1. OPIS PROBLEMATIKE OSKRBE S PITNO VODO IN REŠITEV

UMETNO BOGATENJE PODTALNICE 1. OPIS PROBLEMATIKE OSKRBE S PITNO VODO IN REŠITEV Mesto Ormož je dobilo vodovod v letih 1960 62 z zmogljivostjo 1.500 m3/dan pitne vode iz črpališča podtalnice pri Mihovcih, ki se nahaja med reko Pesnico in potokom Sejanco. Od tedaj se je vodovod iz samega mesta razširil na celotno območje tedanje občine Ormož, poraba vode pa presega 4.500 m3/dan. Za pokritje večje porabe vode je bilo potrebno zmogljivost črpališča povečati. Zaradi plitve podtalnice (4 do 6 m debeline vodonosnega sloja z relativno nizko propustnostjo ca 3.10-3 m/s) bi bilo potrebno zgraditi večje število novih vodnjakov, obstoječe varnostne pasove pa razširiti na plodne kmetijske površine. Poleg tega so se v podtalnici pojavili še nitrati in pesticidi. Potrebo po hitri odpravi pomanjkanja pitne vode in zagotovitev vode tudi za dolgoročne potrebe, je bilo mogoče, ob pomanjkanju finančnih sredstev, rešiti le z bogatenjem podtalnice z dravsko vodo iz bližnjega energetskega kanala HE Formin. Drava z velikimi pretoki zagotavlja tudi v ekstremnih sušah vodovodu 100% in s tem, glede vodnih količin, trajno varnost. Dravska voda je takšne kakovosti, da je mogoče iz nje pripraviti pitno vodo že s čiščenjem na hitrih peščenih ali počasnih bioloških filtrih. Obstoječi hidrogeološki pogoji pa omogočajo tudi uporabo enakovredne obrežne filtracije ali umetnega bogatenja podtalnice, ki slonita na enakih biokemičnih procesih priprave pitne vode, kot počasni biološki filtri. 1

Slika 1. Vodarna vodovoda Ormož z vodnjaki, pogozdenim I. zaščitnim pasom, dovodom vode iz Drave pod HE Formin in zalednimi kmetijskimi površinami. Slika 1. prikazuje lego vodovodnega črpališča ob Pesnici, ki je nekaj sto metrov oddaljeno od umetne struge Drave pod HE Formin. Kmetijstvo na zalednih površinah črpališča podtalnico onesnažuje in predstavlja, kljub prizadevanjem, stalno nevarnost za kakovost pitne vode. Prav tako pa izdatnost vodnjakov zaradi plitve podtalnice že pred leti ni več zadostovala za pokritje tekočih in načrtovanih potreb vodovoda. 2. NAČRT ZA POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI IN VARNOSTI ČRPANE PITNE PODTALNICE PRED ONESNAŽENJEM (slika 2.) Podtalnica vsebuje naravno onesnaženje z železom in manganom. Zato je bila za odstranjevanje obeh že pred leti zgrajena čistilna naprava za oksidacijo Fe in Mn z ozonom in filtracijo vode na hitrih tlačnih peščenih filtrih (slika 2.) z vgrajeno plastjo aktivnega oglja za odstranitev ostankov ozona. Kasneje pa so se v podtalnici pojavili še pesticidi in nitrati, ki pa jih obstoječa čistilna naprava ni bila sposobna odstraniti. Zaradi uporabe ozona, ki je sicer učinkovit razkuževalec, pa so se v pitni vodi pojavili bromati. 2

