4.4 TEHNIČNO POROČILO

Transcript

1 4.4 TEHNIČNO POROČILO 1. TEHNIČNI OPIS 1.1 SPLOŠNO Prostori se nahajajo v dosedanji urgenci bolnišnice Jesenice in zajema predvsem ordinacijse prostore, pisarne in pripadajoče prostore. PZI načrt eletričnih instalacij za močnostne instalacije za»sb Jesenice - endosopsi oddele, sprejemna pisarna in požarno stopnišče«, investitorja Ministrstva za zdravje je izdelan na osnovi gradbeno arhitetonsih podlog, projetnih pogojev, obstoječih načrtov inštalacije, študije požarne varnosti, smernice MZ TSG-12640, ter dogovorov z arhitetom in investitorjem. V PZI načrtu objeta SB Jesenice - endosopsi oddele, sprejemna pisarna in požarno stopnišče so obdelane naslednje vrste močnostnih eletroinštalacij: eletroenergetsi razvod 0.4 V, ozemljitve in zaščita pred prenapetostmi splošna razsvetljava varnostna razsvetljava el. inštalacije za tehnologijo in vtičnice sistem izenačevanja potencialov Načrt eletričnih inštalacij in eletrične opreme močnostne eletroinštalacije je izdelan v sladu s slovensimi pravilnii, zaoni in veljavnimi standardi, ter evropsimi normami in pravili. 1.2 NAPAJALNI VIRI Prostori bodo osrbovani z energetsimi mediji iz obstoječih energetsih postrojenj (iz obstoječega glavnega razdelilnia v pritličju R-PR agregat in mreža), UPS pa je nov loalni, i se nahaja v pritličju poleg razdelilniov NEPREKINJENO NAPAJANJE UPS SISTEM Za zanesljivejše delovanje in zagotavljanju valitetnega eletričnega napajanja nujnim potrošniom je predvidena njihova priljučitev na vir nepreinjenega napajanja (UPS), i se nahaja v pritličju poleg novih razdelilniov, s čimer se doseže predvsem neobčutljivost na razne (pre)napetostne sune, nepravilno oblio sinusnega signala, nihanja v omrežni napetosti in zagotovitev napajanja ob izpadih omrežne napetosti. Poleg tega je UPS tudi izvor napajanja teh porabniov od trenuta izpada omrežne eletrične napetosti pa do trenuta, o to vlogo prevzame dizel eletrični agregat. Prostor eletričnih razdelilniov je zaradi meje požarnega setorja požarno ločen od hodnia, zato je hlajen z split sistemom (obdelano v stojnem projetu). Preo UPS-a se bodo napajali sledeči uporabnii: IT sistem napajanja računalnii na delovnih mestih omuniacijsa vozlišča posamezna tehnološa oprema Avtonomija sistema je predvidena 15 minut. 1

2 1.3 ENERGETSKI RAZVOD 0,4KV IN OPREMA STIKALNIH BLOKOV TIP EL. INSTALACIJ Karateristični podati instalacije in naprav: nazivna napetost: 400/230 V, 50 Hz sistem napajanja: TN-S (zahteva smernice za medicinse objete) IT prostori G2 zaščita instalacij in naprav: s samodejnim odlopom napajanja zaščita pred zunanjimi vplivi: zna zunanji vpliv arateristie, i se zahtevajo pri področje izbiri in postavitvi opreme - oolna temperatura: AA4-5 o C do +40 o C normalna - nadmorsa višina: AC1 manj od 2000 m normalna - prisotnost vode: AD1 zanemarljiva orov IP x0 vsi notranji suhi prostori AD3 šropljenje orov IP x3 opalnice AD4 brizganje orov IP x4 strojnice, oprema na prostem AD5 curi orov IP x5 - prisotnost trdih teles: AE1 zanemarljiva orov IP 2x vse sobe, hodnii, avle in ostali suhi prostori AE2 drobni predmeti orov IP 3x orodja in ostali drobni predmeti do 2,5mm AE3 drobci 1mm orov IP 4x AE4 prah orov IP 5x ni znatne oličine prahu če vdiranje prahu ne vpliva šodljivo na delovanje opreme - prisotnost orodirnih ali onesnažujočih snovi: AF1 zanemarljiva normalne ni primerov AF4 trajno delovanje odpornost na slano atmosfero ni primerov - mehanse obremenitve: AG1 šibi udarci normalne - vibracije: AH1 šibe normalne - navzočnost flore: AK1 zanemarljiva normalne 2

