Verzija: 6. februar 2007 Prosim, da kakršnekoli

Διαβάστε περισσότερα

ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZA USTNI DEL IZPITA IZ PREDMETA FIZIKA

ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZA USTNI DEL IZPITA IZ PREDMETA FIZIKA ODGOVORI NA VPRAŠANJA ZA USTNI DEL IZPITA IZ PREDMETA FIZIKA 1. Pod pojmom telo razumemo snov z dano velikostjo in obliko. Sistem točkastih teles so vsa tista telesa, ki so v naši okolici in katerih gibanje

Διαβάστε περισσότερα

Elektrotehnika. Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL. Študijsko leto 2009/2010. Slavko Kocijančič

Elektrotehnika. Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL. Študijsko leto 2009/2010. Slavko Kocijančič Elektrotehnika Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL Slavko Kocijančič Študijsko leto 2009/2010 Ljubljana, marec 2010 Vsebina 1. OSNOVE ELEKTROTEHNIKE...1 OHMOV ZAKON...1 PRVI KIRCHHOFFOV

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Indukcijska plošča. Špela Jelinčič. Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike III

Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta. Indukcijska plošča. Špela Jelinčič. Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike III Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta Indukcijska plošča Špela Jelinčič Seminarska naloga pri predmetu Didaktika tehnike III Mentor: doc. dr. Janez Jamšek Ljubljana, 2013 Povzetek Seminarska naloga

Διαβάστε περισσότερα

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile

Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile Lorentzova sila je temelj tako allovega kot tudi magnetoupornostnega efekta v polprevodniških strukturah. Zgradba in osnovni princip delovanja

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut

Državni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M477* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Četrtek, 5. junij 04 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno

Διαβάστε περισσότερα

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K

NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K Fizioterapija ESM FIZIKA - VAJE NALOGE ZA SKUPINE A, C, E, G, I, K 1.1 Drugi Newtonov zakon podaja enačba F = m a. Pokažite, da je N, enota za silo, sestavljena iz osnovnih enot. 1.2 2.1 Krogla z maso

Διαβάστε περισσότερα

F g = 1 2 F v2, 3 2 F v2 = 17,3 N. F v1 = 2. naloga. Graf prikazuje harmonično nihanje nitnega nihala.

F g = 1 2 F v2, 3 2 F v2 = 17,3 N. F v1 = 2. naloga. Graf prikazuje harmonično nihanje nitnega nihala. Vaje - Gimnazija, 1. etnik, razična snov 1. naoga Kroga z maso 1 kg je pritrjena na dve vrvici, kakor kaže sika. Poševna vrvica okepa z vodoravnico kot 30. Izračunaj s koikšnima siama sta napeti vrvici!

Διαβάστε περισσότερα

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici.

Slika 5: Sile na svetilko, ki je obešena na žici. 4. poglavje: Sile 5. Cestna svetilka visi na sredi 10 m dolge žice, ki je napeta čez cesto. Zaradi teže svetilke (30 N) se žica za toliko povesi, da pride sredina za 30 cm niže kot oba konca. Kako močno

Διαβάστε περισσότερα

VEKTORJI. Operacije z vektorji

VEKTORJI. Operacije z vektorji VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,

Διαβάστε περισσότερα

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa?

I.13. Koliki je napon između neke tačke A čiji je potencijal 5 V i referentne tačke u odnosu na koju se taj potencijal računa? TET I.1. Šta je Kulonova sila? elektrostatička sila magnetna sila c) gravitaciona sila I.. Šta je elektrostatička sila? sila kojom međusobno eluju naelektrisanja u mirovanju sila kojom eluju naelektrisanja

Διαβάστε περισσότερα

IOV - IZDELAVA OSNOVNIH VEZIJ

IOV - IZDELAVA OSNOVNIH VEZIJ IOV - IZDELAVA OSNOVNIH VEZIJ 1. & 2. sklop 2008/09 I. Mavsar http://eoet1.tsckr.si naloge pozna fizikalni pomen, oznako, enote ter osnovne enačbe el. dela, moči zna razložiti Joulov zakon pozna zveze

Διαβάστε περισσότερα

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom

1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom 1. Merjenje toka in napetosti z AVO metrom Cilj: Nariši karakteristiko Zenerjeve diode in določi njene parametre, pri delu uporabi AVO metre za merjenje napetosti in toka ter vir spremenljive napetosti

Διαβάστε περισσότερα

PRIPRAVA ZA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA IZ FIZIKE. NALOGE IZ 8. in 9. razreda. + PREGLED NARAVOSLOVJA iz 7. razreda

PRIPRAVA ZA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA IZ FIZIKE. NALOGE IZ 8. in 9. razreda. + PREGLED NARAVOSLOVJA iz 7. razreda PRIPRAVA ZA NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA IZ FIZIKE NALOGE IZ 8. in 9. razreda + PREGLED NARAVOSLOVJA iz 7. razreda Pregled za NPZ iz FIZIKE Stran 2 Fizikalna količina čas dolžina pot višina PREGLED FIZIKALNIH

Διαβάστε περισσότερα

Izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI)

