Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).
|
|
- Κορνήλιος Καρπός Λούλης
- 6 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 1 UI.DOC Elektrina - električni naboj (Q) Elementarni delci snovi imajo lastnost, da so nabiti - nosijo električni naboj-elektrino. Protoni imajo pozitiven naboj, zato je jedro pozitivno nabito, elektroni pa nosijo negativen naboj. Atom je navzven nevtralen. Če pa izgubi katerega od elektronov, postane pozitivno nabit ion (kation), po sprejemu dodatnega elektrona pa negativno nabit ion (anion). Elektronom, ki so se iztrgali atomu, pravimo prosti elektroni in se gibljejo neurejeno v vseh smereh v medatomskem prostoru snovi. Teh prostih elektronov je zlasti veliko v kovinah. Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As). Prevodniki imajo veliko gibljivih nosilcev elektrine, zato dobro prevajajo električni tok (kovine, raztopine, plini, taline) Polprevodnikom pa se bistveno spreminja število nosilcev glede na pogoje, zato pod določenimi pogoji prevajajo el. tok, pod določenimi pa ne (npr. v električnem polju, če so osvetljeni,...) - silicij, germanij, selen,... Izolanti imajo malo prostih nosilcev elektrine Električna napetost (U) in električni potencial (V) Med telesi, ki imajo različen naboj se pojavi sila za vzpostavitev ravnotežja - izravnave naboja, ki jo imenujemo električna napetost U [V]. Električno napetost daje generator napetosti. Generator napetosti z energijo, ki jo prejema (mehansko, kemično, svetlobno,...), ločuje elektrine. Ločene elektrine se nabirajo na pozitivnem in negativnem polu generatorja.
2 2 UI.DOC Simboli izvorov električne napetosti: a) galvanski člen b) svetlobna celica c) akumulator, baterija več členov d) enosmerni generator v energetiki e) izmenični generator v energetiki f) generator v elektroniki Vsako nabito telo predstavlja električni pol, ki ima določen potencial V [V] proti nekemu izhodiščnemu (skupnemu, referenčnemu) polu. Če imata dva pola enak potencial, med njima ni napetosti. V splošnem pa je napetost določena kot razlika potencialov: UAB = VA - VB Ko med električnimi poli določamo izhodiščni pol, se odločimo za tistega, ki je ozemljen. Če nobeden od polov ni ozemljen, izberemo tistega, ki se nam zdi najbolj primeren. Izhodiščni pol izberemo zato, da potenciale vseh ostalih polov primerjamo glede nanj. Izhodiščnemu polu pripišemo električni potencial 0 V (npr. analogija z morjem, ki predstavlja izhodišče za nadmorske višine vrhov, gora,...), vsi ostali poli pa imajo potenciale, ki jih izrazimo kot napetosti relativno glede na izhodiščni pol. Enota za potencial in napetost je V.
3 3 UI.DOC Električni tok (I) Če postavimo nabite delce v električno polje, nanje deluje električna sila. Pozitivne delce privlači negativni pol, pozitivni pa jih odbija. Za negativne delce pa velja obratno. Če z vodniki (žicami) povežemo generator napetosti in porabnik, (ki pretvarja električno energijo v neko drugo obliko), dobimo električni krog. Tako je izpolnjen pogoj, da napetost kot električna sila lahko potisne nabite delce-elektrine po električnem krogu. Te elektrine, ki se gibljejo, predstavljajo električni tok. Električni tok je torej usmerjeno gibanje elektrin proti polu generatorja napetosti. Z električnim tokom se prenaša elektrina. V času t se prenese elektrina Q. Količina prenešene elektrine je večja, če je tok večji: Q = I * t t = čas [s] Generator ločuje elektrine, tako da se med poloma pojavi razlika v elektrinah, električni tok pa to razliko zmanjšuje, oz. razliko med poloma izravnava. Električni tok predstavljajo: elektroni, ki se premikajo v vodnikih - žicah v raztopinah, ioniziranih plinih in talinah pa tudi ioni Enota za merjenje toka je A. 1A je tok, ki ga dobimo, če 1C elektrine steče v 1 s. 1 C elektrine pa predstavlja 6,25 * elektronov. Tehnična smer toka je od + proti - polu. Dejanska smer toka pa je odvisna od nosilcev elektrine (pozitivne potujejo proti - polu, negativni proti + polu). Električni tok merimo z A-metrom, ki ga priključimo zaporedno v tokokrog, da tok teče skozenj. Njegova upornost mora biti čim manjša. Tok, ki ima vedno isto smer in velikost, je enosmerni tok. Tok, ki spreminja smer, je izmenični tok.
