Vi{ nja (Va len ti na Use nik) Sli va (Va len ti na Use nik) Oreh (Ani ta So lar) Le ska (Ani ta So lar) Man delj (Ani ta

Transcript

1 SADJARSTVO prof. dr. Fran ci [tam par, univ. dipl. in`. agr. prof. dr. Ma rio Le {nik, univ. dipl. in`. agr. prof. dr. Ro bert Ve be ri~, univ. dipl. in`. agr. znan. svet. dr. Ani ta So lar, univ. dipl. in`. agr. dr. Da rin ka Ko ron, univ. dipl. in`. agr. doc. dr. Va len ti na Use nik, univ. dipl. in`. agr. prof. dr. Met ka Hu di na, univ. dipl. in`. agr. prof. dr. Gre gor Os terc, univ. dipl. in`. agr.

2 Vse bi na Z znanjem do najbolj{ega sadja (Fran ci [tam par) PRIDELAVA SADJA V SVETU IN EVROPI Sad jars tvo v Slo ve ni ji POMOLO[KA RAZDELITEV SADNIH VRST (Fran ci [tam par, Ro bert Ve be ri~) BIOLO[KE OSNOVE SADJARSTVA Tkiva sad nih rast lin Pod zem ni or ga ni Nad zem ni or ga ni Fiziologija sadnih rastlin EKOLOGIJA SADNEGA DREVJA NA^INI PRIDELAVE SADJA DREVESNI^ARSTVO RAZMNO@EVANJE SADNIH RASTLIN (Fran ci [tam par, Gre gor Os terc) POSTAVITEV IN OSKRBA NASADOV (Fran ci [tam par, Ro bert Ve be ri~) Pri pra va zem lji{ ~a Sa je nje Ke mi~ no urav na va nje ra sti Os kr ba tal GOJITVENE OBLIKE IN REZ SADNIH RASTLIN (Fran ci [tam par, Ani ta So lar) Rast lin ska ar hi tek tu ra Te melj ne za ko ni to sti ra sti Go ji tve ne ob li ke STROJI IN ORODJA V SADJARSTVU (Fran ci [tam par) OBIRANJE IN SHRANJEVANJE SADJA Obiranje plodov Vsebnosti snovi v sadju SKLADI[^ENJE SADJA Skladi{~enje sadja z vrtov Shranjevanje sadja v hladilnicah SADNE VRSTE IN SORTE Jab la na (Ro bert Ve be ri~) Hru{ ka (Met ka Hu di na) Nas hi (Met ka Hu di na) Ku ti na (Met ka Hu di na) Bre skev in nek ta ri na (Met ka Hu di na) Ma re li ca (Va len ti na Use nik) ^e{ nja (Va len ti na Use nik)

3 Vi{ nja (Va len ti na Use nik) Sli va (Va len ti na Use nik) Oreh (Ani ta So lar) Le ska (Ani ta So lar) Man delj (Ani ta So lar) Ko stanj (Ani ta So lar) Ja go da (Da rin ka Ko ron) Ame ri{ ka bo rov ni ca (Da rin ka Ko ron) ^r ni in rde ~i ri bez (Da rin ka Ko ron) Ko smu lja in kri `an ci s ~r nim ri be zom (Da rin ka Ko ron) Ma li na (Da rin ka Ko ron) Ro bi da (Da rin ka Ko ron) Kri `an ci med ro bi da mi in ma li na mi(da rin ka Ko ron) Be zeg (Da rin ka Ko ron) Kaki (Fran ci [tam par) Figa (Fran ci [tam par) Kivi (Fran ci [tam par) Olj ka (Fran ci [tam par) VARSTVO SADNIH RASTLIN PRED BOLEZNIMI IN [KODLJIVCI (Ma rio Le {nik) Ci lji go je nja sad nih rast lin in po tre ba po vars tvu pred bo lez ni mi in {ko dljiv ci Obi ~aj na ke mi~ na sreds tva za vars tvo sad nih rast lin Bio ti~ na sreds tva za za ti ra nje bo lez ni sad nih rast lin Smo tr no in var no rav na nje s sreds tvi za vars tvo rast lin Nekateri novej{i koncepti gojenja sadnih rastlin s pomembnimi u~inki na varstvo sadnih rastlin pred {kodljivimi organizmi VARSTVO JABLAN IN HRU[K [ko dljiv ci sad ne ga drev ja spom la di [ko dljiv ci os ta re lih in os la be lih sad nih dre ves VARSTVO KO[^I^ARJEV VARSTVO JAGOD VARSTVO RIBEZA, KOSMULJE IN JOSTE VARSTVO MALIN IN ROBID VARSTVO BOROVNIC VARSTVO OREHA VARSTVO LESKE VARSTVO OLJKE VARSTVO KAKIJA VARSTVO KIVIJA VARSTVO FIGE Li te ra tu ra Kazalo

