PRESMETKA NA PRENOSNICI

Univerzitet Sv.Kliment Ohridski Bitola Tehni~ki fakultet - Bitola Vangel~e B. Mitrevski Tale B. Geramit~ioski RESMETKA NA OL@AVESTI RENOSNICI Bitola, 006 god.

CI Katalogizacija vo publikacija Mati~na i univerzitetska biblioteka Sv.Kliment Ohridski, Bitola 6.833.38(076.5) MITREVSKI, Vangel~e resmetka na pol`avesti prenosnici / Vangel~e Mitrevski, Tale Geramit~ioski. Bitola : Avtorite, 006. 50 str. : Grafi~ki prikazi ; 0 sm + elektronski opti~ki disk Bibliografija: str. 50 ISBN 9989-786-45-3. Geramit~ioski, Tale a) ol`avesti prenosnici raktikumi COBISS.MK-ID 7698369

REDGOVOR Izloènata materija, treba da se razbere samo kako pomo{ i dopolnenie na osnovnata literatura t.e. predavawata od poglavjeto za polàvesti prenosnici po predmetot Ma{inski elementi II koi se slu{a na ma{nskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Bitola. Terminite i oznakite koi se upotrebeni, se usoglaseni so onie, vo u~ebnikot Ma{inski elementi II od Redoven profesor d-r Dimitar Stamboliev. Tabelarnite podatoci koi se dadeni vo prilog vo celost se prezemeni od literaturata dadena vo bibliografijata. Ja koristime ovaa mo`nost da mu se zablagodarime na recenzentot Vonreden profesor d-r Blagoj avlov na vloènite napori i korisnite sugestii. Bitola, Mart 006 godina Avtorite

S O D R @ I N A Voved... 7 resmetka na polàvest zap~est par... 8 Broj na zapci odovi na polàvot... 9 Broj na zapci na polàvnikot... 0 resmetka na vistinskiot prenosen odnos... 0 Faktor na oblikot na polàvot... 0 Agol na naklon na srednata navojnica... Modul na polàvniot par... Koeficient na pomestuvaweto na profilot... 3 Glavni dimenzii na polàvot i polàvnikot... 3 Stepen na iskoristuvaweto... 5 Sili {to gi napa aat zapcite i {to gi optovaruvaat vratilata na polàvot i polàvnikot... 6 Kontrolna presmetka vo odnos na o{tetuvaweto na bokovite... 7 Stepen na sigurnost vo odnos na pojavata na itting... 8 Kontrolni presmetki vrz osnova na napregaweto vo podno`jeto na polàvnikot... 9 Stepen na sigurnost vo odnos na abewe na bokovite na zapcite... 0 rovreka na toplinskata sostojba ba polàvestiot prenosnik... Materijal za izrabotka na polàvot i polàvnikot... odma~kuvawe na polàvestite parovi... 3 Kompjuterska programa... 3 Analiza na vlijatelni parametri vrz zagrevaweto na polàvest zap~est par... 9 Oblici na polàvot i polàvnikot, odliki i primena... 35 rikaùvawe na polàvestite parovi na crteìte... 38 Drugi geometriski i konstruktivni parametri za izrabotka na polàvestiot par... 4 Tabeli... 44 Spisok na koristeni oznaki... 47 Bibliografija... 49