4 4 UI.DOC Ohmov zakon Snovi, skozi katero teče električni tok, se upira električnemu toku. Električni tok v električnem krogu je odvisen od pritisnjene napetosti in od upornosti tokokroga. Napetost generatorja, tok v tokokrogu in upornost tokokroga povezuje Ohmov zakon, ki ga povemo takole: Tok v tokokrogu določata napetost generatorja in upornost, skozi katero teče ta tok. I = U / R Ohmov zakon lahko obrnemo tudi malce drugače in rečemo: Na upornosti R, skozi katero teče električni tok I, se pojavi padec napetosti: U = I * R Upornost snovi R Snovi se upirajo prehodu električnega toka, ki ga skozi snov potiska električna napetost - snovi imajo električno upornost R. Električna upornost snovi je povezana s prevodnostjo snovi. Čim večja je upornost R, tem manjša je prevodnost G. Enota za upornost Ohm [ ], za prevodnost pa je enota Siemens [S]. G = 1 R = 1 R G R1 Simbol za upornost je prazen pravokotnik. Upornost je snovno - geometrijska lastnost snovi. l R = ρ A [Ωm]... specifična upornost snovi l [m]... dolžina vodnika A [m 2 ]... prerez vodnika Ko rečemo, da je to snovna lastnost, pomeni, da je odvisna od vrste snovi. Podatek za vrsto snovi je zajet v specifični upornosti snovi [Ωm] (baker ima 0,018*10-6 Ωm).
5 5 UI.DOC Ko pa omenjamo geometrijsko lastnost snovi, to pomeni, da je odvisna od dolžine l [m] in prereza vodnika A [m 2 ]. S spreminjanjem temperature se upornost snovi spreminja. Kovinam se upornost pri segrevanju povečuje (pozitiven temperaturni koeficient), nekaterim snovem, kot npr. oglju, iz katerega so izdelani ogleni plastni upori, pa se zmanjšuje (negativen temperaturni koeficient). Prevodniki imajo majhno upornost (veliko prostih nosilcev elektrin), izolatorji pa zelo veliko (malo prostih nosilcev elektrin). Najboljši prevodniki električnega toka so: srebro, baker, zlato in aluminij. Upornost je lahko koristna ali škodljiva: koristno jo uporabljamo npr. v grelcih, kjer grelec oddaja toploto, ker se na njem sprošča moč, ko skozenj teče električni tok. Z upori tudi omejujemo tok v elektronskih vezjih, delimo napetost, itd. vsak vodnik, vez na tiskanem vezju, generator, itd. ima svojo ohmsko upornost R, zato je tudi na vseh teh mestih tok oviran in prihaja do padcev napetosti: U = I R Na vseh naštetih mestih se tudi porablja in sprošča moč, kar je škodljiv pojav. Upori so lahko linearni (npr. ogleni) ali pa nelinearni (npr. žarnica). To določa njihova U - I karakteristika, ki prikazuje odvisnost toka od napetosti. Linearna U - I karakteristika oglenih uporov. Ogleni upor je linearen element.
6 6 UI.DOC Neinearna U - I karakteristika žarnice. Žarnica je nelinearen element. Elementu, ki ga izdelamo z namenom, da izkoriščamo njegovo upornost, rečemo upor. Upor je izdelan za nazivno moč, ki je odvisna od dimenzij upora in tehnologije izdelave upora (učinek hlajenja!). To pomeni, da se pri normalnih pogojih (okoliški temperaturi 20 C) na njem lahko sprošča največ taka moč. Če to moč presežemo, upor pregori. Za upore podajamo nazivno vrednost upornosti (to je vrednost, ki naj bi jo upor imel, če bi bil brez odstopanja - upornost za katero je izdelan), toleranco upornosti (največje možno odstopanje od nazivne vrednosti), temperaturno odvisnost v obliki temperaturnega koeficienta Upori so na osnovi IEC 63 standarda razvrščeni v tolerančne vrste - E vrste. Za vsako vrsto je značilno, da podaja toleranco vsakega upora v tej vrsti in razmerje med vrednostima sosednjih uporov v tej vrsti. Primer: V 10%-ni tolerančni vrsti imajo vsi upori toleranco +-10%. Sosednje vrednosti uporov se razlikujejo med seboj za približno 20%. Sosednje vrednosti uporov so tako: 1,0 1,2 1,5 1,8 2,2 2,7 3,3 3,9 4,7 5,6 6,8 8,2 10 Tolerance uporov so +-10%, +-5%, +-2%, +-1%, +-0,5%, +-0,25%,+-0,1%, +-0,05%