4 Sadjarstvo Eno let no sa di ko, ki smo jo po sa di li je se ni, ~ez zimo tako og lo da, da jo spom la di lah ko upo ra bi mo za ko li ~ek. Loti se tudi sta rej {ih dre ves, ki jih lah ko po pol no ma uni ~i ali pa le delno. Tak {na drevesa ne propadejo, vendar je zanje zna ~ilno, da nimajo nobenega prirasta, plodovi so drobni, rastline po ~asi hirajo. Voluhar ima veliko naravnih sovra`nikov (podlasica, hermelin, dihur, razne ujede, je`i, psi, ma~ke), vendar mu ti ponavadi ne pridejo do `ivega. Lotevamo se ga mehansko (razne pasti) in kemi~no (strupene vabe in druge kemi~ne pa ne poznamo zanesljivega na ~ina zatiranja tega {kodljivca. Ponavadi ga pre`enemo s kombinacijo ve~ na ~inov zatiranja. Osnovno pravilo je, da ga nikoli ne pu sti mo pri miru. Lov s pastmi zahteva nekaj vztrajnosti ter ga priporo ~amo le izku {enim. Pasti so vi de ti kot je kle ne kle{ ~e, ki jih na ma `e mo z ilo vi co, raz pre mo in po lo `i mo v rov, ki ga del - no za de la mo. Ne pri je ma mo jih s golo roko, ker vonj po ~lo ve ku od bi ja vo lu har ja. V svo - jih ro vih ne pre ne se pre pi ha, zato jih po sku {a za de la ti ter se pri tem uja me. Od pr ti na naj ne bo pre ve li ka, saj lah ko za su je rov `e mno go pred past jo in ta ne do se `e vo lu har ja. Po - zimi ga uspe {no zatiramo z zastrupljenimi vabami. Koren ~ek, zeleno, peter {ilj ali jabolko pre re `e mo, iz dol be mo rez no plo skev in vot li no na pol ni mo s stru pe no snov jo. Obe po lo vi - ci spo ji mo tako, da ju pre bo de mo z le se no pa li~ ko ali v`i ga li co, vsta vi mo v rov in ga na - rahlo zapremo. Uspe {no zatremo voluharja tudi z zaplinjevanjem rovov. V trgovini dobimo ke mi~ ni pri pra vek v ob li ki tab let. Rove na ve~ me stih od pre mo, vsta vi mo eno ali dve tab - le ti in za su je mo. Za ra di tal ne vla ge se iz tab let za~ ne spro{ ~a ti stru pen plin, ki se s pro ni - canjem (difuzijo) raz {iri po rovih. Po zastrupljenem zemlji{ ~u ne hodimo niti ne pu{ ~amo nanj doma ~ih `ivali, ker je plin strupen tudi zanje. Uporabljamo tudi izpu {ne pline bencinskega motorja. Na izpu {no cev nataknemo gumijasto cev, motor pustimo nekaj ~asa vklopljen, cev pa v vsakem odprtem rovu dr`imo nekaj minut. Ogljikov monoksid se raz {iri po rovih in zadu {i voluharja. Vsi ti na ~i ni ne dajo ved no `e le ne ga u~in ka edi na pra va za{ ~i ta je sa je nje sad nih dre ves v do volj go ste mre `e. Za va ro va nje pri del ka pri za va ro val ni ci Zavarovanje pridelka je dobra re {itev v danih razmerah, ker pridelovalcu nadomesti del denarne izgube na ra ~un zmanj {ane kakovosti plodov. Pridelovalec namre~ lahko ob ve~jih iz gu bah nor mal no pre `i vi le eno leto in na sled nje leto upa, da bo us tva ril do bi ~ek. Pre - mi je za za va ro va nje so v Slo ve ni ji zdaj zelo vi so ke, zato se le malo sad jar jev od lo ~a za za - varovanje. Zavarovalnice in kmetijska stroka i{ ~ejo re {itve za zni`anje premij in zavarovanje celotnega pridelka sadja. V ospredju so naslednje smernice: izbolj {anje u~inkovitosti obstoje ~ega sistema zavarovanja na ravni slovenskega zavarovalnega zdru`enja, uvedba sistemske podpore zavarovalnih premij s strani dr`ave, ustanovitev vzajemne kmetijske zavarovalnice, ustanovitev sozavarovalne povezave, sistemska re {itev na ravni dr`ave s kombiniranim zavarovanjem ve~jega {tevila nevarnosti. Pri zavarovalnici sadjarji prete`no zavarujejo svoje pridelke za {kodo, ki nastane pri spomladanski pozebi in zaradi to ~e. 138