3 - navzočnost favne: AL1 zanemarljiva normalne - eletromagnetni vplivi: AM1 zanemarljivi normalne - sončno sevanje: AN1 zanemarljivo normalne AN2 znatne jaosti oprema odporna na UV žare ohišja zunanjih svetil - strele: AQ1 zanemarljive normalne podzemno napajanje, objet strelovodno zaščiten - uporaba instalacij: BA2 otroci zaščita IP 2x, nedostopnost razdelilnii so otroom opreme nedostopni BA5 izučeni strojnice in razdelilnii so dostopni le usposobljenim adrom - doti osebe z zemeljsim potencialom: BC1 brez dotia dovoljena uporaba opreme vsi uporabnii objeta so na razreda 0, 0I, II, III neprevodnih mestih BC3 pogost doti prepovedana uporaba opreme delavci v uhinji razreda 0 in 0I vzdrževalci v strojnici Po lasifiaciji zunanjih vplivov na eletrično instalacijo je razvidno, da je zahteva tesnosti instalacije in opreme najmanj sledeča: svetile v opalnicah IP 23 strojnice (svetile, razdelilnii) IP 43 razdelilnii za luč-moč IP SPLOŠNA OPREMA RAZDELILNIKOV V razdelilniih je predvidena sledeča oprema priznanih svetovnih proizvajalcev: za glavna stiala v razdelilniih so predvideni odlopnii s ončnimi stiali, z možnostjo dograditve vlopne in izlopne tuljave. Glavno stialo razdelilnia se nahaja v omari. za močnejše odcepe iz razdelilniov (nad 63A) je predviden odlopni s ončnimi stiali in z možnostjo dograditve vlopne in izlopne tuljave. Instalacijsi odlopnii so predvideni za ostale manjše porabnie prenapetostni odvodnii 100A oz. 15A, nameščeni taoj ob dovodu v omaro. vrstne spone (samo za faze, nevtralni vodni (N) in zaščitni vodni (PE) se priljuči na odgovarjajočo zbiralnico) oznae vseh naprav (stiala, instalacijsi odlopni, odvodnii) v stialnem blou morajo biti na omari in na sami napravi. Tipsa ljučavnica vseh stialnih bloov v bolnišnici Jesenice. V vsaem stialnem blou naj bo rezervni prostor cca 25% za dodatne elemente. 3

4 1.3.3 NIZKONAPETOSTNI RAZVOD Iz posameznih etažnih razdelilniov pa do ončnih porabniov poteajo abli: za razsvetljavo - pretežno v tehničnem stropu za splošne vtičnice, tehnološe priljuče in do parapetnih analov - po policah v dvojnem stropu in podometno v stenah za tehnološe priljuče, i niso ob stenah - v tlau Razdelilnii IT sistema napajanja se napajajo iz UPS-a ot primarni vir in iz DEA mreže ot seundarni vir. Kabli, i so povezani s požarno varnostjo, imajo ustrezno požarno odpornost v sladu s študijo požarne varnosti. Ostali abli so sladno s študijo požarne varnosti in pojasnila nadzora predvideni s lasično izolacijo. Vsi energetsi napajalni abli morajo imeti na obeh oncih in na revizijsih mestih (prehodi sozi stene na obeh mestih, iz polic v jaše in inete ) trajno neizbrisljivo oznao iz načrta. Vsi abli ončnih toorogov morajo imeti v stialnem blou trajno neizbrisljivo oznao iz načrta IZVEDBA INSTALACIJE Eletrične instalacije bodo izvedene s abli raznih tipov in ustreznih preseov. Kabli bodo: položenimi na perforirane pocinane abelse police uvlečenimi v predhodno položene trde plastične cevi PN, i so položene nadometno na distančne objeme (razvod med svetilami, razvod od polic do vtičnic... ) položenimi v predhodno položene RB cevi v betonu oz. mavčni steni. Razvod instalacij bo poteal po policah, jer so predvidene ločene police za močnostne eletroinstalacije in signalno-omuniacijse inštalacije. Nadometne vidne inštalacije se morajo izvesti z»pn«cevmi, atere morajo biti po celotni trasi položene s pripadajočimi fazonsimi osi (olena, spoje ). Nadometna instalacija se uporabi tudi na vseh delih, jer je začasna namestitev el. porabniov. Med požarnimi setorji morajo biti prehodi ablov požarno varno zatesnjeni. Pri zatesnjevanju odprtin je potrebno upoštevati navodila proizvajalca opreme. Vsa prehod ablov sozi zid, i loči požarne setorje mora biti odgovarjajoče izveden in označen. Kjer trase prehajajo sozi obstoječe neadaptirano področje je predvidena demontaža in ponovna montaža obstoječega spuščenega stropa. 