7 7 UI.DOC Vrednosti uporov, tolerance in temperaturno odvisnost označujemo z barvnimi krogi, ki so štirje za večje tolerance in pet ali šest za manjše tolerance. številka množitelj toleranca temperaturni koeficient PPM/ o C barva številka množitelj toleranca % temp. koficient PPM/ o C črna rjava rdeča oranžna rumena zelena , modra , vijolična ,1 +-5 siva bela zlata srebrna nobena +-20 primer: modra rdeča oranžna srebrna = (62) * 10 3 Ω +-10% = 62 KΩ +-10% oranžna oranžna zlata rdeča = (33) * 10-1 Ω +-2% = 3,3 Ω +-2%
8 8 UI.DOC Učinki električnega toka Učinki električnega toka so: toplotni (npr. grelci, grejejo pa se tudi vse naprave) svetlobni (npr. žarnica) magnetni (npr. rele, elektromotor, elektromagnet) kemijski (npr. elektroliza) Učinki električnega toka na živa bitja Električni tok vpliva na telo živega bitja s: fiziološkim učinkom (na živčni sistem) kemijskim učinkom (razkroj telesnih tekočin) toplotnim učinkom (segrevanje telesa). Smrtno nevarna je: enosmerna napetost dotika 120 V izmenična napetost 50 V tok 50 ma, ki steče skozi telo Varovanje: z enojno in dvojno izolacijo pred neposrednim dotikom pred posrednim dotikom (ko je kovinska naprava pod električno napetostjo) pa: o s pravočasnim samodejnim odklopom izvora napetosti o z omejevanjem napetosti dotika o z izenačevanjem električnih potencialov kovinskih ohišij električnih naprav, vodovodnih in toplotnih inštalacij
9 9 UI.DOC Električno delo Za delovanje električnih porabnikov, ki opravljajo električno delo, je potreben električni tok: W = U * I * t [Ws] W = I 2 * R * t [Ws] W = U 2 * R / t [Ws] t = čas, v katerem se je opravljalo delo W = električno delo W = P * t [Ws] P = električna moč [W] Električno delo je premo sorazmerno z močjo električnega porabnika in časom opravljanja dela. Enota za delo: Ws = J (joul) Večja enota: kwh Električni tok opravi delo 1 kwh, če porabnik z močjo 1 kw deluje 1 h. Električno delo izmeri števec električne energije. Toplotno delo električnega toka izkoriščamo tudi pri talilnih varovalkah. Lahko pa se preveč segrejejo tudi električni vodniki in se poškodujejo. Električna moč Električna moč je merilo zmogljivosti električnih porabnikov in izvorov. P = U * I [W] P = I 2 * R [W] P = U 2 * R [W] P = W / t [W] Električno moč merimo z W - metrom. Lahko pa jo tudi izračunamo tako, da izmerimo tok in napetost.
10 10 UI.DOC Vzporedni (paralelni) električni krog V vzporednem električnem krogu so vsi porabniki (upori) priključeni na isto napetost. Skozi vsak porabnik je tok določen z Ohmovim zakonom kot: I = U/Rp Večji tok teče v veji, ki ima manjšo upornost (glej enačbo!). Ker so vsi porabniki priključeni direktno na vir napetosti, ne vplivajo drug na drugega, torej so medsebojno neodvisni. Vsako vejo lahko obravnavamo, kot da bi bila ločeno priključena na generator. S tako vezavo se srečamo doma v gospodinjstvu, kjer so hladilnik, radio, likalnik, itd. priključeni paralelno na izvor napetosti. Za vsako vozlišče velja zakon tokovega vozlišča ali Kirchhoffov zakon tokovega vozlišča, ki pravi: Vsota pritekajočih tokov v vozlišče je enaka vsoti odtekajočih tokov: I p = I o. Za vozlišče A imamo: 24 ma = 12 ma + 12 ma Če dodamo k zgornji obstoječi vezavi še en porabnik R 4, bo tudi ta priključen na isto napetost in praktično neposredno na izvor napetosti. Ostali porabniki zato ne bodo zaznali spremembe. Z drugimi porabniki ga družijo le skupne priključne sponke. Skozi posamezne porabnike bo še vedno tekel enak tok kot pred spremembo, napetost na porabnikih pa tako ali tako določa generator. Generator pa občuti spremembo, ker mora napajati še eno dodatno vejo in zato se poveča tok, ki teče iz generatorja. Povečanje je posledica toka I 4 skozi dodani porabnik, tako da je celoten tok po novem: I = I 1 + I 2 + I 3 + I 4. Ker smo dodali še eno vzporedno vejo, ima tok, ki teče iz generatorja, na razpolago še eno dodatno pot. Tok je zato večji. Iz tega lahko sklepamo, da se je celotna upornost vezja zmanjšala.