5 GOJITVENE OBLIKE IN REZ SADNIH RASTLIN Postavitev in oskrba nasadov Tako kot se je raz vi jal ~lo vek in se je spre mi nja lo nje go vo oko lje, so se in ten ziv no raz vi ja - le in spreminjale gojitvene oblike sadnih rastlin. Sprva so prevladovale naravne gojitvene oblike, pozneje pa so jih sadjarji zaradi vedno ve~jega znanja o rasti in razvoju rastlin so poenostaviti gojitev, dose ~i zgodnjo in redno rodnost ter kakovosten pridelek. Rast lin ska ar hi tek tu ra Drevesa je mogo ~e razlikovati po njihovem obrisu, silhueti, ali po obliki njihove naravne rasti. Te lastnosti so koristne za prepoznavanje dreves, ne omogo ~ajo pa, da bi razumeli njihovo delovanje. Zato se je v sedemdesetih letih 20. stoletja za ~ela razvijati veda, imenovana rastlinska arhitektura. Gre za vedo, ki zdru`uje ve~ razli~nih znanj, preu ~uje rast in razvoj rastlin ter njihovo zgradbo, pri ~emer povezuje podro~ja botanike, agronomije, ekofiziologije, matematike ter informatike. Izhaja iz klasi~ne morfologije in hkrati zdru`uje kolikostne ter kakovostne lastnosti dreves: topologijo (obra{ ~anje oziroma razra{ ~anje in povezava med rastlinskimi enotami), geometrijo (prostorska razporeditev, orientacija, velikost in oblika rastlinskih elementov) in medsebojno delovanje posameznih botani~nih enot, ki tvorijo drevo. Njen cilj je razumeti zgradbo, lastnosti in tudi delovanje posameznih Razvoj gojitvenih oblik: a na rav na pi ra mid na kro{nja, b izbolj{ana pi ra mid na kro{nja, c ne pra vil na po{evna pal me ta, d vre te nast grm, e ozko vre te no, f son~na os a b c d e f 139

6 Sadjarstvo Gojitvena oblika preoblikovano vreteno v son~no os pri hru{ki v terasastem nasadu (Leskovec pri Kr{kem) delov drevesa, dolo ~iti zakonitosti rasti in razvoja ter na osnovi tega predvideti njihove spremembe v razvoju glede na ~as in okolje. Dobro poznavanje rastlinske arhitekture omogo ~a razvoj novih gojitvenih oblik. Struk tu re rast lin Osnovne strukture, s pomo~jo katerih opisujemo dinamiko in arhitekturo dolo ~ene rastline, so: metamera olistana os, ki je sestavljena iz nodijev in internodijev, filotaksija, enoletni poganjek, enota rasti, veja, na ~in razrasti, smer in dinamika rasti, apikalna dominanca, me sta obra{ ~a nja steb la in po ganj kov ter na ~in tvor be plo dov. Me ta me ra ali fi to me ra je po nav lja jo ~a se grad be na eno ta, se stav lje na iz no di ja, li sta, ki je pri tr jen na tem no di ju, br sta, ~e je pri so ten, in iz dela in ter no di ja. No dij je ode be lje no me sto na osi po ganj ka, na ka te rem je na me{ ~en eden ali ve~ li stov. Del poganjka med dvema nodijema je internodij. Fi lo tak si ja je pro stor ska raz po re di tev li stov in poz ne je po ganj kov na osi. Ima pomembno vlogo pri prepoznavanju vzorca razvejitve rastline, zlasti pri lesnatih trajnicah. Eno let ni po ga njek je po seb na mor fo lo{ ka eno ta. Je izid ene ga ali ve~ do god kov or ga no ge ne ze in iz dol `e va nja, ime no va ne ga tudi eno ta ra sti. Eno let ni po ga njek vse bu je vse eno te ra sti, ki so se raz vi le na eni osi med dve ma ob dob je ma zim ske ga mi ro - vanja. Eno ta ra sti je del eno let ne ga po ganj ka, ki se raz vi je v enem valu ra sti. Gle de na {tevilo zaporednih enot rasti je enoletni poganjek lahko monocikli ~en, bicikli ~en ali celo tricikli ~en. Enote rasti se razvijajo v fazah podalj {evanja ali elongacije. Na za ~etku rasti je faza pospe {enega podalj {anja, ki ji sledi faza upo ~asnitve. Na prehodu med eno in drugo enoto rasti je dobro viden prehod, ki ga tvorijo nakopi ~eni reducirani listi (katafili), po 140

