Projekta inženiring Ptuj d.o.o. Trstenjakova ulica Ptuj

Transcript

1 4.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: INVESTITOR: NAROČNIK: OBJEKT: VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: 4- NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Jaki tok, kom. sign. naprave, strelovod MESTNA OBČINA MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor MESTNA OBČINA MARIBOR, Ulica heroja Staneta 1, 2000 Maribor DOZIDAVA CENTRALNE KUHINJE VRTEC TEZNO PZI ŠTEVILKA PROJEKTA: ZA GRADNJO: PROJEKTANT: Projekta inženiring Ptuj d.o.o. Trstenjakova ulica Ptuj ODGOVORNI PROJEKTANT: NOVA GRADNJA, DOZIDAVA, REKONSTRUKCIJA, ODSTRANITEV OBJEKTA Direktor: Miran ČEH, dipl. ekon. Jožef KOROŠEC, univ. dipl. inž. el. IZS E ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Branko ČEPIĆ, univ. dipl. inž. arh. ZAPS 0349A ŠTEVILKA NAČRTA: KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: Ptuj, IX Stran 1/ 28

2 4.2 KAZALO VSEBINE NAČRTA ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Objekt: Vrsta projektne dokumentacije: DOZIDAVA CENTRALNE KUHINJE VRTEC TEZNO PZI Številka načrta: Naslovna stran načrta 4.2 Kazalo vsebine načrta 4.3 Izjava odgovornega projektanta načrta 4.4 Tehnično poročilo, izračuni 4.5 Risbe list št SITUACIJA ELEKTRO list št TLORIS KUHINJE RAZSVETLJAVA list št TLORIS KUHINJE MOČ, MALA MOČ IN OZEMLJITVE list št TLORIS STREHE MOČ, MALA MOČ IN OZEMLJITVE list št TLORIS KLETI VAR.RAZRSVET., MALA MOČ IN OZEMLJITVE list št TLORIS KUHINJE ŠIBKI TOK list št FASADE - STRELOVOD list št TLORIS KUHINJE TEHNOLOGIJA list št. 2.1 SHEMA RPMO, R-G list št. 2.2 SHEMA R-kuh list št. 2.3 list št. 2.5 SHEMA R-kotl list št. 2.4 SHEMA R-og-žl list št. 2.5 SHEMA VARNOSTNE RAZSVETLJAVE list št. 3.1 SHEMA STRUKTURNO OŽIČENJE list št. 3.2 SHEMA DOMOFONI list št. 3.3 SHEMA OZVOČENJE list št. 3.4 SHEMA DETEKCIJA PLINA list št. 4.1 SHEMA VARNOSTNEGA SISTEMA KUHINJE, PLIN. INST.-ELEKTRIKA list št. 4.2 SHEMA PLINSKE KOTLOVNICE - ELEKTRIKA list št. 4.3 SHEMA PRIPRAVE TOPLE SANITARNE VODE - ELEKTRIKA list št. 4.4 SHEMA PREZRAČEVANJA KUHINJE list št. 5.1 SHEMA GLAVNE IZENAČITVE POTENCIALA list št. 5.2 SHEMA IZENAČITVE POTENCIALA list št. 5.3 DETAJL PREHODO KABLOV MED POŽARNIMI SEKTORJI list št. 5.4 POMEN OZNAK STRELOVODNE INŠTALACIJE list št. 6.1 TLORIS PRITLIČJA PROTIVLOMNO VAROVANJE list št. 6.2 SHEMA - PROTIVLOMNO VAROVANJE Stran 2/ 28

3 4.4 TEHNIČNO POROČILO Za električne instalacije velja, da morajo biti projektirane in izvedene v skladu s Pravilnikom o zahtevah za NN električne inštalacije v stavbah (Ur. list RS, št.41/2009). Pravilnik v 13. členu zahteva navedbo predpisov po kateri se projektira objekt. Objekt se torej projektira po 7. členu omenjenega pravilnika, to je z uporabo tehnične smernice TSG-N-002:2009. Za strelovodno instalacijo velja, da mora biti projektirana in izvedena v skladu s Pravilnikom o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS, 28/2009). Pravilnik v 11. členu zahteva navedbo predpisov po kateri se projektira objekt. Objekt se torej projektira po 5. členu omenjenega pravilnika, to je z uporabo tehnične smernice TSG-N-003:2009. Projekt je izdelan skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi, predpisi o varnosti pri delu, izsledki znanosti in tehnologije ter s pogoji iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij. NAVODILA INVESTITORJU IN IZVAJALCU : Projekt je sestavljen v skladu s Pravilnikom o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije. Projekt PZI (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja) prikazuje grafično obliko objekta, napeljav in opreme ter njihovo medsebojno lego in lego v prostoru, ustrezni načrti projekta PZI (projekt za izvedbo) pa so opremljeni še z vsemi potrebnimi detajlnimi načrti v skladu z naročilom investitorja. Izvajalca opozarjamo, da mora pri gradnji upoštevati določbe ZGO-1B, med drugim: imenovati mora odgovornega vodjo del, ki ima ustrezen strokovni izpit voditi dnevnik o izvajanju del poskrbeti za načrt organizacije gradbišča, varnostni načrt in označitev gradbišča ravnati se po dokumentaciji PZI, na osnovi katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje izvajati dela po projektu za izvedbo (PZI) pregledati predano PZI dokumentacijo pred pričetkom izvajanja del in zahtevati odpravo domnevnih pomanjkljivosti po dogovoru z odgovornim projektantom; v kolikor izvajalec opazi pomanjkljivosti v načrtih PZI šele med izvajanjem del, ne more bremeniti odgovornega projektanta za zamudo pri izvedbi, ker mu je ZGO-1B nalaga pregled dokumentacije tudi že pred izvedbo del vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki imajo ustrezne listine o skladnosti ter investitorju in nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste, dokazila o pregledih in meritvah Stran 3/ 28

4 Investitorja opozarjamo, da mora pred gradnjo poznati ZGO-1B in imeti pooblaščenega nadzornega, ki ga zastopa. Še posebaj mora biti pozoren na sledeče: dela izvajati samo v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem imeti sklenjeno z izvajalcem pisno pogodbo o gradnji od izvajalca dobiti vse ateste in dokazila o kvaliteti vgrajenih materialov naročiti pri odgovornem projektantu tega načrta Projekt izvedenih del (PID) oz. ga lahko naroči pri drugem projektantu, v kolikor dobi pisno soglasje odgovornega projektanta tega načrta; izdelava PID s strani drugega projektanta brez pisnega soglasja odgovornega projektanta tega načrta se šteje za kršitev Etičnega kodeksa in avtorskih pravic Stran 4/ 28