11 11 UI.DOC Pri vsaki vzporedni vezavi porabnikov je celotna upornost (nadomestna upornost) vedno manjša od upornosti posameznega porabnika, torej tudi od tistega z najmanjšo upornostjo! Nadomestno upornost, ki bi nadomestila vse porabnike, lahko izračunamo tudi po enačbi: = + + R R1 R2 R3 Zaporedni (serijski) električni krog Porabniki so vezani drug za drugim. Tok, ki teče iz generatorja, teče tudi skozi vse porabnike. Na kateremkoli mestu v tokokrogu pomerimo tok, povsod je enak - na eni strani porabnika, na drugi srani, na sponki generatorja, itd. Če pride do okvare na enem od porabnikov, se tokokrog prekine za vse porabnike. To pomeni, da porabniki vplivajo drug na drugega in so medsebojno odvisni. Porabniki so odvisni drug od drugega, zato vsaka sprememba v tokokrogu vpliva na vse porabnike. Tok v tokokrogu določa napetost generatorja in vsi porabniki, torej celotna (nadomestna) upornost tokokroga R: I = U/R. Pri tem pa moramo povedati, da je nadomestna upornost tokokroga R enaka vsoti upornosti vseh porabnikov: R = R 1 + R 2 Če v zgornjem tokokrogu dodamo še en porabnik R 3, bo oviranje toka v tokokrogu še večje. Nadomestna upornost kroga se bo povečala, zato se bo tok v tokokrogu zmanjšal. Tok se bo torej spremenil. Še vedno pa bo skozi vse porabnike tekel isti tok. Seveda pa ta tok ne bo več enak toku, ki je tekel skozi porabnike pred spremembo razmer. Ko teče tok skozi porabnik, se na njem pojavi padec napetosti. Ta je določen s tokom, ki teče skozenj, in njegovo ohmsko upornostjo (U=I R). Večji padec napetosti se pojavi na porabniku, ki ima večjo upornost. V vsakem primeru je vsota vseh padcev napetosti na posameznih porabnikih enaka napetosti generatorja: U = U 1 + U 2 + U 3
12 12 UI.DOC V zaporednem električnem krogu določa razmere Kirchhoffov zakon napetostne zanke, ki pravi: Vsota izvorov napetostne zanke je enaka vsoti padcev napetosti: U i = U p. Čim več je porabnikov v tokokrogu, tem manjši tok teče v njem. Napetost generatorja se razdeli med več porabnikov, zato je na posameznem porabniku manjši padec napetosti. Če torej dodamo porabnik, se padci napetosti na ostalih porabnikih zmanjšajo, saj se zmanjša tudi tok skozi vezje: Up = I Rp Napetost generatorja se mora razdeliti med več porabnikov, zato na posameznega odpade manjši del kot v primeru, ko jih je manj. Praktičen primer zaporedne vezave porabnikov predstavlja niz lučk na novoletni jelki. Vsaka lučka je sicer izdelana le za napetost 6V, vse skupaj pa lahko priključimo na napetost 220V. Napetost izvora se enakomerno porazdeli med posamezne lučke. Električno napetost merimo z V-metrom, ki ga moramo priključiti vzporedno s porabnikom. V-meter mora imeti veliko upornost. Za poljuben električni krog pa velja, da je moč, ki se troši v električnem krogu enaka moči, ki jo daje izvor oz. vsoti moči posameznih porabnikov: Pi = P = P p Realni napetostni izvor Vsak realni napetostni izvor ima notranjo upornost, na kateri prihaja do padca napetosti in porabe moči. Napetost na sponkah generatorja oz. na bremenu tako ni enaka U 0 ampak se zniža za padec napetosti na notranji upornosti: U b = U 0 - U n
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραELEKTROTEHNIKA DRAGO ŠEBEZ
ELEKTROTEHNIKA DRAGO ŠEBEZ Zgodovina Thales drgnjenje jantarja Jantar gr. ELEKTRON 17. in 18. st.: drgnjenje stekla+ jantarja Franklin: steklo pozitivna elektrika, jantar neg. Coulomb (1736-1806): 1806):
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραVaje: Električni tokovi
Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραVzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost
Vzporedne, zaporedne, kombinirane in kompleksne vezave led diod in njihova zanesljivost Led dioda LED dioda je sestavljena iz LED čipa, ki ga povezujejo priključne nogice ter ohišja led diode. Glavno,
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραČe je električni tok konstanten (se ne spreminja s časom), poenostavimo enačbo (1) in dobimo enačbo (2):
ELEKTRIČNI TOK TEOR IJA 1. Definicija enote električnega toka Električni tok je gibanje električno nabitih delcev v trdnih snoveh (kovine, polprevodniki), tekočinah ali plinih. V kovinah se gibljejo prosti
Διαβάστε περισσότερα1. Enosmerna vezja. = 0, kar zaključena
1. Enosmerna vezja Vsebina polavja: Kirchoffova zakona, Ohmov zakon, električni viri (idealni realni, karakteristika vira, karakteristika bremena matematično in rafično, delovna točka). V enosmernih vezjih
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραElektrotehnika in elektronika
Elektrotehnika in elektronika 1. Zapišite pogoj zaporedne resonance, ter pogoj vzporedne resonance. a) Katera ima minimalno impedanco, katera ima minimalno admitanco? b) Pri kateri je pri napetostnem vzbujanju
Διαβάστε περισσότεραLASTNOSTI IN ZAKONITOSTI ELEKTRIČNIH KROGOV
LASTNOST N ZAKONTOST ELEKTČNH KOGOV Enostavni električni krog Najenostavnejši je električni krog je krog, v katere je na izvor električne napetosti priključen en sa porabnik. Če tudi vtičnico orežne napetosti
Διαβάστε περισσότεραElektrično polje. Na principu električnega polja deluje npr. LCD zaslon, fotokopirni stroj, digitalna vezja, osciloskop, TV,...