7 Gojitvene oblike in rez sadnih rastlin katerih je mo`no ugotoviti, v koliko ciklih zaporedne rasti v eni rastni sezoni se je poganjek razvil. Lo~nico med dvema enotama rasti v zaporednih letih predstavlja brazgotina, ki ostane vidna ve~ let. Veje so elementi rastlinske arhitekture, na katerih najdemo zna ~ilne znake, ki omogo ~ajo prepoznavanje nastanka posameznih enot. Rastlinski poganjki so sestavljeni iz ponavljajo- ~ih se enot ali mer, ki na sta ne jo iz api kal nih me ri ste mov po ganj ka. Te eno te so se stav lje - ne iz li sta, ene ga ali ve~ br stov in dela po ganj ka, ki vse bu je no dij in in ter no dij. Api kal ni meristemi poganjka znotraj brstov imajo zmo`nost, da se razvijejo v veje. Izmenoma se lahko brsti na prvotnih, primarnih vejah razvijejo v drugotne, sekundarne veje. Ta vzorec organogeneze se lahko ponavlja neomejeno. Razrast je eden klju~nih elementov arhitekture drevesa. Lahko je monopodijska ali simpodijska. Monopodij je posledica nenehnega razvoja istega apikalnega meristema. Posamezna veja se ne gle de na sta rost ali ve li kost raz vi je z rit mi~ no ve ge ta tiv no rast jo ene ga in is - tega apikalnega meristema. Stranske osi v rasti zaostajajo za glavno osjo in so ji podrejene. Pri monopodijskih drevesih je hierarhija med drevesnimi osmi naslednja: deblo je po de fi ni ci ji os pr ve ga reda. Osi, ki jih deb lo nosi, so osi dru ge ga reda in tako na prej. Vsa ka os ima zna ~ilne morfolo{ke lastnosti, tako da jih je mo`no dolo ~iti na osnovi njihovih lastnosti. Za vsako rastlinsko vrsto je {tevilo kategorij osi dolo ~eno. Simpodij se razvije tedaj, ko se rast poganjka zaustavi zaradi tvorjenja terminalne strukture, na primer socvetja. Posamezen poganjek je sestavljen iz zaporednih rastnih enot, od katerih se vsaka razvije iz svojega apikalnega meristema iz obstranskega brsta na kon~nem delu predhodnega dela enoletnega poganjka. Stranske osi se razvijajo mo~neje od glavne. Po tvorbi stranskih poganj kov lah ko kon~ ni brst glav ne osi prei de v mi ro va nje ali celo od mre. Ortotropija je rast poganjkov v navpi~ni, vertikalni smeri, plagiotropija pa je rast v vodoravni, horizontalni smeri, stran od vertikalne osi. Plagiotropni poganjki imajo liste name{- ~e ne dvo red no, po vzor cu di sti hi je, in so po go sti pri rast li nah, ki so pri la go je ne na sen co. Pri ortotropnih rastlinah so listi spiralno name{ ~eni na poganjkih. Te rastline so pogoste v dobro osvetljenih okoljih. Rast je lahko ritmi~na ali sosledna, kontinuirana. Sosledno oziroma kontinuirano rastejo predvsem rastline iz izena ~enih klimatskih okolij, kjer je mo`na stalna tvorba listov in stranskih brstov. Pri teh meristemi ne mirujejo (ne poznajo zimskega mirovanja). V klimat skih raz me rah, kjer si sle di jo ob dob ja, pri mer na za rast, in ob dob ja, ki za rast niso pri - mer na, je rast rit mi~ na (pri nas se tako iz me nju je ta rast na doba in mi ro va nje). Apikalna dominanca je pojav, pri katerem mo~no rasto ~i rastni vr {i ~ek zavira razvoj stranskih me ri ste mov v eni rast ni dobi. Raz vi je se samo kon~ ni ozi ro ma vr {ni ali ter mi nal ni brst in privede do nastanka neobra{ ~enega poganjka oziroma debla. Gre za medsebojno delovanje mehanizmov prehrane in hormonov. Apikalna dominanca je eden od mehanizmov, ki uravnavajo obliko drevesa in s tem vplivajo na obra{ ~anje in smer, orientacijo poganjkov. Glede na to kateri