5 Kratek opis projekta: PREDSTAVITEV VRTCA Stavba vrtec Tezno enota Mišmaš, je bil zgrajen leta Od odprtja leta 1978 objekt ni imel večjih investicij, izvajala so se le investicijsko vzdrževalna dela, kot so prenova sanitarij, zamenjava dotrajane peči za ogrevanje (energent je še vedno kurilno olje), sanacija strehe (zamenjava kritine). Vrtec ima 7 oddelkov za potrebe otrok prvega starostnega obdobja in drugega starostnega obdobja. V vrtcu je 124 otrok. FUNKCIONALNA ZASNOVA OBJEKTA Objekt je zasnovan kot pritličen in delno podkleten. Podkleteni del objekta je zidan, medtem ko je pritličje v celoti zgrajeno iz montažnih elementov (MARLES). V kletnih prostorih se nahajata dve igralnici, sanitarije in razne shrambe. V pritličju je upravni del (računovodstvo, tajništvo, ravnateljica, shrambe, sanitarije), vzgojni del (igralnice 6x, sanitarije za otroke, shrambe igrač, hodniki z garderobami) in kuhinjski del (shrambe, kuhinja, sanitarije, garderobe). SPLOŠNO O NAMERAVANIH POSEGIH Poseg predvideva dozidavo prizidka k kuhinji v velikosti 25,60m x 4,00m, prav tako se bodo na novo obstoječa kuhinja rekonstruirala in opremila z novo opremo za dnevno kapaciteto 3 x 430 obrokov. Nova kuhinja bo centralna za vse vrtce na Teznem v občini Maribor. Pri predvidenem posegu je predvidena premestitev kurilnice v nov del prizidka. Ob objektu je predvidena nova nadstrešnica na V strani, skupne bruto površine 80,50m 2. Odstrani se obstoječa nadstrešnica na V strani objekta, odstrani se tudi smetarnik na SV strani parcele, zaradi povečanja dvorišča za uporabo kuhinje. Na S strani se postavi nov smetarnik (nezahtevni objekt). DOZIDAVA KUHINJE KONSTRUKCIJA Objekt bo zidan iz opeke debeline 20cm. Temelji bodo pasovni, betonski v globini obstoječe kleti in kaskadno dvignjeni do globine -90cm. Streha bo iz armirano betonske plošče. Betonska plošča bo imela pripravljene kovinske čevlje, kateri bodo prevzeli obtežbo ostrešja in strehe obstoječega dela. Nad novim delom bo ravna streha v naklonu. Nosilni zidovi bodo opremljeni z AB vezmi (protipotresna gradnja). Na dvoriščni strani dozidave bo izvedena nadstrešnica iz jeklene konstrukcije. Sekundarni objekt (smetarnik) bo izveden montažno iz kovinske konstrukcije. STAVBNO POHIŠTVO Stavbno pohištvo bo leseno z alu obrobami na zunanji strani. Okna bodo imela trojno zasteklitev. Senčila bodo zunanja (žaluzije). TLAKI IN STENSKA OBDELAVA Tlaki v kuhinji bodo iz keramike, katera je primerna za kuhinje. Temu primerne bodo tudi ostale fugirne mase, kakor tudi kotni keramični elementi. Tlak bo narejen v naklonu proti talnim sifonom, kateri morajo biti v RF izvedbi. Po stenah bo keramika minimalno do višine 120cm, v nadaljevanju bo oplesk v beli barvi. OGREVANJE Ogrevanje bo centralno z radioatorji. Kotlovnica bo opremljena s pečjo na plin, ki bo izvedena v novem prostoru prizidka. ODVODNJAVANJE Odvodnjavanje meteornih in fekalnih vod bo speljano v obstoječi delujoči sistem. Zaradi dozidave se morajo vsi vodi v območju dozidave prestavit na primerno lokacijo. Stran 5/ 28

6 SPLOŠNO Projekt je izdelan skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi, normativi in standardi, predpisi o varnosti pri delu, izsledki znanosti in tehnologije ter s pogoji iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij. Vsa električna instalacija mora biti izvedena v skladu s predpisi in kvalitetno. Predvidene so instalacije jakega toka: - napajanje objekta iz obstoječega razdelilca PS-PMO - razsvetljava objekta ( splošna, varnostna) - razvod za malo moč, moč, vtičnice, potrebe tehnologije,. - elektroinstalacije za potrebe strojnih instalacij (prezračevanje, ogrevanje,.. ) - strukturirano ožičenje ( telefon, računalnik) - detekcija plina - domofon - ozemljitve - strelovodna instalacija SISTEM ZAŠČITE PRED PREVISOKO NAPETOSTJO DOTIKA Predvidi se TN-C-S razdelilni sistem s samodejnim odklopom napajanja okvarjenega dela napeljave. Samodejni odklop se v napajalnih tokokrogih izvede z varovalčnimi odklopniki ali odklopniki, v končnih tokokrogih pa z instalacijskimi odklopniki in delno z diferenčnimi tokovnimi stikali ( kombinirano zaščitno stikalo KZS../0,03A)- odtoki meteorne vode, sistem Pluvia, ogrevanje žlot,.. NAPAJANJE OBJEKTA Objekt se napaja iz obstoječega zunanjega merilnega razdelilca PS-PMO, kjer se montirajo števci in ostala oprema potrebna za meritve. Iz PS-PMO se izvede razvod do novo predvidenega razdelilca RG v ustrezni cevni kanalizaciji. RG se montira v obstoječem hodniku. Iz RG se predvidi razvod do razdelilca kuhinje Rk in na ostale nove in obstoječe razdelilce vrtca. Razvod kablov se izvede v ustrezni kabelski kanalizaciji cevi do posameznih razdelilcev. Predvidena priključna moč za kuhinjo in vrtec je okrog 100 kw in je upoštevana že v merilnem mestu za vrtec, kuhinjo, tako da ne pride do novega povečanja moči. Opomba: Invenstitor si je na navedeni lokaciji (Dogoška cesta 20) že pridobil soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje in merilno mesto številka: in sicer za trifazni priključek z nazivno vrednostjo glavnih varovalk 3x160A. Številka odjemnega mesta (ŠTOD): Invenstitor mora obvezno naročiti zakoličbo NN priključka za vrtec na sedežu OE Maribor z okolico. Stran 6/ 28

7 Energetski razvod 0,4 kv V objektu se razvod izvede po kabelski polici, ustreznih ceveh, delno v instalacijskih kanalih, delno po priponah in delno v instalacijskih samogasnih ceveh. V prostorih s tehnologijo in strojnimi instalacijami se naj elektroinstalacije polagajo po montaži tehnologije in strojnih instalacij. Razpored kabelskih polic in širina se naj prilagajata opremi in potrebam strojnih inštalacij ter število kablov, ki bo nameščeno v posamezni polici. Vse razdelilne omare naj bodo opremljene z glavnim bremenskim stikalom in prenapetostnimi odvodniki za zaščito pred prenapetostnimi sunki. Izvedba instalacij izven kabelskih tras je izdelana s kabli uvedenimi v instalacijske cevi, deloma v ometu, deloma za oblogami sten in stropov. Izvedba instalacij v strojnicah in podobnih prostorih je lahko nadometna. RAZSVETLJAVA Načrtovana bo v skladu s smernicami SDR (Slovenskega društva za razsvetljavo), z upoštevanjem sodobnih evropskih norm in v sodelovanju z arhitektom. Razsvetljava obsega : - splošno razsvetljavo - varnostno razsvetljavo - zunanjo razsvetljavo Pri izračunu osvetljenosti so upoštevani ustrezni predpisi za osvetljenost v določenih prostorih. Zahtevani nivo osvetljenosti je v skladu s priporočili evropskega društva za razsvetljavo, ki podaja vrednosti srednje osvetljenosti za posamezne prostore. a) Splošna razsvetljava Svetilke splošne razsvetljave se izberejo v skladu z opremo prostorov, vidnih zahtev in dejavnosti prostora. V vseh prostorih se predvidijo ustrezne svetilke z visokimi svetlobnotehničnimi izkoristki, svetilke morajo ustrezati namenu prostora. Vklop-izklop razsvetljave je predviden lokalno preko ustreznih tipkal, senzorjev gibanja in stikal, ki so nameščeni po objektu. Razsvetljava se izvede s fluo sijalkami in delno s kompaktnimi viri. Svetilke se montirajo v spuščen strop, na strop, na zidove, na ustrezno konstrukcijo,. Razsvetljava v strojnicah se naj montira po zmontiranih strojnih in tehnoloških instalacijah. Stikala in tipkala so nameščena na višini 1,2m od tal in so montirana podometno oziroma v tehniki litega betona. V sanitarijah in hodnikih je treba namestiti senzorje za prižiganje in ugašanje svetilk. Stikala in vtičnice morajo biti barvno usklajene in iz istega programa. Stran 7/ 28