1 Električno polje Vemo že, da: med elektrinami delujejo električne sile prevodniki vsebujejo gibljive nosilce elektrine navzven so snovi praviloma nevtralne če ima telo presežek ene vrste elektrine, je
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότερα+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70
KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότεραIZDELAVA ELEKTRIČNIH TOKOKROGOV ENOSMERNI IN IZMENIČNI TOKOKROGI. učno gradivo za 1. letnik programa SPI elektrikar
Srednja šola tehniških strok Šiška JOVICA SPASIĆ IZDELAVA ELEKTRIČNIH TOKOKROGOV ENOSMERNI IN IZMENIČNI TOKOKROGI učno gradivo za 1. letnik programa SPI elektrikar IET, EIT (1. letnik SPI elektrikar) Srednja
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE ELEKTROTEHNIKE I
OSNOVE ELEKTROTEHNIKE I 008 ENOSMERNA VEZJA DEJAN KRIŽAJ Spoštovani študenti! Pred vami je skripta, ki jo lahko uporabljate za lažje spremljanje predavanj pri predmetu Osnove elektrotehnike 1 na visokošolskem
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραIOV - IZDELAVA OSNOVNIH VEZIJ
IOV - IZDELAVA OSNOVNIH VEZIJ 1. & 2. sklop 2008/09 I. Mavsar http://eoet1.tsckr.si naloge pozna fizikalni pomen, oznako, enote ter osnovne enačbe el. dela, moči zna razložiti Joulov zakon pozna zveze
Διαβάστε περισσότεραZaporedna in vzporedna feroresonanca
Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραNadtokovna zaščita vodnikov in kablov
Nadtokovna zaščita vodnikov in kablov Ustrezna izbira nadtokovne zaščite kablov in vodnikov onemogoča preobremenitev vodnikov in tako prekomerno segrevanje ter krajšanje življenjske dobe izolacije vodnikov.
Διαβάστε περισσότεραFizika 9. Zvezek za aktivno učenje 2. del. Rešitve
Fizika 9 Zvezek za aktivno učenje 2. del Rešitve 3 Toplota Lastnosti snovi Naloga 1 med, ogljikov dioksid, tekoče milo, živo srebro, aceton, vodna para, butan v jeklenki, utekočinjen plin v vžigalniku
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * JESENSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 27. avgust 2009 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M097711* ELEKTROTEHNIKA JESENSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 7. avgust 009 SPLOŠNA MATURA RIC 009 M09-771-1- A01 Z galvanizacijskim
Διαβάστε περισσότεραMarch 6, tuljava in električna. napetost in. padanjem. Potrebujete. torej 8,8µF. priključen. napetosti. in ustrezen
DELAVNICA SSS: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTRONIKI March 6, 2009 DUŠAN PONIKVAR: POSKUSI Z NIHANJEM V ELEKTROTEHNIKI Vsi smo poznamo električni nihajni krog. Sestavljataa ga tuljava in kondenzator po sliki
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραElektrotehnika. Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL. Študijsko leto 2009/2010. Slavko Kocijančič
Elektrotehnika Študijsko gradivo za študente Pedagoške fakultete UL Slavko Kocijančič Študijsko leto 2009/2010 Ljubljana, marec 2010 Vsebina 1. OSNOVE ELEKTROTEHNIKE...1 OHMOV ZAKON...1 PRVI KIRCHHOFFOV
Διαβάστε περισσότεραOSNOVE ELEKTROTEHNIKE I
OSNOVE ELEKTROTEHNIKE I ENOSMERNA VEZJA DEJAN KRIŽAJ 009 Namerno prazna stran (prirejeno za dvostranski tisk) D.K. / 44. VSEBINA. ENOSMERNA VEZJA. OSNOVNA VEZJA IN MERILNI INŠTRUMENTI 3. MOČ 4. ANALIZA
Διαβάστε περισσότερα0. Uvod v elektrotehniko
UVOD 1 0. Uvod v elektrotehniko Električna energija je ena izmed oblik energije, podobno kot so toplotna, svetlobna, mehanska, kemična, jedrska ali druge oblike energij. V primerjavi z njimi ima električna
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραFrekvenčna analiza neperiodičnih signalov. Analiza signalov prof. France Mihelič
Frekvenčna analiza neperiodičnih signalov Analiza signalov prof. France Mihelič Vpliv postopka daljšanja periode na spekter periodičnega signala Opazujmo družino sodih periodičnih pravokotnih impulzov