Načrt za bogatenje podtalnice z dravsko vodo iz bližnjega odvodnega kanala HE Formin je omogočil istočasno rešitev vseh navedenih problemov: a) Povečanje zmogljivosti obstoječega črpališča na 4.500 m3/dan, v končni fazi do 8.000 m3/s. b) Z bogatenjem, v podtalnici, ustvarjena vodna zavesa preprečuje dotok s pesticidi in nitrati onesnažene podtalnice v črpališče. c) Namesto ozona se je voda, za oksidacijo Fe in Mn, preko ejektorja zasitila. Z opustitvijo ozona pa je bila v pitni vodi preprečena tvorba bromatov. d) Vračanje s kisikom zasičene vode, preko vodnjakov v vodonosnik, (železo in mangan se namesto v peščenih filtrih, izločita iz vode že v samem vodonosniku). Tako je bila odstranjena tudi sicer potrebna uporaba ozona in tvorba bromatov, ki jo povzroča. e) Čistilni napravi, ki je po tem načrtu zgubila prvotni namen, pa je bila dodeljena vloga dodatne varnostne barijere za primer nepredvidenih onesnaženj s tem, da bi filtrski pesek v celoti nadomestili z aktivnim ogljem. Na sliki 2. je koncept projektne rešitve. Dravska voda se za bogatenje podtalnice črpa iz odvodnega energetskega kanala v veliki zemeljski bazen (slika 1., 3.,4.), z zalogo vode za primer nepredvidenega onesnaženja dravske vode, obenem pa deluje, zaradi velike prostornine, kot učinkovit usedalnik suspendiranih snovi. Za prehodno obdobje, ker ni dovolj sredstev za dokončanje celotnega načrta, pa je ta bazen-usedalnik, do njegove naravne zatesnitve, uporabljen kot infiltracijski bazen za bogatenje podtalnice. Iz bazena-usedalnika se bo voda preko grobega prodno-peščenega filtra vodila na infiltracijska polja. Za preprečitev rasti alg v bazenu v poletnih mesecih je predvideno, da se bo dravska voda črpala, mimo bazena, direktno na grobi filter (slika1.). Tako pred-očiščena voda napaja podtalnico preko infiltracijskih polj, ki delujejo kot počasni biološki filtri. V počasnem filtru in nato v vodonosniku železa in mangana očiščena voda se črpa iz vodnjakov po cevovodu, ki je na koncu opremljen z ejektorjem za prezračitev vode, (slika 5.) v rezervoar. Od tod se preko obstoječih peščenih filtrov (slika 6. ) in rezervoarja, kjer se vrši dezinfekcija s klorom, prečrpa v omrežje. 3

Slika 2. Koncept načrtovanega bogatenja in zaščite črpane podtalnice pred onesnaževanjem s pesticidi in nitrati ter čiščenjem železa in mangana v samem vodonosniku. 4

Slika 3. Leta 1998 zgrajeni bazen z dovodom vode iz Drave, vodnjaki in cevovoda za črpanje in vračanje s kisikom zasičene vode Manjši del čiste, s kisikom zasičene vode, se iz ozračevalnega bazena (slika 5.) in preko vodnjakov vrača v vodonosnik, večji del pa odteče v izravnalni rezervoar in od tod preko že obstoječih tlačnih filtrov in črpališča, po preventivnem kloriranju v vodovodni sistem. Slika 4. Zemeljski bazen za varnostno zalogo vode služi v prvi fazi izgradnje kot usedalnik in infiltracijski bazen za bogatenje podtalnice Na opisan način odpade potreba po ozonu za oksidacijo Fe++ in Mn++ in peščenih filtrih za njihovo eliminacijo (slika 6.). Vlogo ozona prevzame kisik, ki se dodaja vodi z ejektorjem. Eliminacija železa in mangana, pa se izvrši kar v samem vodonosniku. Z opustitvijo ozona pa je odstranjena tudi nevarnost tvorbe bromatov. Obstoječe filtre, vlogo katerih prevzame vodonosnik, pa je mogoče uporabiti kot dodatno varnostno barijero. Ob zadostnem vračanju z ejektorjem (slika 5.) prezračene vode v vodonosnik je v podtalnici dovolj kisika, da pride do biokemične oksidacije železa in mangana ter njihove filtracije že v samem vodonosniku. Paralelno pa poteka tudi oksidacija organskega onesnaženja in amonija. 5

Slika 5. S pomočjo ejektorja se črpana voda v manjšem bazenu izravnalnega rezervoarja zasiti s kisikom. 3. REZULTATI REŠITVE DEVET-LETNEGA DELOVANJA NAČRTOVANE Od načrtovanega je bilo do leta 2005 zgrajeno le črpališče dravske vode na energetskem kanalu HE Formin s cevovodom do varnostnega bazena usedalnika in od njega ca. 70 m oddaljenih 5 novih vodnjakov, novi izravnalni rezervoar in cevovoda za črpanje v vodonosniku očiščene in vračanje dela te vode preko vodnjakov nazaj v vodonosnik. Iz vodnjakov črpana voda se z ejektorjem na dovodnem cevovodu prezračuje v novo zgrajenem manjšem bazenu novega rezervoarja (slika 5.). 6