8 b) Zasilna razsvetljava Pri projektiranju varnostne razsvetljave so upoštevane zahteve standarda SIST EN Predvideti je potrebno varnosto razsvetljavo za osvetlitev (1 lx) in označitev smeri evakuacijskih poti v skladu z zasnovo požarne varnosti. Za osvetlitev evakuacijskih poti se koristijo svetilke splošne razsvetljave, ki se v zadostnem številu opremijo z dodatnimi moduli za varnostno razsvetljavo z lastnimi akumulatorji in posamezne svetilke z vgrajenimi lastnimi aku moduli. Za označitev smeri evakuacije se uporabijo posebej za to namenjene svetilke, prav tako z lastnim akumulatorjem. Vse navedene svetilke morajo biti povezane preko krmilnih naprav, ki omogočajo izklop svetilk. Objekt se opremi z centralno napravo za diagnostiko svetilk, medtem, ko je napajanje lokalno. S tem dosežemo zmanjšanje stroškov glede upravljanja in vzdrževanja naprav. Centrala dopušča ročno ali avtomatsko kontrolo delovanja svetilk s prikazom nepravilnosti na ekranu ali z izpisom na papir. S to centralo lahko preverimo stanje posamezne svetilke in rezultate predhodnih testov. Centrala je nameščena v elektro prostoru. Vsi elementi sistema morajo biti označeni s CE znakom. Naprava nudi naslednje odličnosti: - sinhronizacijo preizkusov delovanja - brisanje napak - tvorjenje grup svetilk ( max.16 svetilk ) za posredovanje različnih ukazov - preklic zasilnega delovanja za posamične svetilke ali grupe - zaznavo napak na komunikacijski povezavi - programiranje avtonomije na vsaki svetilki (1h/3h) - časovne nastavitve preizkusnih funkcij zasilnega delovanja (FT,TA) - ročni preizkus delovanja za posamične svetilke ali grupe - ločeno rokovanje s seznamom napak, indikacijo tipa nameščene baterije in svetlobnega vira za vsako svetilko - standardno podlogo z navodili za opravljanje preizkusov zasilnega delovanja v različnih situacijah - vklopni cikel zasilnega delovanja je časovno odvisen in pogojen zahtevam. V začetku zasilnega delovanja nam omogoči večjo osvetljenost z namenom preprečiti paniko. Svetlobni tok se nato zmanjša na nastavljeno avtonomijo. - izmenično preizkušanje na 50% sistema, v primeru izpada bo del sistema, ki ni bil obremenjen s testiranjem po principu par-ne par, še vedno funkcionalen. Zasilne svetilke morajo biti nameščene na poteku evakuacijske poti, svetilke za označevanje poti evakuacije morajo biti nameščene nad evakuacijskimi vrati, na križiščih in spremembah smeri evakuacijske poti in morajo biti vidne s kateregakoli mesta na evakuacijski poti. Zasilne svetilke morajo biti opremljene z inteligentno elektroniko za samodiagnostični nadzor svetilke v skladu z DIN EN , EN in DIN EN Pri piktogramskih svetilkah morajo biti priloženi piktogrami, ki ustrezajo DIN 4844, in fluo sijalke z močjo 8 W. Vse svetilke morajo biti opremljene z ustrezno 3 barvno LED diodo in test stikalom. V neposredni bližini zasilne svetilke mora biti označena številka svetilke, in kateremu tokokrogu pripada. Stran 8/ 28

9 Z nadzorno enoto je možno nadzirati vse funkcije zasilnega sistema na posameznih svetilkah in predhodno nastavljenih grup. OPOMBA: Varnostna razsvetljava mora upoštevati vse zahteve zasnove požarne varnosti. INSTALACIJE ZA MOČ Pri instalaciji za moč se obravnava razvod za vtičnice, priključke za tehnologijo - tehnološke potrošnike in instalacije za nemoteno delovanje strojnih instalacij v objektu ( prezračevanje, ogrevanje, sanitarna voda,... ). Razvod električne energije poteka od posameznih razdelilcev vertikalno in horizontalno v odvisnosti od postavljene opreme. Instalacija se izvede podometno s kabli uvlečenimi v instalacijske cevi, po kabelski polici, v ustreznih ceveh,.... Vsi priključki za moč in malo moč se prilagodijo opremi. Razdelilci Se predvidijo kot kovinske omare, nameščene v gradbene niše ali v posebne prostore namenjene za namestitev NN omar kot prostostoječe omare. Pozicije stikalnih blokov so razvidne iz tlorisev, točne dimenzije pa bodo podane v projektu PZI oziroma bodo razvidne v popisih. Vtičnice Instalacije vtičnic se izvedejo podometno ali v ustreznih parapetnih kanalih. Pozicija vtičnic mora biti usklajena s projektom notranje opreme. Vtičnice, ki so doseglive otrokom se montirajo na višini 1,8 m od tal in morajo imeti vstavljeno zaščito otroško varne, vtičnice, ki se uporabljajo izven otroških prostorov (pisarne,.) pa se montirajo nad delovno površino, oziroma v odvisnosti od zahtev posameznih porabnikov. V prostorih se poleg ostalih vtičnic predvidi tudi sistem vtičnic za potrebe vzdrževanja in čiščenja objekta. Vtičnice v pisarni - v tipični pisarni naj se predvidi šest vtičnic (2x trojna) 230V mreža na delovno mesto. Vtičnice naj se nahajajo v zato predvidenem parapetnem kanalu, ki je montiran na stenah pod oknom, na predelnih stenah oziroma v pisarniških mizah. Pozicija vtičnic in izvodov mora biti usklajena s projektom notranje opreme. Napajanje tehnoloških porabnikov Previdijo se priključki za tehnologijo v skladu s tehnološko opremo razporeditvijo. Tehnološka oprema se priključi v odvisnosti od dobavljenih aparatur ( direktno, vtičnice, zaključne doze,..). Električna instalacija za tehnološko moč naj obsega napajanje: električnih priključkov, ki jih zahteva tehnologija, dvigala, pogone vrat in rampe, priključke Stran 9/ 28