Διαβάστε περισσότεραNelinearni upori - termistorji
Nelinearni upori - termistorji Termistorji so nelinearni upori, katerih upornost se spreminja v odvisnosti od temperature. Glede na njihov temperaturni koeficient upornosti jih delimo na: NTK upore (z
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center ELEKTROTEHNIKA. Izpitna pola 1. Četrtek, 5. junij 2014 / 90 minut
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M477* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA Izpitna pola Četrtek, 5. junij 04 / 90 minut Dovoljeno gradivo in pripomočki: Kandidat prinese nalivno
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 12. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M543* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek,. junij 05 SPLOŠNA MATURA RIC 05 M543 M543 3 IZPITNA POLA Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότεραSLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : UČNI PAKET LED. Št. izdelka:
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 969268 www.conrad.si UČNI PAKET LED Št. izdelka: 969268 1 KAZALO 1 LED OSNOVNI POSKUSI... 3 1.1 LED z preduporom... 3 1.2 Smer električnega toka... 5
Διαβάστε περισσότεραUNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO Katedra za energetsko strojništvo VETRNICA. v 2. v 1 A 2 A 1. Energetski stroji
Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Katedra za energetsko strojništo Katedra za energetsko strojništo VETRNICA A A A Δ Δp p p Δ Katedra za energetsko strojništo Teoretična moč etrnice Določite
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραIzmenični signali metode reševanja vezij (21)
Izmenični sinali_metode_resevanja (21b).doc 1/8 03/06/2006 Izmenični sinali metode reševanja vezij (21) Načine reševanja enosmernih vezij smo že spoznali. Pri vezjih z izmeničnimi sinali lahko uotovimo,
Διαβάστε περισσότεραElektrični potencial in električna napetost Ker deluje na električni naboj, ki se nahaja v električnem polju, sila, opravi električno
FIZIKA 3. poglavje: Elektrika in magnetizem - B. Borštnik 1 ELEKTRIKA IN MAGNETIZEM Elektrostatika Snov je sestavljena iz atomov in molekul. Atome si lahko predstavljamo kot kroglice s premerom nekaj desetink
Διαβάστε περισσότεραVisokošolski strokovni študijski program»tehnologija polimerov«
Visokošolski strokovni študijski program»tehnologija polimerov«predmet: ELEKTROTEHNIKA Predavatelj: dr. Konrad Steblovnik Asistent: Drago Šebez 1 Elektrostatika. Električna polja. Sile v električnem polju.
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότεραElektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov.
Elementi in vezja Elektronski elementi so osnovni gradniki vsakega vezja. Imajo bodisi dva, tri ali več priključkov. kov. Zaprti so v kovinska, plastična ali keramična ohišja, na katerih so osnovne označbe
Διαβάστε περισσότερα17. Električni dipol
17 Električni dipol Vsebina poglavja: polarizacija prevodnika (snovi) v električnem polju, električni dipolni moment, polarne in nepolarne snovi, dipol v homogenem in nehomogenem polju, potencial in polje
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραKotni funkciji sinus in kosinus
Kotni funkciji sinus in kosinus Oznake: sinus kota x označujemo z oznako sin x, kosinus kota x označujemo z oznako cos x, DEFINICIJA V PRAVOKOTNEM TRIKOTNIKU: Kotna funkcija sinus je definirana kot razmerje
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραTema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE)
Matematične metode v fiziki II 2013/14 Tema 1 Osnove navadnih diferencialnih enačb (NDE Diferencialne enačbe v fiziki Večina osnovnih enačb v fiziki je zapisana v obliki diferencialne enačbe. Za primer
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραEnačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba.