1.4 SPLOŠNA RAZSVETLJAVA Pri projetiranju so bili upoštevani veljavni predpisi in priporočila za tovrstne prostore, navedena v smernici TSG :2008, tabela A.1, ter v mednarodnih smernicah za projetiranje razsvetljave bolnišničnih objetov. Svetlobna telesa so izbrana na osnovi izračuna osvetljenosti na nivoju 0,85 m od tal. Osvetljenost posameznih prostorov je : hodnii, stopnišča 200lx pisarne 500lx ambulante 500lx sanitarije 300lx pomožni prostori 200lx Predvidena so pretežno: 4

5 fluorescentna svetila raznih izvedb z eletronsimi predstialnimi napravami in T5 sijalami ali svetila s ompatinim fluorescentnimi sijalami ustrezne IP zaščite (manjši in pomožni prostori,..). Prižiganje je predvideno z senzoji, fluorescentna svetila raznih izvedb z eletronsimi predstialnimi napravami za regulacijo svetlobnega toa in nadzor nad svetilami (DALI) in T5 sijalami ali svetila s ompatinim fluorescentnimi sijalami in IP zašćito (OP-ji, hodnii, čaalnica, priprava pacienta, higenizacija, prostor za osebje, ). Krmiljenje je predvideno preo sistema za upravljanje razsvetljave v ombinaciji z senzoji in tablojem, Vse svetile bodo priljučene na agregatsi vir napajanja. 1.5 VARNOSTNA RAZSVETLJAVA Varnostna razsvetljava je sprojetirana na osnovi študije požarne varnosti in sladno z odgovarjajočimi slovensimi in tujimi standardi. Varnostna razsvetljava bo izvedena pretežno z LED. svetilami z loalnim baterijsim virom napajanja. Razvod ablov do varnostnih svetil je predviden s lasičnimi abli. Montaža svetil varnostne razsvetljave: iz stropa je viseča montaža pravootno z daljšo stranico glede na smer umia, tao da je zna za umi viden višina montaže svetil za označitev izhodov je 2,2m spodnji rob nad gotovim podom, razen tiste, pri aterih je napisana montažna višina Višina znaov za umi mora biti prilagojena največji razdalji, od oder mora biti zna še viden. Višina mora biti najmanj: 0,5% razdalje pri svetlečih znaih (nalepa na svetili) 1% razdalje pri osvetljenih znaih (osvetljena nalepa) V projetu so v sladu s študijo požarne varnosti predvidene posebne svetile za doseganje minimalne osvetljenosti in posebne svetile s svetlečimi znai. V normalnem stanju je vsa zasilna razsvetljava priljučena na omrežno napetost 230V, 50 Hz. Preizus varnostne razsvetljave je preo stial na pripadajočem stialnem blou. Instalacija varnostne razsvetljave je sladno s študijo požarne varnosti predvidena za delovanje treh ur v primeru požara. 1.6 EL. INŠTALACIJE ZA TEHNOLOGIJO IN VTIČNICE SPLOŠNO Eletrična instalacija za tehnološo moč obsega napajanje: eletričnih priljučov, i jih zahteva tehnologija objeta, pogone vrat, priljuče teleomuniacijsih central, priljuče vseh vtičnic, Enofazne vtičnice so predvidene v vseh prostorih, trifazne vtičnice so predvidene tam, jer je posebej zahtevano. Ob delovnih mestih so predvideni razvodni instalacijsi anali z vtičnicami, priljučenimi na vire glede na tehnološe projete. 5