10 telekomunikacijskih central in priključke vseh vtičnic, priključki za fenomate, avtomatike splakovalnikov WC, pisoarjev, itd. INSTALACIJE ZA POTREBE STROJNIH INSTALACIJ V skladu s projektom strojnih naprav se predvidijo električne instalacije. Kabli se položijo po kabelskih policah, v inst. kanalih, po priponah in delno v samogasnih instalacijskih ceveh oz. v gibljivih plastificiranih kovinskih ceveh. Prenapetostna zaščita: Za zaščito pred prenapetostmi, javljajočimi zaradi udarov strele, stikalnih manevrov, dvigov napetosti pri kapacitivnih obremenitvah, se uporabijo prenapetostni odvodniki. Prenapetostni odvodniki bodo vgrajeni v vsaki fazi proti zemlji. Kompenzacija jalove energije Po potrebi se v projektu PZI predvidi kompenzacijska naprava. POŽARNO TESNENJE PREHODI KABLOV MED POŽARNIMI SEKTORJI Prehodi elektroinstalacij morajo biti na mejah požarnih sektorjev ustrezno protipožarno zatesnjeni, z gradbenimi elementi požarne odpornosti EI60. Za tesnjenje se lahko uporabijo ustrezni certificirani gradbeni materiali (vrečke, polnila, kiti, pene, itd) ali druga enakovredna rešitev. Materiali za tesnjenje prehodov med požarnim sektorji : - Tesnitev s kameno volno. To je zaradi svoje cenenosti daleč najbolj uporabljan sistem zatesnitve prehoda kablov in žic. Sistem sestavlja kamena volna s tališčem > 1000 oc in volumsko maso > 150 kg/m3. Debelina plošče je odvisna od zahtevane požarne odpornosti in rezultatov preiskušanja. Za primer navajam zahtevane debeline proizvajalca Promat, kamene volne Promapyr in sistema Promastop A: EI mm kamene volne Promapyr - Požarne blazinice so enostavne za izdelavo sistema zapore prehoda električnih vodnikov skozi stene in strope z zahtevano požarno odpornostjo. Narejene so iz ovoja iz tkanine in požarnega polnila, s katero je taka»vrečka«napolnjena.v primeru požara rahlo ekspandira in utrdi. Tako prepreči prehod dima in ognja skozi sistem. - Požarne tesnilne mase - za manjše odprtine v požarno odpornih zidovih, stropih, energetskih jaških ali kabelskih kanalih, skozi katere poteka manjše število električnih vodnikov, lahko ustrezno zatesnimo z uporabo požarnih tesnilnih mas. Stran 10/ 28

11 STRELOVODNA INSTALACIJA IN OZEMLJITVE 1.1 Splošno Za strelovodno instalacijo velja, da mora biti projektirana in izvedena v skladu s Pravilnikom o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. list RS, 28/2009) ter v skladu s tehnično smernico TSG-N-003:2009 in v skladu s SIST IEC in SIST IEC in 2. Načrt električnih inštalacij in električne opreme zaščita stavb pred delovanjem strele se izdela na podlagi tehnične smernice TSG-N-003:2009. Posebno pozornost je potrebno posvetiti ozemljitvi. S strelovodno ozemljitvijo mora biti povezana vsa instalacija v objektu oziroma mora biti izvedeno izenačevanje potencialov v objektu. potrebno je opravljati redne preglede in meritve ozemljil. Preglede in meritve ozemljil je potrebno opraviti: - po vsaki predelavi ali popravilu, - po udaru strele v napeljavo ali objekt, - v rednih periodičnih presledkih po predpisih. Objekt bo zaščiten pred udarom strele s strelovodno inštalacijo. Strelovod mora biti izveden tako, da lahko odvede atmosferska razelektrenja v zemljo brez škodljivih posledic in da pri odvajanju atmosferskega udarnega razelektrenja ne pride do preskoka elektrine. Ozemljitvene vodnike je potrebno polagati v čim bolj ravnih linijah in se izogibati ostrim zavojem ter nepotrebnim prekinitvam. Največja dopustna sprememba smeri je 90. Stike na strelovodni inštalaciji je potrebno izvesti z varjenjem ali vijačenjem. Vsa inštalacija mora biti dobro zaščitena pred korozijo, posebno stiki in odvodi v zemljo ali izvedena iz korozijsko odpornega materiala. Betonsko armaturo objekta je potrebno na več mestih povezati z ozemljitvijo. Po končani montaži strelovodne naprave je potrebno izvesti meritve. Če vgrajena ozemljitev ni zadovoljiva, je potrebno izvesti dodatno ozemljitev v obliki krakov ali sond na mestih, kjer so priključeni odvodi na ozemljilo. Pregled strelovodne naprave je potrebno izvesti : po končani montaži strelovodne naprave; po vsakem udaru strele v napeljavo ali objekt; v rednih periodičnih presledkih. O vsakem pregledu je potrebno sestaviti zapisnik in vanj vpisati vrednosti, ki so bile ugotovljene z meritvami. Iz njega mora biti razvidno ali je strelovodna naprava brezhibna in kakšna morebitna popravila so na njej potrebna. Na poslanem objektu je predvidena izdelava strelovodne instalacije z aluminijasto leguro ali Rf vodnikom, pritrjenim na strešno kritino in obrobno pločevino s tipskimi nosilnimi elementi ustreznimi dejanski kritini na objektu. Odvodni vodi na objektu se izvedejo z Al leguro ali nerjavečim vodnikom, pritrjenim na steno objekta ali podometno. Merilni spoji se izvedejo v merilnih omaricah ali se predvidijo ustrezni merilni spoji z ustreznimi vertikalnimi zaščitami in nosilci vertikalnih zaščit. Strešne pritikline (dimniki, kolektorji,...) se ne povežejo na strelovodno instalacijo, temveč se zaščitijo z lovilnimi palicami ustrezne višine. Višina palic se določi glede na dejansko višino strešnih pritiklin, višina se določi po metodi krogle oz. zaščitnega kota ustreznega zahtevam standarda SIST EN Stran 11/ 28