zaporedni stranski brsti na poganjku se razvijejo, govorimo o akrotoniji, bazitoniji in mezotoniji. Pri akrotoniji gre za razvoj in bujno rast stranskih brstov na vr {nem delu poganjka, pri bazitoniji pa se mo~neje razvijejo stranski brsti pri osnovi poganjkov. Na ~in tvor be plo dov zelo vpli va na na rav no ob li ko dre ve sa. Rod nost veje je od vi sna od vr - ste nosilne veje, njene dol`ine in polo`aja, ki ga zavzema na drevesu; od starosti nosilnega in rod ne ga lesa ter od me sta tvor be plo dov (ob stran ski la te ral ni ali vr {ni ter mi nal - ni polo`aj). 141

8 Sadjarstvo Ar hi tek ton ska ana li za Rastlinska arhitektura opredeljuje osnovne gradbene enote rastlin in obenem dolo ~a tudi mer ski pro to kol, po ka te rem opra vi mo mor fo me trij ske me ri tve. Te so os no va ar hi tek - ton ski ana li zi, ki raz ~le nju je struk tu ro dre ve sa in me ha niz me, ki so do te struk tu re pri - pe lja li. Arhitektonsko analizo dreves izvajamo po vnaprej predvidenem merskem protokolu, ki obsega tri faze: botani~ni razrez rastline, meritve in kodiranje informacije. Drevesa, ki jih merimo, morajo pripadati enotnim skupinam (populacijam) glede na starost, genski izvor in kraj go je nja (tla, kli ma, go sto ta). ^e za do sti mo tem po go jem, nam ar hi tek ton ska ana li - za omogo ~a, da na drevesu dolo ~imo osi, ki so istovrstne in predstavljajo vzorec za preu- ~evanje. Rastlinsko modeliranje Re zul ta te me ri tev raz vr sti mo in pred sta vi mo gra fi~ no s hi sto gra mi in ta be la ri~ no. Sle di ko di ra nje re zul ta tov me ri tev. S tem po sta ne jo upo rab ni za ra ~u nal ni{ ko obrav na vo in iz de la vo eno stav ne ga mo de la rast li ne, iz ka te re ga so raz vid ne za po red ne faze nje ne mor fo ge ne ze. Arhitektonske analize v sadjarstvu Temeljno delo je bilo opravljeno na jablani. Med drugimi sadnimi vrstami so tovrstne raziskave opravili na orehu, breskvi, mandlju, marelici, hru{ki, ~e{nji, oljki, aktinidiji, figi in agrumih. Francoski raziskovalci so v zgodnjih {estdesetih letih 20. stoletja razvrstili sorte jablan glede na njihov na ~in tvorbe plodov v {tiri skupine, imenovane ideotipi, ki {e danes slu`ijo kot osnova za nadaljnja preu ~evanja arhitekture jablane. Pri orehu potekajo raziskave na podro~ju arhitekture v treh glavnih sklopih: drevo in tvorba plodov, enoletni poganjki ter prostorsko povezovanje posameznih botani~nih enot oziroma modeliranje razvoja. V Sloveniji izvajamo arhitektonske analize predvsem na izvornih, avtohtonih sejancih, deloma pa tudi na najbolj raz {irjenih kultivarjih. Prve analize so zajemale temeljne arhitektur ne last no sti dre ves, kot so buj nost, zu na nji us troj ozi ro ma ha bi tus in obra{ ~e nost v po - vezavi z za ~etno tvorbo cvetov. Ugotovili smo, da drevesa, ki zgodaj brstijo, tudi bujno raste jo, so vi so ka, ima jo de be la deb la in so go sto obra{ ~e na. Da tum br ste nja je v te sni zve zi z razvojem prvih mo{kih cvetov. Bujno rasto ~a drevesa imajo bolj razprostrt ustroj in bolj zgodaj razvijejo prve `enske cvetove v primerjavi s {ibko rasto ~imi. Ta so obi ~ajno ni`ja in redkeje obra{ ~ena. Pribli`no polovica analiziranih genotipov ima pokon ~en ustroj, habitus. Pokon~no rasto ~a drevesa imajo ponavadi redkej {e kro{nje in pozneje zarodijo. Habitus je povezan z dol`ino juvenilne dobe in z na ~inom tvorbe plodov: drevesa z razprostrtim ustrojem oziroma habitusom so pogosteje lateralno rodna in imajo kraj {o juvenilno dobo. Lateralno rodni genotipi dajo prvi pridelek tri leta prej kot terminalno rodni. Hkra ti smo opi sa li zna ~il no sti os nov nih struk tur nih enot slo ven ske ga ore ha in do lo ~i li {ti ri naj po go stej {e mor fo ti pe gle de na na ~in tvor be plo dov, raz ra sti in gostoto obra{ ~enosti: terminalnega (tip I), intermediarnega z mezotono razrastjo (tip II), intermediarnega z akrotono razrastjo (tip III) in lateralnega (tip IV). 