6 1.6.2 VTIČNICE Število in tip (samostojne, v parapetnih analih, ) vtičnic po prostorih, loacije in vir napajanja se prilagodijo tehnološemu načrtu. Instalirati je potrebno samo vtičnice, i izpolnjujejo pogoje glede TSG :2008, ter zahtevam bolnice Jesenice glede nivoja valitete opreme. Uporabljene morajo biti vtičnice, i imajo zanesljiv ozemljitveni ontat, sestavljen iz dveh po robu postavljenih pločevinastih ontatov (ot na primer JUNG). Predvidene so sledeče barve vtičnic: Dizel agregatso napajanje - zelena UPS napajanje - oranžna Na mejah požarnih setorjev je potrebno v predelne stene vgrajevati požarno odporne doze, za izvode iz sten pa požarno odporne uvodnice (npr. Kaiser) NAPRAVE, PRIKLJUČENE NA IT SISTEM V reanimaciji je predvideno napajanje vtičnic preo IT sistema in ontrolnia izolacije za vsa toorog. Predvidena je IT omara atera je locirana na hodniu zraven tehničnega prostora. IT sistem je predviden z 6,3VA transformatorjem in s 18 ločeno nadzorovanimi toorogi. Trije toorogi so priljučeni na vtičnice na stropnem stativu, en toorog pa na vtičnice nad delovnim pultom. 1.7 STRELOVOD Objet že ima izvedeno strelovodno instalacijo. V prostorih i so predmet prenove se bo sladno s tehnološimi zahtevami izvedlo izenačevanje potencialov v posameznih prostorih. 1.8 SISTEM IZENAČEVANJA POTENCIALOV V objetu je izredno pomemeben sistem izenačevanja potencialov. Projetant upošteva smernice iz TSG :2008 in je prilagojen na tovrstne instalacije. Omarice za dodatno izenačenje potencialov PI so predvidene v morih prostorih, v prostorih z posebnimi zahtevami,. Na te omarice je potrebno priljučiti vse tuje prevodne dele ot so ovinsa oprema, ovinsi cevovodi, odtoi adi in umivalniov, morebitni eletro prevodni tla itd. Omarice so označene. Osnovno izenačitev potencialov je predvidena v prostoru»trafo postaje (prva let). Posamezne glavne zbirale za izenačitev potenciala predvidene v NN prostorih oziroma v posameznih razdelilniih. Nanje je potrebno galvanso spojiti: zaščitne vodnie oziroma zbiralo PE, i povezuje spaja PE vodnie, vodovodni sistem, limatsi sistem, toplovodni sistem, temeljso ozemljilo stavbe (v olior je v bližini izvod iz temeljsega ozemljila), vse vodnie oziroma ozemljila, i poteajo do razdelilnih omaric v stavbi ter tvorijo višji nivo izenačitve potencialov v objetu. V tao obsežni stavbi, z izredno tehnološo zahtevnimi napravami, i zahtevajo tudi viso nivo eletromagnetne združljivosti, je potrebno izenačitev potencialov zasnovati in izvesti hierarhično nivojso. 6

7 1.8.1 GLAVNA ZBIRALKA ZA IZENAČITEV POTENCIALOV Glavna zbirala za izenačitev potencialov bo predvidoma v novo zgrajenem objetu v prostoru NN razvoda v 1. leti NIVOJSKA IZENAČITEV POTENCIALOV Izenačitev potencialov je potrebno izvesti hierarhično - nivojso, na ta način bo dosežena učinovitost izenačitve potencialov in učinovitost TN-S sistema napajanja. PE zbirale so predvidene tudi v NN eletričnih razdelilnih omaricah v objetu. Te so z glavno zbiralo spojene z barenimi vodnii. Vlogo, razpored zbiral ter njihove povezave je potrebno označiti. Poleg napajalnih razdelilniov je predvidena pomožna GIP omarica povezana z glavno GIP omarico. V objetu oziroma njegovem NN razvodu je potrebno izvesti tri nivojso izenačitev potenciala. Glavno GIP zbiralo za izenačitev potenciala v TP oziroma NN razdelilnem prostoru smatramo ot»prvi«nivo izenačitve potencialov v novem objetu.»drugi«nivo izenačitve potencialov predstavljajo zbirale za izenačitev potencialov, i so nameščene v razdelilnih omarah posameznih delov