12 V izračunu zaščitnega nivoja je za zagotovitev dovolj nizke ocene tveganja zahtevana popolna koordinirana prenapetostna zaščita. Izvede se prenapetostna zaščite I stopnje v glavni razdelilni omarici ter prenapetostne zaščite II stopnje vgrajene v vsaki etažni podrazdelilni omarici. Prav tako je smiselno v projekt zapisati potrebo po instaliranju prenapetostne zaščite III stopnje pred samimi porabniki. 1.2 Določitev zaščitnega nivoja sistema zaščite pred delovanjem strele Namen izbire ustreznega zaščitnega nivoja je znižanje tveganja poškodb pod največji dopustni nivo zaradi direktnih udarov strele v objekt. Izbira ustreznega zaščitnega nivoja za načrtovan sistem zaščite pred delovanjem strele temelji na pričakovani pogostosti direktnih udarov strel Nd in na dopustni letni pogostosti udarov strele Nc. V našem primeru smo dobili četrti nivo zaščite, kar pomeni, da je potrebno strelovodno inštalacijo izvajati po zahtevah za četrti nivo zaščite. Objekt se opremi s strelovodno napravo sestavljeno iz: zemnika, ki se v položi v temelje in okrog objekta nerjaveči valjanec Rf 30x3,5 lovilcev kot lovilni vod služi Al legura Ø 8 mm ali Rf vodnik Ø 8 mm, ki se s pomočjo strešnih nosilcev pritrdi na streho. Lovilni vod se veže tudi na obrobe. Na lovilni vod so priključeni glavni odvodi. odvodov - kod glavni odvod nam služi Al legura ali Rf vodnik Ø 8 mm, položen na fasado do merilnega stika merilne omarice, ki je nameščen na višini 1,7m od tal. Od merilnega stika do zemlje je položen nerjaveči valjanec Rf 30x3,5 Predvidi se mehanska zaščita od tla do merilnega stika. Zemnik se poveže z glavno ozemljitveno zbiralko objekta. Na glavno ozemljitveno zbiralko se povežejo vse kovinske mase objekta. Za pomožne odvode so uporabljeni odtoki, ki se povežejo na strehi na lovilni vod, v temeljih pa na krožno ozemljilo. Krožno ozemljilo je položeno v temelje. Za ozemljilo je uporabljen nerjaveči valjanec Rf 30x3,5. Na krožno ozemljilo se povežejo vsi glavni in pomožni odvodi, razdelilci, glavna zbiralka za izenačitev potencialov. Križanje strelovodne instalacije z ostalimi električnimi instalacijani se izvede tako, da se elektroinstalacije položijo v I. C. ceveh. Križanje naj bo po možnosti izvedeno čim bolj pod pravim kotom. Stiki vseh elementov strelovode naprave morajo biti izvedeno kvalitetno, zaščiteni morajo biti pred korozijo. Izenačevanje potenciala: V celotnem objektu je potrebno skladno s standardom izvesti galvanske povezave med vsemi posameznimi vodljivimi deli naprav, konstrukcij, cevnih instalacij in podobno, v smislu izenačitve potenciala tako, da so vsi ti kovinski deli in konstrukcije na enotnem potencialu zemlje. Galvanske povezave se morajo izdelati za vse kovinske dele in naprave kot so: kovinska vrata objekta, kovinska okna, kovinske konstrukcije objekta in nadstrešnice, cevovodi, cevovode sanitarne vode, komprimiranega zraka, temeljno in strelovodno ozemljilo objekta, kovinske dele naprav in opreme v objektu, dovodne vode naprav prenapetostne zaščite ter zaščitni PE vodnik. Stran 12/ 28

13 S tem želimo preprečiti nastanek razlike potencialov v celotnem objektu za kakršenkoli primer okvare na elektroenergetski inštalaciji in napravah objekta. Vse kovinske prirobnice cevovodov in priključkov se morajo galvansko premostiti z železopocinkanim ali Rf mostičem. Vse premostitvene mostiče in premostitve na železnih masah se morajo izvesti izključno s pocinkanim valjancem ali Rf valjancem. Premostitve z bakrenimi vodniki pa se bodo izdelale le v notranjosti objekta, to je v suhih prostorih ali pa kjer so ti spoji hermetično zaprti. Tako je tudi z glavnim vodnikom za izenačevanje potenciala, ki je v našem primeru skupna in glavna zbiralke izenačevanja potenciala GIP, katere so nameščene v razdelilnih omarah, povezane kot samostojne (ločene ozemljitve) skupine naslednjih instalacij in naprav: - vse kovinske prirobnice in cevi inštalacij - vse kovinske konstrukcije objekta ter kov. Vrata, okna in obrobe, - temeljno ozemljilo objekta s strelovodno napravo in zunanjimi ozemljili, - vse kovinske cevovode ogrevanja, sanitarne vode, vode, odtočne kanalizacije in cevi za zrak - odvodne vode prenapetostne zaščite, - zaščitni vodnik»pe«, to je zbiralka PE vodnikov v razdelilnih omarah. Na skupni zbiralki GIP, mora biti povsem jasno razvidna vsaka sponka, kateri skupini galvanskih povezav izenačitve potencialov pripada, biti pa mora tudi ustrezno označena. Zbiralka GIP je izdelana iz ploščatega bakra, dimenzij 30x5 mm, dolžine 400 mm in je nameščena izolirano od kovinskih delov posamezne razdelilne omare Najmanjši prerezi zaščitnih vodnikov znašajo: - do prereza faznega vodnika 16 mm 2 je enak prerezu faznega vodnika, - do prereza 35 mm 2 je enak 16 mm 2, - nad prerezom 35 mm 2 je enak prerezu ½ faznega vodnika zaokrožen na pravi večji standardni prerez. Najmanjši prerezi zaščitnih vodnikov in vodnikov za izenačenje potencialov, ki niso del kabla ali vodnika (to so vodniki med ozemljitveno zbiralko in hkrati izpostavljenimi prevodnimi ter tujimi prevodnimi deli) znašajo: - 2,5 mm 2 za baker, če je mehansko zaščiten, - 4 mm 2 za baker, če ni mehansko zaščiten, - 50 mm 2 za vroče pocinkan železni valjanec Najmanjši prerezi ozemljitvenega voda (vod med zbiralko za izenačenje potenciala in ozemljilom) znašajo: - 16 mm 2 za izoliran in mehansko nezaščiten baker, sicer pa 25 mm 2 za baker in 50 mm 2 za vroče pocinkan valjanec najmanjše debeline 3 mm. Glavne izenačitve potencialov preko ene zbiralke v praksi pri večjih objektih ni možno doseči, ker se nekako razprši, saj razne napeljave kot so vodovod, plinovod, centralno ogrevanje, ter ostale kovinske mase ozemljimo oz. zvežemo kar s temeljnim ozemljilom po najkrajši poti na mesto vstopa v zgradbo. Dodatno izenačitev potencialov (imenujemo ga tudi lokalno izenačenje potencialov) uporabimo le na delu inštalacije, kjer je povečana nevarnost električnega udara (mokri Stran 13/ 28

14 prostori zaradi narave tehnologije). Pri dodatnem izenačenju potenciala povežemo v določenem prostoru vse izpostavljene in tuje prevodne dele med seboj (GIP glavna izenačitev potencialov), ter z zaščitnim vodnikom inštalacije (PE zbiralka v razdelilcu, ki napaja tokokroge v tem prostoru). OPOMBA: Glavna doza izenačitve potenciala (GIP) naj bo locirana v bližini glavne razdelilne omare z dovodom direktno iz temeljnega (krožnega) ozemljila. Iz glavne doze se zvezdasto povezujejo pomožne doze za izenacitev potenciala, ali direktne ozemljitve večjih konstrukcij ali naprav. Medsebojno približevanje energetskih kablov položenih v jarku Medsebojni razmak kablov napetosti 1 kv mora znašati najmanj 7 cm, kablov različnega napetostnega nivoja pa najmanj 15 cm. Pri vseh navedenih in morebitnih drugih križanjih ter približevanjih je potrebno upoštevati soglasje prizadetih upravljalcev, veljavne tehniške normative in tipizacijo za polaganje elektroenergetskih kablov 1kV, 10kV in 20kV. Križanje in vzporedni potek s telekomunikacijskim kablom Križanje energetskega kabla 1 kv in telekomunikacijskega kabla bo izvedeno na navpični oddaljenosti 0.5 m. Kot križanja mora biti praviloma 90 stopinj, ne sme pa biti manjši od 45 stopinj. Če te oddaljenosti ni mogoče zagotoviti, je potrebno energetski kabel položiti v železno cev fi 159 mm, dolžine 2 do 3 m, telekomunikacijski kabel pa v plastično cev fi 160 mm iste dolžine. Tudi v tem primeru razdalja ne sme biti manjša od 0.3 m. Pri vzporednem vodenju energetskega kabla 1 kv in telekomunikacijskega kabla mora znašati vodoravna oddaljenost najmanj 0,5m. Križanje in vzporedni potek s cevmi vodovoda in kanalizacije Križanje energetskega kabla 1 kv s cevmi vodovoda in kanalizacije se izvede na oddaljenosti 0.5m, oziroma 0.3 m v primeru priključnega cevovoda. Kabel bo položen v plastično cev fi 160 mm v dolžini treh metrov na vsaki strani križanja. Izvedba je razvidna iz načrtov. Medsebojna razdalja pri vzporednem poteku energetskega kabla 1kV s cevmi vodovoda in kanalizacije mora biti najmanj 0.5 m, v posebnih primerih pa se dovoli zmanjšanje razdalje na 0.3 m od zunanjega premera. Križanje vozne površine Križanje bo izvedeno s prekopom cestišča in položitvijo kabla v plastično cev fi 160 mm. Pri prekopu bo cev obbetonirana. Najmanjša navpična oddaljenost od zgornjega roba kabelske kanalizacije katerega kabla mora znašati vodoravna oddaljenost najmanj 0.5 m. Stran 14/ 28