142

9 Gojitvene oblike in rez sadnih rastlin I II III IV Arhitektonska enota {tirih morfotipov navadnega oreha (Juglans regia L.) Morfotip I (terminalna rodnost), morfotip II (intermediarna rodnost z mezotono obra{ ~enostjo), morfotip III (intermediarna rodnost z akrotono obra{ ~enostjo), morfotip IV (late ral na rod nost); 1 (ru me na) deb lo (os I. reda), 2 (tur kiz na) pr vot na, pri mar na veja (os II. reda), 3 (svet lo mo dra) dru got na, se kun dar na veja (os III. reda), 4 (oran` na) tri let ni no si lec v rod ni veji, 5 (roza) dve let ni po ga njek, 6 (siva) eno let ni po ga njek, 7 (zelena) poganjek tistega leta, 8 ( ) plod pre te kle ga leta, 9 ( ) plod na po ganj ku tistega leta Pri hru{ ki so v Ita li ji opi sa li {ti ri sku pi ne sort, ki se med se boj raz li ku je jo po na ~i nu raz - rasti. Pri breskvi so na osnovi {tevilnih preu ~evanj v Italiji in Franciji opisali pet na ~inov rasti: {ibka, srednje {ibka, ~vrsta oziroma kompaktna, pove {ava in stebri ~asta, z namenom dolo ~iti kriterije za zgodnji izbor. Pri marelici so francoski raziskovalci zelo natan~no analizirali naravni razvoj drevesa. Opisali so zaporedne stopnje razvoja in delovanja celega drevesa. Pri ~e{nji poznamo osnovne arhitektonske lastnosti drevesa: mo~na apikalna dominanca v mladostnem obdobju, slabo stransko obra{ ~anje in bujna rast. V Sloveniji smo analizirali zgradbo rodne veje na 30 let starih drevesih kultivarja petrovka, 143

10 Sadjarstvo ki ima v mla do sti izra zi to or to trop ne po ganj ke, z leti pa se vse bolj po ve {a jo, tako da po - staja smer (orientacija) starej {ih rodnih vej vse bolj plagiotropna. Ugotovili smo, da starost vpli va na dol `i no enot ra sti, masa plo dov pa os ta ja nes pre me nje na ne gle de na sta rost poganjkov. Masa plodov je odvisna od razvejitve in se zmanj {uje od prvotnih oziroma primar nih do kvar tar nih vej, med tem ko {te vi lo plo dov na po ga njek zelo malo vpli va na pov - pre~ no maso plo dov. Pri olj ki so z ana li zo ar hi tek ton ske zgrad be kro {enj opre de li li tri tipe: grm, dre vo in vme - sna oblika. Pri kiviju so opravili kvantitativno analizo poganjkov. Opisani so kratki, srednji in dolgi poganjki. Za kratke in srednje dolge poganjke je zna ~ilna akrotona, za dolge pa mezotona razrast. Verjetnost razvoja razli~nih tipov in porazdelitev obra{ ~enih con na poganjkih so prikazali z markovo verigo. Te melj ne za ko ni to sti ra sti Pravilno oblikovanje kro{nje zahteva poznavanje temeljnih zakonitosti rasti sadnega drevja. Na za ~etku navajamo nekatere zna ~ilnosti organogeneze lesa, ki so jih ugotovili pri preu ~evanju rasti vej in razvoju rodnega lesa: a naj vi{ je le `e ~i brst na po ganj ku ali v kro{ nji ra ste naj bolj buj no, b dve veji, ki izra{ ~ata enakomerno na provodniku, sta enake bujnosti in dol`ine, c veja, ki izra{ ~a pod os trim ko tom, je bolj buj na v pri mer