1. Osnovni pojmi Enačba, v kateri poleg neznane funkcije neodvisnih spremenljivk ter konstant nastopajo tudi njeni odvodi, se imenuje diferencialna enačba. Primer 1.1: Diferencialne enačbe so izrazi: y
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραMerilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile
Merilniki gostote magnetnega polja na osnovi Lorentzove sile Lorentzova sila je temelj tako allovega kot tudi magnetoupornostnega efekta v polprevodniških strukturah. Zgradba in osnovni princip delovanja
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta
Matematika Gabrijel Tomšič Bojan Orel Neža Mramor Kosta 6. november 200 Poglavje 2 Zaporedja in številske vrste 2. Zaporedja 2.. Uvod Definicija 2... Zaporedje (a n ) = a, a 2,..., a n,... je predpis,
Διαβάστε περισσότεραINDUCIRANA NAPETOST (11)
INDUCIRANA NAPETOST_1(11d).doc 1/17 29.3.2007 INDUCIRANA NAPETOST (11) V tem poglavju bomo nadgradili spoznanja o magnetnih pojavih v stacionarnih razmerah (pri konstantnem toku) z analizo razmer pri časovno
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραDimenzioniranje vodnikov
Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo. letnik Aplikativna elektrotehnika - 6467 Električne inštalacije in razsvetljava Dimenzioniranje vodnikov predavatelj
Διαβάστε περισσότερα3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav
3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav V skladu z zahtevami elektrotehniškh standardov za el. Instalacije NN (do 1kV) morajo biti vsi el. stroji in naprave zaščiteni pred el. udarom. Poznamo dve
Διαβάστε περισσότεραVEKTORJI. Operacije z vektorji
VEKTORJI Vektorji so matematični objekti, s katerimi opisujemo določene fizikalne količine. V tisku jih označujemo s krepko natisnjenimi črkami (npr. a), pri pisanju pa s puščico ( a). Fizikalne količine,
Διαβάστε περισσότεραMERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9
.cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραdiferencialne enačbe - nadaljevanje
12. vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 diferencialne enačbe - nadaljevanje Ortogonalne trajektorije Dana je 1-parametrična družina krivulj F(x, y, C) = 0. Ortogonalne
Διαβάστε περισσότερα, kjer je t čas opravljanja dela.
3. Moč Vseina polavja: definicija moči, delo, moč na remenu, maksimalna moč, izkoristek. Moč (simol ) je definirana kot produkt napetosti in toka: = UI. V primeru, da se moč troši na linearnem uporu (na
Διαβάστε περισσότεραMatematika vaja. Matematika FE, Ljubljana, Slovenija Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija
Matematika 1 3. vaja B. Jurčič Zlobec 1 1 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za Elektrotehniko 1000 Ljubljana, Tržaška 25, Slovenija Matematika FE, Ljubljana, Slovenija 2011 Določi stekališča zaporedja a
Διαβάστε περισσότερα) produkta toka z vektorjem diferen razdalje v smeri. d - Sila je pravokotna na tokovni element in mag.polje
1.MAGNETOSTATIKA 1.1 Amperov zakon mag.sile: Sila med dvema vzporednima vodnikoma je sorazmerna produktu toka v obeh vodnikih in njuni dolžini in nasprotno sorazmerna razdalji med vodnikoma - Tokovni element
Διαβάστε περισσότεραMerjenje temperature
Merjenje temperature Primarne standardne temperature Mednarodna temperaturna skala iz leta 1948 predstavlja osnovo za eksperimentalno temperaturno skalo. Osnovo omejene skale predstavlja šest primarnih
Διαβάστε περισσότεραReševanje sistema linearnih
Poglavje III Reševanje sistema linearnih enačb V tem kratkem poglavju bomo obravnavali zelo uporabno in zato pomembno temo linearne algebre eševanje sistemov linearnih enačb. Spoznali bomo Gaussovo (natančneje
Διαβάστε περισσότεραUniverza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolju Okolje (I. stopnja) Meteorologija 2013/2014. Energijska bilanca pregled
Univerza v Novi Gorici Fakulteta za znanosti o okolu Okole (I. stopna) Meteorologia 013/014 Energiska bilanca pregled 1 Osnovni pomi energiski tok: P [W = J/s] gostota energiskega toka: [W/m ] toplota:q
Διαβάστε περισσότεραNAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU
NAVOR NA (TOKO)VODNIK V MAGNETNEM POLJU Equatio n Section 6Vsebina poglavja: Navor kot vektorski produkt ročice in sile, magnetni moment, navor na magnetni moment, d'arsonvalov ampermeter/galvanometer.
Διαβάστε περισσότερα2P-EE ELEKTROTEHNIKA IN ELEKTRONIKA. V 1.0 (napake) Visoka šola za tehnologije in sisteme Elektrotehnika in elektronika
Visoka šola za tehnologije in sisteme Elektrotehnika in elektronika 2P-EE ELEKTROTEHNIKA IN ELEKTRONIKA V 1.0 (napake)... Doc. Dr. Marko Zavrtanik, J. Stefan Institute, Experimental Paricle Physics Dep.,
Διαβάστε περισσότεραSLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE. Št.