15 Približevanje in križanje energetskih kablov s plinovodom Ni dovoljeno polaganje energetskega kabla pod ali nad plinovodom, razen pri križanju. Minimalna medsebojna razdalja med energetskimi kabli in plinovodom po tehničnih predpisih je v naseljih za križanje 0,3 m in za približevanje 0,6 m, izven naselij pa za križanje 0,3 m in pa za približevanje 1m. Preizkus NN kabla po polaganju Preizkus kablovoda bo opravljen pred samo vključitvijo. Namen preizkusa NN kabla po polaganju je, da se ugotovi kvaliteta izolacije ter s tem obratovalna sposobnost položenega kablovoda z vgrajenimi kabelskimi glavami. KABELSKE POLICE IN LESTVE Predvidijo se perfomirane pocinkane kabelske police oziroma kabelske lestve. Razvodi kablov naj bodo čimbolj enakomerno porazdeljeni po polici, da dobimo čim manjši faktor redukcije toka v kablu. Police se naj polagajo delno po montaži tehnoloških in strojnih inštalacij ter se glede na to določi točen potek posameznih tras polic in kablov. Predvidijo se ločene kabelske police za jaki tok in komunikacijsko signalne inštalacije. Če so inštalacije položene po istih kabelskih policah morajo biti ločene medseboj z kovinsko pregrado police. Police in parapetni kanali morajo biti ozemljeni. Stran 15/ 28

16 SISTEM ZAŠČITE PRED PREVISOKO NAPETOSTJO DOTIKA Predvidi se TN-S razdelilni sistem s samodejnim odklopom napajanja okvarjenega dela napeljave. Samodejni odklop se v napajalnih tokokrogih izvede z odklopniki - varovalkami, v končnih tokokrogih pa z instalacijskimi odklopniki in delno z diferenčnimi tokovnimi stikali. Pri izvedbi instalacij so predvidene naslednje vrste zaščitnih ukrepov: - zaščita pred el. udarom - zaščita pred preobremenitvijo in kratkim stikom I) Zaščita pred udarom a) Zaščita pred neposrednim dotikom Izvede jo dobavitelj opreme oz. izvajalec del. b1) Zaščita pred posrednim dotikom Osnovni namen te zaščite je preprečiti, da bi se v primeru okvare na izpostavljenih prevodnih delih pojavila previsoka napetost dotika v takšnem trajanju, ki bi lahko bilo nevarno. Predviden sistem ozemljitve: TN -S sistem Vsi izpostavljeni prevodni deli instalacije se morajo povezati z ozemljitveno točko sistema z zaščitnim vodnikom. Ta zahteva je izpolnjena če je: Za x Ia < = Uo SIST HD :2004 kjer je: Za - impedenca okvarne zanke Ia - tok, ki zagotavlja delovanje zaščitne naprave Če ni mogoče izpolniti te zahteve se mora uporabiti dodatno izenačenje potenciala. b2)zaščita pred posrednim dotikom v TT (TN) sistemu - 0,03A - talno zunanje ogrevanje in ogrevanje odtokov meteorne vode z odtoki pluvia. Za obravnavane naprave se kot zaščitni ukrep pred el. udarom izvede s pomočjo zaščitnih naprav na diferenčni tok. V tem primeru povežemo vse izpostavljene prevodne dele el. naprav z zaščitnim vodnikom na strani napajanja(dovoda) FI-zaščitnega stikala, PE- oz. PEN- vodnik pa uporabimo kot ozemljilo. Zaščita pred posrednim dotikom bo pravilno delovala, če je izpolnjen pogoj: Rs x Idn < Uo kjer pomeni: Stran 16/ 28

17 Rs upornost okvarne zanke, ki obsega energetski vir, fazni vodnik do mesta okvare in zaščitni vodnik med mestom okvare do energetskega vira v Ω Idn - nazivni diferenčni tok zaščitne naprave (A) Uo nazivna napetost proti zemlji (V) Pri zaščiti z napravami na diferenčni tok je potrebno vse kovinske dele, ki normalno niso pod napetostjo, lahko pa v slučajo okvare pridejo vezati na zaščitni vodnik rumeno/zelene barve. Pri tem je potrebno paziti, da ozemljitev ni povezana z nevtralnim vodnikom. II) Zaščita pred preobremenitvijo in kratkim stikom Vsi napajalni dovodi do in od energetskih razdelilcev bodo zaščiteni pred preobremenitvijo in kratkim stikom z varovalkami. Motorski pogoni bodo zaščiteni: - pred preobremenitvijo: z bimetalnimi sprožniki (tokovno vrednost nastaviti ob montaži) - pred kratkim stikom: z varovalkami s počasnimi ali hitrimi tipi talilnih vložkov, ali pa z zaščitnimi stikali III) Izenačitev potencialov Glavno izenačevanje potencialov V vsaki zgradbi mora za glavno izenačevanje potencialov medsebojno povezati naslednje prevodne dele: - glavni zaščitni vodnik - glavni ozemljitveni vodnik ali glavno ozemljitveno sponko - cevi in podobne kovinske konstrukcije znotraj stavbe - kovinske dele konstrukcij - strelovodno instalacijo V vseh prostorih z vodovodno in ogrevalno instalacijo je potrebno izvesti predpisane galvanske povezave za izenačitev potencialov kovinskih mas. Med seboj je potrebno povezati vse kovinske instalacije vodovoda in ostalo kovinsko opremo. Spoji se izvedejo z vodnikom P 4,6, 10, 16 mm2 Cu in originalnimi objemkami za povezovanje cevi z vodnikom ali vijakom M6. Na enem koncu se vodnik veže na kovinsko maso, na drugem pa v dozi se poveže z zaščitno zbiralko v razdelilcu z vodnikom P 6, 10, 16, 25mm2, Cu. Stran 17/ 28