ja vi z vejo, ki izra{ ~a pod ve~ - jim ko tom, d vi {e le `e ~a veja ima ved no bolj buj no rast od ni `e le `e ~e, e debelej {a veja ima vedno bolj bujne priraste v primerjavi s {ibkej {o vejo, f pri dveh ena ko vred nih ve jah je ved no bolj buj na ti sta, ki je bo lje obra{ ~e na, g veje, ki rastejo bli`e provodniku, so vedno mo~nej {e, h veje z odprtimi koti rastejo {ibkeje in zgodaj tvorijo rodne brste, i na nav pi~ nem, ver ti kal nem po ganj ku v kro{ nji se naj bolj obra ste vi{ ji del (voditeljica, pavoditeljica), j pri rah lo upog nje nih po ganj kih se ved no naj bolj raz vi ja pri rast na kon cu po ganj ka, v spod njem delu je rast kraj {a in na teh krat kih po ganj kih se raz vi je jo rod ni br - sti, k pri vertikalno upognjenih poganjkih je slab {a rast in dobra zasnova rodnih brstov, l pri upog nje nih po ganj kih pod ko tom 120 ima mo ene ga do dva mo~ nej {a poganjka in preostale {ibkej {e (dobra zasnova rodnih brstov), m mo~ no upo gi ba nje po ganj kov pod ko tom, ve~ jim od 120, vpli va na obra{ ~a nje s kratkim lesom, ki ponavadi v celoti tvori rodne brste. Ti za ko ni ra sti ve lja jo za jab la no in hru{ ko, upo {te va mo pa jih lah ko tudi pri go ji tvi vseh preostalih sadnih vrst. 144

11 Gojitvene oblike in rez sadnih rastlin b a i j Temeljne zakonitosti rasti d,e A c A B B k A B f g A B l α β h α β m Rod ni les sad nih rast lin Poznavanje rodnega lesa posameznih sadnih vrst je nujno, ~e `elimo pravilno gojiti sadna drevesa oziroma pravilno uporabiti posamezne na ~ine rezi. Pri sadnih rastlinah razlikujemo vegetativne in generativne brste. Vegetativni brsti so lahko lesni (majhni in koni ~asti), iz njih se ponavadi razvijejo mladike. Med vegetativne brste {teje mo tudi list ne, ki so ne ko li ko ve~ ji. Spe ~i ali skri ti br sti so sla bo raz vi ti, po na va di so pod lubjem, ne od`enejo, ~e jih ne vzpodbudimo z mo~no rezjo, z zarezovanjem nad brstom, ali ~e ne pride do ve~jih po{kodb veje oziroma debla. Generativni brsti so odebeljeni in okrogle oblike. Lahko so enostavni ali me {ani. Enostavni so bodisi enocvetni, iz katerih se razvije samo en cvet (marelica, breskev), bodisi ve~cvetni, iz katerih se razvije ve~ cvetov (~e{nja, vi{nja, sliva) ali socvetje (ribez, bezeg). Iz me {anih brstov se razvijejo cvetovi z listi, apikalni meristem, rastni vr {i ~ek pa se lahko razvije v kratek poganjek. 145

12 Sadjarstvo Pri posameznih skupinah sadnih rastlin poznamo razli~ne oblike rodnega lesa. Rodni brsti se praviloma razvijejo iz nerodnih. Diferenciacija rodnih brstov se za ~enja zgodaj v rastni dobi po pet naj stem maju in po vsem kon ~a {e le z ma kro- in mi kros po ro ge ne zo tik pred cvetenjem naslednje leto. Pri pe~karjih (jablane, hru{ke, kutine, skor {i) se rodni brsti praviloma razvijejo na koncu kraj {ih ali dalj {ih enoletnih poganjkov, ki izra{ ~ajo iz stranskih brstov dveletnega lesa. Ob do bri os kr bi sad nih dre ves (pred vsem fo liar na pre hra na, skozi li ste) pa se rod ni br sti razvijejo po celotni dol`ini lesa. Pri pe~karjih imamo vedno me {ani rodni brst, iz katerega se raz vi je jo cve to vi in li sti, lah ko pa se po dalj {a v po ga njek. Br sti~ je od tri do pet cen ti me trov dolg eno let ni po ga njek, ki lah ko izra{ ~a iz ve~ let - ne ga ali dve let ne ga lesa. Na kon cu ima rod ni brst, ob stra neh pa so lah ko raz vi ti spe ~i br sti. a Rod ni les pri pe~kar jih: a