novega objeta, oziroma so ot samostojne pomožne GIP omarice. Te zbirale je treba povezati z glavno zbiralo za izenačitev potenciala, i bo nameščena v prostoru, jer bo glavni NN razvod. V principu se laho ti vodnii za povezavo glavne zbirale za izenačitev potenciala z zbiralami za izenačitev potenciala»drugega«nivoja tudi neizolirane barene vrvi presea do 95 mm2.»tretji«nivo izenačitev potencialov predstavljajo galvanse povezave in zbirale za izenačitev potencialov pri napravah in sistemih, i jih povezujemo na zbirale za izenačitev potencialov v razdelilnih omarica v objetu NAPOTILA ZA IZBIRO VODNIKOV ZA IZENAČITEV POTENCIALOV Presei vodniov za izenačitev potencialov se naj ravnajo naslednje: -povezave na»tretjem«nivoju (od naprav do zbiral v NN razdelilnih omaricah): naj bodo vsaj 0,5 x prese največjega zaščitnega PE vodnia naprave, naj bodo minimalnega presea 6,0 mm² Cu, oziroma ni potrebno uporabiti večjega presea aor 25 mm² Cu; -povezave med»prvim«in»drugim«nivojem (od glavne zbirale za izenačitev potencialov do zbirale za izenačitev potencialov v NN razdelilnih omaricah): predviden je vodni z rumeno-zeleno izolacijo presea do 95 mm²; -povezave med glavno zbiralo za izenačitev potencialov v stavbi (»prvi«nivo) ter slopi in sistemi, i se nanjo povezujejo: uporabi se presee, atere te naprave že imajo (originalni presei abelsih olepov, prese temeljnega ozemljila, prese ozemljitvenega vodnia, ), druge onstrucije in naprave je treba povezati s preseom vsaj 25 mm² Cu ZAŠČITA PRED PRENAPETOSTMI V celotnem objetu je predvidena oordinirana zaščita proti prenapetostim z odvodnii prenapetosti 7

8 1.9 NAČIN OZNAČEVANJA SPLOŠNO Vsi razdelilnii in aparati v postroju morajo biti označeni z oznaami navedenimi v načrtih. Priljučni abli morajo biti na obeh priljučnih mestih označeni z oznao abla. Oznae ablov morajo biti trajne in na vidnem mestu OZNAČEVANJE RAZDELILNIKOV R-P-LM1/A 1. oznaa za funcijo oz. področje napajanja stialnega bloa R - razdelilni 2. oznaa oznaa etaže K - let P - pritličje ST - streha 3. oznaa oznaa loacije trata stialnega bloa LM napajanje razsvetljave in moči PR prezračevanje (limat) HA hladilni agregat KHA ondenzator hladilnega agregata UPS-ENDO UPS za endosopijo IT razdelilni s ontrolo toorogov PDM priprava demi vode 1,2,3 zaporedna števila stialnega bloa enaega tipa oz. funcije v etaži 4. oznaa vir napajanja stialnega bloa U - razdelilni priljučen na UPS A - razdelilni priljučen na agregat 1.10 EL. INSTALACIJE ZA STROJNE NAPRAVE IN CNS El. Instalacija za strojne naprave je predvidena za napajanje porabniov strojnih naprav, i so predvideni v strojnem projetu. Te naprave bodo razdeljene po smiselno zaljučenih slopih ter opremljene z rmilnim razdelilniom. Za vsao strojno napravo je v pripadajoči eletro omari predviden odgovarjajoč rmilni, i glede na pogoje v procesu regulacije in rmiljenja uravnava posamezne izvajalne elemente strojnih naprav. Eletro omare z ustreznimi rmilnii bodo dobavljene omplet z strojno opremo. Centralni nadzorni sistem (CNS) bo izveden v oviru novo gradnje (urgentni center Jesenice), zato se bojo nanj priljučile (implementirale) samo nove strojne naprave in se ga ustrezno nadgradilo za te naprave. Preo nadzornega sistema je predvideno spremljanje in nastavljanje veličin posameznih naprav (temperatura, vlaga ). Zajemanje podatov se opravlja s pomočjo merilnih pretvorniov in ativnih tipal, i so nameščeni na primernih mestih v procesu, oziroma se že nahajajo v slopu posameznih naprav. 8