18 2. IZRAČUNI 1.1 DIMENZIONIRANJE INSTALACIJ a) Pregled instalirane in konične moči Pri izračunu koničnih moči in koničnih tokov razdelilnikov upoštevamo vsoto instaliranih moči vseh tokokrogov in ocenjene faktorje istočasnosti in obremenitve ter izkoristek priključenih aparatov. Izračun je izveden po naslednjih enačbah: P k = Pi f i f o η Pk=f p x P k I k = 1000 P k 3 U cosϕ P k (kw)... konična moč razdelilnika P i instalirana moč f i faktor istočasnosti f o faktor obremenitve η izkoristek priključenih aparatov f p faktor prekrivanja I k konični tok cos ϕ faktor moči U(V) nazivna napetost Velikost izklopne naprave, ki varuje kabel pred preobremenitvijo in kratkim stikom je določena glede na konični tok in selektivnost varovanja. Presek kabla je določen po standardom v odvisnosti od tipa električne instalacije in od korekcijskih faktorjev vzporednega polaganja ter temperature okolice. Konična moč za vrtec in kuhinjo: - P k =85,5 kw - cos fi =0,96 - konični tok Ik(400V) =128,6 A Glavne varovalke v obstoječem razdelilcu PS-PMO: 3x160A Stran 18/ 28

19 b) DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN KABLOV Dimenzioniranje vodnikov ter ukrepi nadtokovne zaščite so predvideni skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za nizkonapetostne električne inštalacije ter standardom; Trajno dovoljeni toki. Velikost izklopne naprave, ki varuje kabel pred preobremenitvijo in kratkim stikom je določena glede na konični tok in selektivnost varovanja. Presek kabla je določen po standardom v odvisnosti od tipa električne instalacije in od korekcijskih faktorjev vzporednega polaganja ter temperature okolice. Vodnike dimenzioniramo in izračunamo prerez vodnika na podlagi: - dopustne tokovne obremenitve termično dimenzioniranje - dopustnega najmanjšega prereza mehansko dimenzioniranje - dopustnega padca napetosti električno dimenzioniranje - gospodarnosti TERMIČNO DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN KABLOV Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov pomeni določitev dopustne tokovne obremenitve. Najvišja dopustna tokovna obremenitev vodnikov in kablov je odvisna od: - prereza vodnika, - vodnikove kovine, - vrste izolacije vodnika, - števila vzporedno potekajočih in obremenjenih vodnikov, - zunanje temperature in - načina polaganja I = I z f 1 f 2 z I z f 1 f 2. trajno dovoljeni tok pri referenčnih pogojih za določeno skupino polaganja... temperaturni korekcijski faktor. korekcijski faktor pri polaganju več tokokrogov v skupini ali večžilnih kablov za določeno skupino polaganja Pin. g (ist.) Pk U cos fi I b kabel št.vod tip.n. l(m) S I kab I z I var I a u u kw kw V A m mm2 A A A % % v tok. tip n max tr.dop. skupni R- kuh 106,8 0,70 74, ,4 NYY 4 J , ,73 0,3 2,0 R-kot 1,8 0,90 1, ,4 NYY 4 J ,4 25 1,73 0,0 1,8 R-ogr-žl 1,9 0,90 1, ,6 NYY 4 J 12 2, ,1 16 1,73 0,1 1,8 R- vrt 1,2 30,0 0,75 22, ,8 NYY 4 J ,7 35 1,73 0,1 1,9 RPMO 100,6 0,85 85, ,6 NYY 4 J , ,7 Stran 19/ 28

20 NADTOKOVNA ZAŠČITA VODNIKOV IN KABLOV 1) Zaščita pred preobremenitvenimi tokovi Skladno z standardom kontroliramo izbrane vodnike še z ozirom na zaščito pred prevelikimi tokovi, ki navaja pogoje: Upoštevane so zahteve: SIST HD (SIST IEC ) Zaščita pred nadtoki SIST HD Trajno dovoljeni toki kjer pomeni: 1. pogoj I B I N I z 2. pogoj I 2 1,45xI z I B tok, za katerega je tokokrog predviden. I Z. trajni zdržni tok vodnika ali kabla. I N nazivni tok zaščitne naprave. I 2 tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave. k. 1,2 za zaščitna stikala. k 1,45 za instalacijske odklopnike. k za talilne varovalke po tabeli: TABELA Nizkonapetostne talilne varovalke In (A) k 2 in 4 2,1 6, 10, 13 1,9 16< In < 63 1,6 63 < In < 160 1,6 160 < In < 400 1,6 I 2 =k x I N k x I N 1,45xI z Stran 20/ 28

21 2) Zaščita pred kratkostičnem toku - SIST HD Za kratke stike, ki trajajo od 0,1 do 5s, je mogoče čas t, v katerem kratkostični tok segreje vodnike do najvišje dovoljene temperature v normalnem obratovanju približno izračunati po enačbi: t = k S I kjer pomeni: S(mm 2 ) t (s) I(A) K prerez vodnika trajanje efektivna vrednost dejanskega kratkostičnega toka 115 za bakrene vodnike s PVC izolacijo (za ostale vodnike so podatki navedeni v standardu) Za čase, krajše od 0,1 s, velja: k 2 x S 2 > I 2 x t I 2 x t.. vrednost prepuščene energije zaščitne naprave, ki jo navede njen proizvajalec, oziroma tiste, ki jo predpiše standard za ustrezno nadtokovno napravo v A 2 kratkostični tok se izračuna po enačbi: kjer je: 1,1 I k = Z s U 0 U V nazivna fazna napetost Z s... skupna impedanca od TR do mesta kratkega stika Z= 2 R + X 2 R.. upornost ene žile kabla od transformatorja do mesta kratkega stika X reaktanca ene žile kabla od transformatorja do mesta kratkega stika Stran 21/ 28

22 ELEKTRIČNO DIMENZIONIRANJE VODNIKOV IN KABLOV Predpisi določajo naslednje mejne dovoljene vrednosti padcev napetosti: 3 % za električne inštalacije za razsvetljavo, če se električna inštalacija napaja iz NN omrežja (priključne omarice) 5 % za električne inštalacije za razsvetljavo, če se električna inštalacija napaja neposredno iz lastne TP, ki je priključena na visoko napetost 5 % za tokokroge drugih porabnikov, če se električna inštalacija napaja iz NN omrežja 8 % za tokokroge drugih porabnikov, če se električna inštalacija napaja neposredno iz lastne TP, ki je priključena na visoko napetost. Če je dolžina električne inštalacije daljša od 100m, lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0,005 % za vsak meter, ki presega 100m, vendar skupno največ 0,5 %. Kontrola padcev napetosti: Izračun padcev napetosti je izveden po naslednjih enačbah: 100 ( P l) Za trifazni vod : u(%) = 2 λ S U 200 ( P l) Za enofazni vod: u(%) = 2 λ S U u% - padec napetosti na koncu voda λ - specifična prevodnost ( Sm/mm2 ) P. l - moment moči ( kwm ) S - presek vodnika ( mm2 ) U - medfazna napetost za trifazni vod, fazna napetost za enofazni vod(v) ZAŠČITA PRED TOPLOTNIM UČINKOM Zaščito pred toplotnim učinkom je potrebno izvesti skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za NN električne inštalacije ter standardom. V ta namen je potrebno upoštevati sledeče: - med obratovanjem električnih inštalacij smemo uporabljati le ustrezne s projektom določene jakosti varovalnih vložkov oziroma inštalacijskih odklopnikov. IZBIRA IN POSTAVITEV OPREME V ODVISNOSTI OD ZUNANJIH VPLIVOV Električna oprema bo izbrana in postavljena v skladu z zahtevami standarda. Stran 22/ 28