Slika 6. Peščeni filtri in filtri z aktivnim ogljem na obstoječi čistilni napravi zagotavljajo dodatno kakovost in varnost pitne vode. Večji del očiščene vode odteče iz rezervoarja v prvotno zgrajeni bazen za ozoniranje vode, ki je sedaj opuščeno in se od tod črpa na že obstoječe tlačne filtre, ki sedaj služijo le še za odstranitev ostankov mangana, ki v vodonosniku zaradi nedokončane realizacije projekta še ni odstranjen pod dovoljeno koncentracijo 0,05 mgmn/l. Infiltracija vode iz zgrajenega varnostnega bazena-usedalnika pa v obravnavanem primeru zaenkrat do izgradnje načrtovanih ponikalnih polj ne more v celoti zagotoviti njihove načrtovane kapacitete. Zato zaenkrat še ni dovolj s kisikom zasičene vode za vračanje v vodonosnik, kot je predvideno za popolno deferizacijo in demanganizacijo, čeprav je pri železu že danes odstopanje od dopustne koncentracije 0,2 mg/l minimalno. Sedaj se, do končne izvedbe načrtovanega bogatenja, ko bo za vračanje v vodonosnik dovolj vode, ostanek železa in mangana, brez uporabe ozona, odstranjuje v obstoječih tlačnih filtrih. Kljub temu, da je izvedena le cca. polovica načrta (prvo infiltracijsko polje s 5 novimi vodnjaki je bilo zgrajeno šele leta 2006), pa je črpana pitna voda že od leta 2000 tudi brez pesticidov in nitratov (slika 7), koncentracija nitratov (ca 4mg/l) pa je daleč pod dopustno mejo(50 mg/l). Z opisanim bogatenjem podtalnice se bo povečala zmogljivost črpališča, tako da bo dovolj vode tudi v sušnih obdobjih. Iz pitne vode pa so odstranjeni pesticidi, nitrati, železo in mangan, ki so pod dopustno mejo. Z 7

opustitvijo ozona za oksidacijo železa in mangana pa je odstranjena tudi možnost v pitni vodi tvorbe zdravju škodljivih bromatov. Eliminacija pesticidov po začetku bogatenja leta 2000. Atrazin Metolaklor Dopustna koncentacija vseh pesticidov Desetil Atrazin Pesticidi skupaj Dopustna koncentracija posam. pesticida (mg/l) 28.6.00 17.9.03 24.6.03 26.3.03 22.11.01 27.3.02 27.6.02 13.11.02 20.6.01 23.3.01 23.11.00 7.9.00 22.3.2000 29.12.00. 04.05.01. 19.07.01. 29.11.01. 14.11.00. 26.04.00. 17.01.99. 18.11.99. 03.05.99. 17.11.98. 28.09.98. 0,3 23.03.98. 0,4 17.07.98. Pesticidi (ηgll) 0,5 21.08.00. 18.08.99. 0,6 0,2 0,1 0 Datum Slika 7. Pesticidi pred in po bogatenju podtalnice leta 2000. Prvo načrtovano ponikalno polje je bilo izgrajeno šele leta 2006. V prehodnem obdobju od pričetka bogatenja leta 1997-1998 pa je bogatenje podtalnice z eliminacijo pesticidov, nitratov, železa in deloma tudi mangana, potekalo le preko zemeljskega bazena, ki bo, po dokončanju načrtovanega črpališča, prevzel funkcijo usedalnika in vodne rezerve za primer nepredvidenega onesnaženja Drave. 8

Slika 8. Leta 2006 dograjeno prvo ponikalno polje s 5 novimi vodnjaki levo od ponikalnega polja. Na levi strani spodaj vodni rezervoar, levo obstoječa čistilna naprava, spodaj glavno črpališče. 9

4. BOGATENJE PODTALNICE - II. ZAKLJUČNA FAZA Trenutno se izvaja II. zaključna faza umetnega bogatenja podtalnice v okviru projekta, ki ga delno financira Evropska unija Evropski sklad za regionalni razvoj (»Naložba v vašo prihodnost«). V tej fazi se izvedejo štiri infiltracijska polja (1, 3, 4 in 5), skozi katere se preko peščenih filtrov vodi voda iz usedalnika 1 in 2 v podtalje. Prednost tega je obogatitev vodonosnega sloja ter hkrati omogoča odriv s pesticidi onesnažene podtalnice. Izvedejo se povezovalni cevovodi med usedalnikoma 1 in 2 ter infiltracijskimi polji. Razširi in očisti se usedalnik 1, v katerega se dovaja voda iz kanala reke Drave. Usedalnik 1 in obstoječi usedalnik 2 predstavljata zajetje vode, katera se dodaja v podtalje. Prednost akumulacije vode v usedalnikih je zaloga vode v sušnih obdobjih ter v primeru onesnaženja vodnega vira. Prav tako se v vplivnem območju očisti onesnažena inertna zemljina (zasipana stara struga rokava reke Pesnice), katera negativno vpliva na kvaliteto pitne vode (Fe, Mn) ter se nadomesti s čistimi materiali. Za vse izvedene objekte se izvedejo elektroinštalacije in avtomatizacija (povezave med vodnjaki, infiltracijskimi polji in črpališčem). 10