br sti~, b br sti ka, c rod na {iba, d zve ri`en rod ni les, e rod na poga~a a b e c d Br sti ka je od pet do pet najst cen ti me trov dolg eno let ni po ga njek, ki na kon cu raz vi je rod ni brst, ob stra neh pa so ne rod ni in iz je mo ma tudi rod ni br sti. Rod na {i ba je od pet najst do 50 cen ti me trov dolg eno let ni po ga njek, ki ima na kon cu raz vit rod ni brst, ob stra neh so lah ko ne rod ni ozi ro ma ob do bri fo liar ni pre hra ni tudi rod - ni br sti. Rod ne po ga ~e so ode be li tve, ki na sta ne jo na me stu, kjer je bil plod pri tr jen na vejo. Na tem me stu na sta ne za de be li tev (na be re se za lo ga hra ne) in na rod ni po ga ~i se lah ko iz spe ~ega brsta naslednje leto razvijejo brsti ~i ali brstike. Jablane in hru{ke razvijejo najkakovostnej {e rodne brste na kratkem rodnem lesu; na brsti ~ih, ki izra{ ~ajo iz dveletnega ali starej {ega lesa. Na rodnih poga ~ah oziroma zveri`enem rod nem lesu, ki je pred vsem v no tra njo sti kro{ nje, pa se raz vi je jo manj ka ko vost ni rod ni brsti, zato tak {en rodni les ponavadi izrezujemo. Pri slab {e oskrbovanih in zelo oblo`enih drevesih s plodovi se pri nekaterih sortah jablan razvijejo rodni brsti samo na rodnih {ibah in brstikah (melrose, mutsu, boskop, zlati deli {es, gloster). 146

13 Gojitvene oblike in rez sadnih rastlin Hru{ ke ima jo pre cej zve ri `e ne ga rod ne ga lesa to je sta rej {i les, na ka te rem se rod ni br - sti razvijejo iz rodnih poga~. Kutine razvijejo rodne brste na koncu kratkih enoletnih poganjkov, ki izra{ ~ajo iz dveletne ga lesa. Iz rod ne ga br sta se raz vi je kra tek po ga njek, ki ima na kon cu cvet. Ne{plja razvije me {ane rodne brste na dve do triletnem lesu, iz katerih po`enejo poganjki z li sti, na kon cu pa se raz vi je cvet. Ko{ ~i ~arji (breskve, marelice, slive, ~e{nje, vi{nje) razvijejo rodne brste na enoletnih mladikah ob straneh, na koncu mladike pa je vedno vegetativni brst. Rod na {i ba je ve~ kot 30 cen ti me trov dol ga eno let na mla di ka, ki ima ob stra neh raz vi - te rodne in vegetativne brste, na koncu pa vedno vegetativni brst. Br sti ka ima ena ke last no sti kot rod na {i ba, le da je ne ko li ko {ib kej {a in kraj {a. Maj ska ki ti ca je od dva do pet cen ti me trov dolg eno let ni po ga njek, ki izra{ ~a iz dve- Rod ni les pri ko{~i~ar jih: A sli va, B bre skev, C ~e{nja, a br sti ka, b maj ska ki ti ca, c rod na {iba, d ro ze ta, e pr ste ni~ast rod ni les, f troj ni brst z dve ma generativnima brstoma ob strani in vegetativnim br stom na sre di (zna~ilen za bre skev, marelico, slivo) b a c f b c d A B C e ali ve~letnega lesa, ob straneh ima spiralno name{ ~ene cvetne brste, na koncu pa vegetativni brst. Ro ze ta je do dva centimeta dolg enoletni poganjek, na katerem so v krogu nanizani cvetni brsti, v sredini pa je vegetativni brst. Cvet ni {o pi so izra sli rod ni br sti iz sta re ga lesa (~e{ nje). Bresk ve ima jo naj bolj ka ko vost ne rod ne br ste raz vi te na rod nih {i bah, ki so dol ge 50 cen - timetrov in debeline svin~nika. Izra{ ~ajo iz dveletnega lesa. Spiralno imajo po celotni dol- `i ni na me{ ~e ne zna ~il ne rod ne br ste (troj~ ki levo in de sno enoc vet ni rod ni brst ter v sre - dini ozki, za {iljeni vegetativni brst). Enoletni poganjki, ki izra{ ~ajo iz starej {ih vej, provodnika ali debla, so ponavadi nerodni ali pa imajo slabo razvite cvetne brste. Te poganjke v 147