23 c) Izračun razsvetljave Izračun osvetljenosti je izdelan za povprečno horizontalno osvetljenost. Izračunana je po metodi izkoristka razsvetljave ob upoštevanju faktorjev staranja in zapraševanja.. d) Izračun upornosti ozemljila Spec. upornost tal: Ro = 250 Ω.m (predpostavljeno) Dolžina ozemljila l = 200 m faktor k = 1 Ponikalna upornost: Rr = (2 x Ro)/ l = 2,5 Ω Delovna upornost ozemljila je: Ru = k x Rr = 2,5 ohma, kar je v skladu s predpisi. Po predpisih sme delovna upornost znašati 5 ohmov. Po končani montaži strelovodne instalacije je potrebno izvesti meritve in kontrolo upora ozemljitve. Meritev je potrebno opraviti v suhem vremenu. Stran 23/ 28

24 INFORMACIJSKI KOMUNIKACIJSKI SISTEMI (IKS) INŠTALACIJE TK PRIKLJUČEK Za objekt je TK priključek obstoječ in se ne spreminja. INSTALACIJE STRUKTURIRANEGA OŽIČENJA ( telefon, računalnik) Iz obstoječe komunikacijske omare vrtca se predvidi potrebni razvod za potrebe kuhinje in ostalih potreb. Vsa inštalacija za telefon in računalnik se izvede z enotnimi kabli za univerzalno ožičenje cat. 6A ( FTP kabli ) in univerzalnimi vtičnicami RJ 45 ( cat. 6A). Lokacija koncentratorja pasivne in aktivne računalniške mreže je izbrana tako, da dolžine posameznih kablov od koncetratorja do univerzalne vtičnice ne presega dolžine 90 m. Predvidi se tudi razvod za brezžični dostop do interneta (Wi-Fi). Razvod se izvede z ustreznimi FTP(UTP) kabli na katere se priključi antena za brezžični dostop do interneta. Pri predvideni anteni se predvidi tudi izvod za 230V. GOVORNA NAPRAVA Za kuhinjo se predvidi: - 2x zunanja enota, - 1x notranja enota Stran 24/ 28

25 KATALOG SVETILK Kuhinja 1. Nadgradna svetilka za prašne in vlažne prostore, oznaka dobavitelja: - BEGHELLI ACCIAIO 14806K2/235 - Moč 2x35W/T5 - Zaščitna stopnja IP66 - Elektronska predstikalna naprava EVG - Tlorisna oznaka: S1 2. Nadgradna/stenska svetilka, oznaka dobavitelja: - SIMOVILL S-DROP2-226E - Moč 2x26W/TC-DEL - Zaščitna stopnja IP55 - Elektronska predstikalna naprava EVG - Tlorisna oznaka: S2 3. Nadgradna/stenska svetilka, oznaka dobavitelja: - PRISMA SHAPE FULL (700108) WH1 - Moč max. 2x23W/Dulux E27 - Zaščitna stopnja IP44 - Tlorisna oznaka: S3 4. Nadgradna svetilka s paraboličnim zrcalnim rastrom, oznaka dobavitelja: - BEGHELLI PAVO /228/CB Stran 25/ 28

26 - Moč 2x28W/T5 - Zaščitna stopnja IP20 - Elektronska predstikalna naprava EVG - Tlorisna oznaka: S4 5. Nadgradna svetilka za kuhinje, oznaka dobavitelja: - BEGHELLI ARIETIS /235/CBT - Moč 2x35W/T5 - Zaščitna stopnja IP65 - Elektronska predstikalna naprava EVG - Tlorisna oznaka: S5 6. Nadgradna svetilka za kuhinje z vgrajenim varnostnim modulom, oznaka dobavitelja: - BEGHELLI ARIETIS /235/CBT + EM 1h AT - Moč 2x35W/T5 - Zaščitna stopnja IP65 - Elektronska predstikalna naprava EVG - Tlorisna oznaka: S5+EM 7. Nadgradna svetilka za kuhinje, oznaka dobavitelja: - BEGHELLI ARIETIS /228/CBT - Moč 2x28W/T5 - Zaščitna stopnja IP65 - Elektronska predstikalna naprava EVG - Tlorisna oznaka: S6 8. Nadgradna svetilka za prašne in vlažne prostore, oznaka dobavitelja: Stran 26/ 28

27 - BEGHELLI ACCIAIO Xtreme 14830/T60T za temperaturo okolice ta = - 30 C do + 60 C - Moč 1x54W/T5 - Zaščitna stopnja IP66 - Elektronska predstikalna naprava EVG - Tlorisna oznaka: S7 9. Nadgradna varnostna svetilka za osvetljevanje evakuacijskih poti, oznaka dobavitelja: - BEGHELLI LOGICA LG 11W SE 1-3P (12103) - Moč 11W/TC-SEL - Zaščitna stopnja IP65 - Pripravni spoj (SE), nastavljiva avtonomija 1 oz. 3 ure - Tlorisna oznaka: Z1 10. Piktogrami (fotoluminiscenčni) za označevanje smeri evakuacije: Stran 27/ 28

28 4.6 RISBE list št SITUACIJA ELEKTRO list št TLORIS KUHINJE RAZSVETLJAVA list št TLORIS KUHINJE MOČ, MALA MOČ IN OZEMLJITVE list št TLORIS STREHE MOČ, MALA MOČ IN OZEMLJITVE list št TLORIS KLETI VAR.RAZRSVET., MALA MOČ IN OZEMLJITVE list št TLORIS KUHINJE ŠIBKI TOK list št FASADE - STRELOVOD list št TLORIS KUHINJE TEHNOLOGIJA list št. 2.1 SHEMA RPMO, R-G list št. 2.2 SHEMA R-kuh list št. 2.3 list št. 2.5 SHEMA R-kotl list št. 2.4 SHEMA R-og-žl list št. 2.5 SHEMA VARNOSTNE RAZSVETLJAVE list št. 3.1 SHEMA STRUKTURNO OŽIČENJE list št. 3.2 SHEMA DOMOFONI list št. 3.3 SHEMA OZVOČENJE list št. 3.4 SHEMA DETEKCIJA PLINA list št. 4.1 SHEMA VARNOSTNEGA SISTEMA KUHINJE, PLIN. INST.-ELEKTRIKA list št. 4.2 SHEMA PLINSKE KOTLOVNICE - ELEKTRIKA list št. 4.3 SHEMA PRIPRAVE TOPLE SANITARNE VODE - ELEKTRIKA list št. 4.4 SHEMA PREZRAČEVANJA KUHINJE list št. 5.1 SHEMA GLAVNE IZENAČITVE POTENCIALA list št. 5.2 SHEMA IZENAČITVE POTENCIALA list št. 5.3 DETAJL PREHODO KABLOV MED POŽARNIMI SEKTORJI list št. 5.4 POMEN OZNAK STRELOVODNE INŠTALACIJE list št. 6.1 TLORIS PRITLIČJA PROTIVLOMNO VAROVANJE list št. 6.2 SHEMA - PROTIVLOMNO VAROVANJE Stran 28/ 28