9 2. TEHNIČNI IZRAČUNI 2.1 DIMENZIONIRANJE INSTALACIJ IZRAČUN KONIČNE MOČI IN DOVODNEGA KABLA Pri izračunu oničnih moči in oničnih toov razdelilniov upoštevamo vsoto instaliranih moči vseh toorogov in ocenjene fatorje istočasnosti in obremenitve ter izoriste priljučenih aparatov. Dimenzioniranje je izvedeno po sledečih formulah: P P f f = η i i o P = f P I p i = 1000 P 3 U cosϕ jer pomeni: P (W) P i (W) f i f o η f p I (A) cos ϕ U (V)... onična moč razdelilnia... instalirana moč... fator istočasnosti... fator obremenitve... izoriste priljučenih aparatov... fator prerivanja... onični to... fator moči... nazivna napetost Veliost izlopne naprave, i varuje abel pred preobremenitvijo in ratim stiom, je določena glede na onični to in seletivnost varovanja. Prese abla je določen po JUS N.B2.752 (SIST HD S1:2000) v odvisnosti od tipa eletrične instalacije in od orecijsih fatorjev vzporednega polaganja ter temperature oolice. Izračuni oničnih moči in dovodnih ablov posameznih razdelilniovso razvidni iz tabele dovodnih ablov. Sladno z JUS N.B2.743 (SIST HD S1:2000) pa ontroliramo izbrane vodnie še z ozirom na zaščito pred preveliimi toovi, i navaja pogoje: I In Iz in I2 Iz 145, oziroma I n 145, I z I n (A) I z (A) I 2 (A)... nazivni to zaščitne naprave... trajno zdržni to abla... pogojni stalilni preizusni to... fator po JUS N.E5.210 Izračuni oničnih moči in dovodnih ablov posameznih razdelilniov so razvidni iz tabele moči in dovodov. Pri vodniih prereza nad 6 mm 2 preverimo, če je odlopni čas zaščitne naprave manjši od časa v aterem se vodnii segrejejo do dopustne mejne temperature vodnia. Čas v aterem dani ratostični to segreje vodnie do dopustne mejne temperature, izračunamo približno po formuli: t = S I jer pomeni: S (mm 2 )... prerez vodnia t (s)... trajanje 9

10 I (A)... efetivna vrednost dejansega ratostičnega toa za barene vodnie Odlopni časi zaščitnih naprav, pri danem ratem stiu, so vzeti iz diagramov proizvajalca. Izračunana časa, sta priazana v tabeli zaščite DIMENZIONIRANJE ODCEPOV Odcepi so proti trajni in ratostični preobremenitvi varovani z avtomatsimi varovalami z nazivnim toom 10A za razsvetljavo in 16A za vtičnice. Vodnii za razsvetljavo so presea 1,5 mm 2 in 2,5 mm 2 za vtičnice. Ostali odcepi so dimenzionirani glede na masimalen to zaščitne naprave. 2.2 KONTROLA PADCEV NAPETOSTI Izračun padcev napetosti je bil izveden po naslednji formuli: 200 P l u = 2 λ S U0 100 P l u = 2 λ S U enofazni toorog trifazni toorog Za tooroge z večjim prerezom od 16 mm 2 pa je padec napetosti računan po naslednji formuli: 100 P l u = * ( r + x * tgϕ 2 ) trifazni toorog U jer pomeni: u (%)... padec napetosti P (W)... priljučna moč l (m)... dolžina vodnia S (mm 2 )... prese vodnia λ (Sm/mm 2 )... prevodnost - 56 za Cu U 0 (V)... fazna napetost (230V) U (V)... medfazna napetost (400V) r (Ω/m)... omsa upornost abla x (Ω/m)... indutivna upornost abla Dovoljeni padec napetosti med napajalno točo eletrične instalacije in aterooli drugo točo glede na nazivno napetost eletrične instalacije ne sme biti večji od naslednjih vrednosti: -za razsvetljavni toorog 5 % -za tooroge drugih porabniov pa 8 % Po izvedeni instalaciji je potrebno padce napetosti izmeriti. 2.3 ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM Za zaščito pred eletričnim udarom so predvideni sledeči zaščitni urepi: ZAŠČITA PRED NEPOSREDNIM DOTIKOM Zaščita pred neposrednim dotiom je izvedena z: zaščito delov pod napetostjo z izolacijo (pretežno instalacijsi material) 10