SLO - NAVODILO ZA NAMESTITEV IN UPORABO Št. izd. : 192290 www.conrad.si OSNOVNI UČNI PAKET ZA MERJENJE IN TESTIRANJE Št. izdelka: 192290 1 KAZALO UVOD... 3 GRADBENI DELI OSNOVE... 3 Baterija... 3 Upori...
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Izmenični signali, transformator 22.
zmenični signali, transformator. Transformator Vsebina: Zapis enačb transformatorja kot dveh sklopljenih tuljav, napetostna prestava, povezava medd maksimalnim fluksom in napetostjo, neobremenjen transformator
Διαβάστε περισσότεραMeritve električnih inštalacij
Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Meritve električnih inštalacij predavatelj
Διαβάστε περισσότεραOsnove matematične analize 2016/17
Osnove matematične analize 216/17 Neža Mramor Kosta Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerza v Ljubljani Kaj je funkcija? Funkcija je predpis, ki vsakemu elementu x iz definicijskega območja
Διαβάστε περισσότεραNARAVOSLOVJE - 7. razred
NARAVOSLOVJE - 7. razred Vsebina Zap. št. ZVOK 7.001 Ve, da predmeti, ki oddajajo zvok zvočila, zatresejo zrak in da take tresljaje imenujemo nihanje. 7.002 Ve, da sprejemnik zvoka zazna tresenje zraka
Διαβάστε περισσότεραBipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje
TRANZISTOR Bipolarni tranzistor je trielektrodni polprevodniški elektronski sestavni del, ki je namenjen za ojačevanje električnih signalov. Zgrajen je iz treh plasti polprevodnika (silicija z različnimi
Διαβάστε περισσότεραPredstavitev informacije
Predstavitev informacije 1 polprevodniki_tranzistorji_3_0.doc Informacijo lahko prenašamo, če se nahaja v primerni obliki. V elektrotehniki se informacija lahko nahaja v analogni ali digitalni obliki (analogni
Διαβάστε περισσότεραIzmenični signali kompleksni račun
zenicni_signali-kopleksni_racun(8).doc /7.6.6 zenični signali kopleksni račun Kopleksni račun e poebno orode za analizo vezi z izeničnii haroničnii signali. V osnovi diferencialne enačbe lahko z uporabo
Διαβάστε περισσότεραToplotni tokovi. 1. Energijski zakon Temperatura
Toplotni tokovi 1. Energijski zakon Med količinami, ki se ohranjajo, smo poleg mase in naboja omenili tudi energijo. V okviru modula o snovnih tokovih smo vpeljali kinetično, potencialno, prožnostno in
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραFunkcije več spremenljivk
DODATEK C Funkcije več spremenljivk C.1. Osnovni pojmi Funkcija n spremenljivk je predpis: f : D f R, (x 1, x 2,..., x n ) u = f (x 1, x 2,..., x n ) kjer D f R n imenujemo definicijsko območje funkcije
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center *M * SPOMLADANSKI IZPITNI ROK ELEKTROTEHNIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Četrtek, 29. maj 2008 SPLOŠNA MATURA
Š i f r a k a n d i d a t a : Državni izpitni center *M877* SPOMLADANSK ZPTN ROK ELEKTROTEHNKA NAVODLA ZA OCENJEVANJE Četrtek, 9 maj 8 SPLOŠNA MATRA RC 8 M8-77-- A zračunajte gostoto toka v vodniku s presekom
Διαβάστε περισσότεραŠolski center Ravne VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Ravne na Koroškem TRIFAZNI MOTORJI (Seminarska naloga - elektrotehnika)
Šolski center Ravne VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Ravne na Koroškem TRIFAZNI MOTORJI (Seminarska naloga - elektrotehnika) Izdelali: Rok Potočnik, Staš Lebar, Anto Džalto Ravne, 29.5.2013 Kazalo 1UVOD... 3 2Ustvarjanje
Διαβάστε περισσότερα2P-EE ELEKTROTEHNIKA IN ELEKTRONIKA. V 1.0 (napake) Univerza v Novi Gorici Poslovno-tehniška fakulteta Elektrotehnika in elektronika
Univerza v Novi Gorici Poslovno-tehniška fakulteta Elektrotehnika in elektronika 2P-EE ELEKTROTEHNIKA IN ELEKTRONIKA... Doc. Dr. Marko Zavrtanik, J. Stefan Institute, Experimental Paricle Physics Dep.,
Διαβάστε περισσότερα