Izpit iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 4 1 4 3 0 0 0 0 0 2 ime in priimek: vpisna št.: Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani primeri števk: Izpit iz predmeta Fizika 2 (UI) 26.1.2012 1. Svetloba z valovno dolžino 470 nm pada

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov

SATCITANANDA. F = e E sila na naboj. = ΔW e. Rudolf Kladnik: Fizika za srednješolce 3. Svet elektronov in atomov Ruolf Klnik: Fizik z srenješolce Set elektrono in too Električno olje (11), gibnje elce električne olju Strn 55, nlog 1 Kolikšno netost or releteti elektron, se njego kinetičn energij oeč z 1 kev? Δ W

Διαβάστε περισσότερα

UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ

UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ 1. UVOD V ENERGIJSKE METODE V MEHANIKI KONSTRUKCIJ Vosnovnemtečaju mehanike trdnih teles smo izpeljali sistem petnajstih osnovnih enačb, s katerimi lahko načeloma določimo napetosti, deformacije in pomike

Διαβάστε περισσότερα

diferencialne enačbe - nadaljevanje

diferencialne enačbe - nadaljevanje 12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne

Διαβάστε περισσότερα

9. Notranja energija in toplota

9. Notranja energija in toplota 9. Notranja energija in toplota - Toplota je tisti del notranje energije, ki se pretaka ed dvea telesoa, ko je ed njia teperaturna razlika! - Notranja energija telesa je sestavljena iz kinetične energije

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

Fazni diagram binarne tekočine

Fazni diagram binarne tekočine Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,

Διαβάστε περισσότερα

Elektroni in ioni. Piezoelektrični pojav. Termoelektrični pojav

Elektroni in ioni. Piezoelektrični pojav. Termoelektrični pojav 39 Elektroni in ioni Piezo- in termoelektrika Termični elektroni Curki elektronov Odklon curka v poljih Relativistični odklon Masni spektrometer ionov Naboji na kapljicah Elektroni v snovi Dielektričnost

Διαβάστε περισσότερα

Kotni funkciji sinus in kosinus

Kotni funkciji sinus in kosinus Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje

Διαβάστε περισσότερα

OSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine

OSNOVE HIDROSTATIKE. - vede, ki preučuje mirujoče tekočine OSNOVE HIDROSTATIKE - vede, ki preučuje mirujoče tekočine HIDROSTATIKA Značilnost, da je sila na katero koli točko v tekočini enaka iz vseh smeri. Če ta pogoj o ravnovesju sil ne velja, se tekočina premakne

Διαβάστε περισσότερα

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N),

3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami privlačne ali odbojne enake sile povzročajo enake učinke Enota za silo ( F ) je newton (N), 3. MEHANIKA Telesa delujejo drugo na drugo s silami. Sile so lahko prilačne ali odbojne, lahko delujejo ob dotiku ali na daljao. Silo merimo po principu, ki prai, da enake sile pozročajo enake učinke.

Διαβάστε περισσότερα

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič.

VAJE IZ NIHANJA. 3. Pospešek nihala na vijačno vzmet je: a. stalen, b. največji v skrajni legi, c. največji v ravnovesni legi, d. nič. VAJE IZ NIHANJA Izberi pravilen odgovor in fizikalno smiselno utemelji svojo odločitev. I. OPIS NIHANJA 1. Slika kaže nitno nihalo v ravnovesni legi in skrajnih legah. Amplituda je razdalja: a. Od 1 do

Διαβάστε περισσότερα

Lastnosti in delovanje polimerne gorivne celice

Lastnosti in delovanje polimerne gorivne celice FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Laboratorij za termoenergetiko LABORATORIJSKA VAJA Lastnosti in delovanje polimerne gorivne celice Mitja Mori, Mihael Sekavčnik CILJ VAJE - Spoznati sestavo in vrste gorivnih celic.

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t)

Jan Kogoj. . Ko vstavimo podano odvisnost pospeška od hitrosti, moramo najprej ločiti spremenljivke - na eno stran denemo v, na drugo pa v(t) Naloge - Živilstvo 2013-2014 Jan Kogoj 18. 4. 2014 1. Plavamo čez 5 m široko reko, ki teče s hitrostjo 2 m/s. Hitrost našega plavanja je 1 m/s. (a) Pod katerim kotom glede na tok reke moramo plavati, da

Διαβάστε περισσότερα

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled

Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q

Διαβάστε περισσότερα

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE

FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Dr`avni izpitni center *M0441113* JESENSKI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Torek, 31. avgust 004 SPLO[NA MATURA C RIC 004 M04-411-1-3 Rešitve: POLA 1 VPRAŠANJA IZBIRNEGA TIPA REŠITVE 1. C 1. D. B. A

Διαβάστε περισσότερα

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI)

1. kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI) 0 0 0 2 7 1 5 0 0 0 0 0 9 vpisna št: 1 kolokvij iz predmeta Fizika 2 (UNI) 16042010 1 Kvadratni žičnati okvir s stranico 2 cm in upornostjo 007 Ω se enakomerno vrti okoli svoje diagonale tako da naredi

Διαβάστε περισσότερα