11 zaščito s pregradami in orovi (pretežno oprema v stialnih bloih) zaščita z ovirami zaščita s postavitvijo zunaj dosega roe ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM Zaščita pred posrednim dotiom je izvedena s: samodejnim odlopom napajanja v TN-S sistemu instalacij zaščito z uporabo naprav razreda II ali z ustrezno izolacijo (posamezni porabnii oziroma za del instalacije) zaščita z eletrično ločitvijo (posamezna oprema) zaščita s postavitvijo v neprevodne prostore Vsi prevodni deli eletričnih naprav, i bi ob ovari laho prišli pod vpliv nevarne napetosti dotia, so z zaščitnim vodniom povezani z izolirno zaščitno zbiralo v stialnem blou, ta pa je galvanso povezana z nevtralno zbiralo. Zaščitni urep s samodejnim odlopom napajanja v primeru ovare, mora preprečiti vzdrževanje napetosti dotia v tašnem trajanju, da bi postalo nevarno. Zaščitna naprava je izvedena z napravami za nadtoovno zaščito, za ar so uporabljene talilne varovale in instalacijsi odlopnii. Zaščitna naprava mora samodejno odlopiti napajanje tistega dela instalacije, i ga naprava ščiti. Zato morajo biti tao zaščitna naprava ot vodnii v instalaciji izbrani tao, da se samodejni odlop izvrši v času, i ustreza v spodnji tabeli navedenim vrednostim, če se na ateremoli delu instalacije ali v sami napravi pojavi rate sti med faznim in zaščitnim vodniom ali izpostavljenimi prevodnimi deli. Uspešno delovanje zaščite zagotovimo s tem, da predvidimo ratostično zano tao majhne impedance, da ob ovari laho steče ratostični to večji od toa pri aterem deluje zaščita v predpisanem času. Ta zahteva je izpolnjena, o je izpolnjen pogoj: Zs Ia < U 0 U0 U0 Ia < I = = Z 2 2 s R + X jer pomeni: I (A)... to delovanja naprave za samodejni odlop v času, i ustreza podatom iz spodnje tabele I (A)... to ratega stia U 0 (V)... fazna napetost Z s (Ω)... impedanca celotne ratostične zane R(Ω)... celotna ohmsa upornost ratostične zane X(Ω)... celotna indutivna upornost ratostične zane Tabela najdaljših dovoljenih časov trajanja napetosti dotia za tooroge, i napajajo vtičnice ali prenosne ročne aparate I. razreda, i se med uporabo premiajo. Najdaljši dovoljeni odlopni Najvišja pričaovana napetost dotia U 0 (V) časi (s) (efetivna napetost izmenične napetosti) < , , , ,1 nad 400, Ex prostor Za tooroge z vtičnicami do 63A, na atere se laho priljučijo prenosni aparati, je maximalni dovoljeni izlopni čas 400 ms. 11

12 Za napajalne tooroge je dovoljeni izlopni čas do 5 seund. 2.4 IZRAČUNI OSVETLJENOSTI Izračuni osvetljenosti so bili izdelani s programi proizvajalcev svetil. Izračuni se nahajajo v arhivi podjetja Biro ES d.o.o. 2.5 SEZNAM PREDPISOV, STANDARDOV, PRAVILNIKOV IN NORMATIVOV Zaoni: Zaon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS 56/99, 64/01), Zaon o varstvu pred požarom (Ur.l. RS št. 71/93, 22/01, 87/01 in 110/02-ZGO-1), Zaon o spremembah in dopolnitvah zaona o varstvu pred požarom (ZVPoz-B) (Ur.l. RS št. 105/06), Zaon o graditvi objetov (Ur.l. RS 126/07 ZGO-1B) Zaon o gradbenih proizvodih (Ur.l. RS 52/00). Pravilnii in uredbe: Pravilni o splošnih urepih in normativih varstva pri delu za gradbene objete, namenjene za delovne in pomožne prostore (Ur.l. SFRJ 27/67, 29/68, 41/68), spremembe (Ur.l. RS 89/1999), Pravilni o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur.l. RS 28/2009), Pravilni o tehničnih predpisih za obratovanje in vzdrževanje eletroenergetsih postrojev (Ur.l. SFRJ 19/68), Pravilni o tehničnih normativih za zaščito eletroenergetsih postrojev pred prenapetostjo (Ur.l. SFRJ 7/71, 44/76), Pravilni o tehničnih normativih za zaščito nizonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorsih postaj (Ur.l. SFRJ 13/78), Pravilni o zahtevah za nizonapetostne eletrične instalacije v stavbah (Ur.l. RS 41/09), Pavilni o splošnih urepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami (Ur.l. SFRJ 18/91), Pravilni o varstvu pri delu pred nevarnostjo eletričnega toa (Ur.l. RS 29/92), Zaon o varnosti in zdravju pri delu (Ur.l. RS 56/99), Pravilni o eletromagnetni združljivosti EMC, (Ur.l. RS 132/06), Pravilni o projetni doumentaciji (Ur. list RS, št.: 55/08). Standardi: OSIST prhd :2004 Eletrične inštalacije zgradb. Zaščitni urepi. Zaščita pred eletričnim udarom, OSIST prhd :2004 Eletrične inštalacije zgradb. Zahteve za posebne inštalacije in loacije. Prostori s opalno adjo in tušem, OSIST prhd :2004 Eletrične inštalacije zgradb. Izbira in namestitev eletrične opreme. Ozemljitve in zaščitni vezni vodnii, SIST HD S2 + A1:2004 Eletrične inštalacije zgradb. Zaščitni urepi. Zaščita pred eletričnim udarom, SIST HD S1:2000 Eletrične inštalacije zgradb. Zaščitni urepi. Zaščita pred toplotnimi učini, SIST HD S1:2000 / A1:2000 Eletrične inštalacije zgradb. Zaščitni urepi. Zaščita pred toplotnimi učini. Dopolnilo A1, SIST HD S1:2000 / A2:2000 Eletrične inštalacije zgradb. Zaščitni urepi. Zaščita pred toplotnimi učini. Dopolnilo A2, SIST HD S2:2003 Eletrične inštalacije zgradb. Zaščitni urepi. Zaščita pred nadtoi, SIST HD S1:2000 Eletrične inštalacije zgradb. Izbira in namestitev eletrične opreme. Inštalacijsi sistemi, 12

13 SIST HD S1:2000 / A1:2000 Eletrične inštalacije zgradb. Izbira in namestitev eletrične opreme. Inštalacijsi sistemi. Dopolnilo A1, SIST HD S2:2002 Eletrične inštalacije zgradb. Izbira in namestitev eletrične opreme. Trajno dovoljeni toi v inštalacijsih sistemih, SIST HD S2:2000 Eletrične instalacije zgradb. Ocena splošnih arateristi, IEC 439-1/85 Nizonapetostni razdelilnii, SIST EN 54 Odrivanje in javljanje požara in alarmiranje, SIST EN 1838 Zasilna razsvetljava, SIST EN Centralni sistem eletričnega napajanja, SIST EN Posebne zahteve svetila za varnostno razsvetljavo, SIST 1013:1996 (slo) - Požarna zaščita - Varnostni znai - Evauacijsa pot, naprave za gašenje in ročni javljalnii požara, SIST EN Varnostna pravila za onstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) - Posebne apliacije za osebna in osebno-tovorna dvigala del: Dvigala za gasilce, SIST EN 81-73:2005 Varnostna pravila za onstruiranje in vgradnjo dvigal (liftov) Posebne izvedbe osebnih in osebno-tovornih dvigal 73. del: Obnašanje dvigal (liftov) v primeru požara, SIST EN 1838:1999 Zasilna razsvetljava, SIST EN Centralni sistem eletričnega napajanja, SIST EN Posebne zahteve svetila za varnostno razsvetljavo, SIST EN :2006 Splošna načela, SIST EN :2006: Obvladovanje tveganja, SIST EN :2006: Zaščitne urepe za zmanjšanje fizične šode na zgradbah in varnost živih bitij, SIST EN :2006: Zaščitni urepi v eletričnih in eletronsih sistemih proti trajnim izpadom. Smernice: Prostorsa tehnična smernica TSG Zdravstveni objeti. Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah, Tehnična smernica TSG-N-002:2009 Nizonapetostne eletrične inštalacije, Tehnična smernica TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele, Smernica SZPV 408/05 Požarnovarnostne zahteve za eletrične in cevne napeljave v stavbah. Sestavili: projetanti BIRO ES Ljubljana, junij