resmetka na polàvesti prenosnici VOVED olàvnite prenosnici nao aat {iroka primena vo ma{inogradbata, i toa vo gradbata na digalkite, liftovite, razni vidovi na vozila, alatni ma{ini, melnici, transporteri, mlinovi za jaglen i dr. Najrenomirana fabrika so {irok proizvodstven program na polàvni prenosnici e fabrikata FLENDER [6]. olàvniot par e hiperboloiden zap~est par, kaj koj maliot zap~enik, polàvot, ima oblik sli~en na navojnoto vreteno, dodeka oblikot na golemiot zap~enik, polàvnikot e prisposoben na oblikot na polàvot. Kaj polàvniot par, polàvot sekoga{ e maliot i istovremeno pogonskiot zap~enik, a polàvnikot sekoga{ e golemiot, gonetiot zap~enik. Ovaa zna~i deka polàvniot par sekoga{ e vo uloga na reduktor. Nasokata na rotacija na polàvnikot zavisi od nasokata na rotacija na polàvot i od nasokata na naklonot na negovata zavojnica (sl.) []. Sl. Nasoka na rotacija na polàvnikot vo zavisnost od nasokata na naklon na zavojnicata na polàvot Agolot na vkrstosuvawe na vratilata, kaj polàvnite parovi e Σ = o 90, taka {to ponatamo{nite izlagawa se odnesuvaat za ovoj slu~aj. Vo sporedba so zap~estite reduktori polàvestiot reduktor gi ima slednite prednosti [7] mo`nost za ostvaruvawe na golem prenosen odnos kompaktna gradba tivka i bez{umna rabota mo`nost za ostvaruvawe na samoko~nost. Nedostatocite na polàvestiot reduktor vo odnos na zap~estiot se: nizok stepen na iskoristuvawe silno zagrevawe na prenosnikot 7

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski odredeni barawa za visoka to~nost pri izrabotka i montaà na pogonskite elementi. Spored oblikot na temenata i podno`nata povr{ina na polàvot, istiot moè da bide: cilindri~en, koni~en i globoiden, a polàvnikot redovno se izveduva kako globoiden. Op{tata podelba na polàvnite parovi se zasnova vrz oblikot na temenata i podno`nata povr{ina na polàvot. Taka se razlikuvaat cilindri~ni i globoidni polàvni parovi. Zaradi toa {to globoidnite polàvi te{ko se izrabotuvaat, naj~esto vo primena se cilindri~nite polàvni parovi, pa ponatamo{nite izlagawa se ograni~uvaat na istite [9]. Spored oblikot na bokovite na zapcite na polàvot se razlikuvaat ~etiri tipovi na polàvi: Archimed-ov spiralen polàv so oznaka ZA, polàv so oznaka ZN, evolventen polàv so oznaka ZI i polàv so oznaka ZK. Kaj prenosnicite kaj {to se bara visok stepen na to~no spregnuvawe, golema izdr`livost, visok stepen na iskoristuvawe, vo gradbata na reduktorite se primenuva evolventen polàv ZI. Archimedov spiralen polàv so oznaka ZA vo gradbata na reduktorite se primenuva mnogu retko poradi faktot na nemo`nost za brusewe na navojkite. oradi golemiot stepen na iskoristuvawe vo gradbata na prenosnici so jaki optovaruvawa se primenuva globoiden polàvest par. No, istiot ima i niza na nedostatoci: skapa izrabotka, te{ko sklopuvawe, zna~itelno namalen stepen na iskoristuvawe [9]. RESMETKA NA OL@AVEST ZAÊST AR Za razlika od zap~enicite, za utvrduvawe na dimenziite na polàvniot par, zavisno od toa koi veli~ini se dadeni i {to }e bide izbrano ili pretpostaveno, se koristat nekolku presmetkovni postapki, a potoa se kontroliraat pove}e stepeni na sigurnosta. Spored prvata postapka kako dadeni-poznati veli~ini se smetaat me uoskinoto rastojanie ab-b prenosniot odnos u i silinata BB. Spored vtorata postapka dadeni veli~ini se pre~nikot na sredniot krug na polàvot dbmb brojot na zapci na polàvot zbb modulot mb-b i prenosniot odnos u. 8

i se resmetka na polàvesti prenosnici Ovoj slu~aj e od interes koga na raspolagawe imame odredeno polàvno glodalo za nazabuvawe na polàvnikot, a pri toa treba da se ima vo predvid deka eden polàv (polàvno glodalo) e primenliv za razli~ni prenosni odnosi i pri toa se dobivaat razli~ni me uoskini rastojanija. Spored tretata postapka dadeni veli~ini se vrte`niot moment TBB za~estenosta na brojot na vrteì nbb prenosniot odnos u. o ovaa postapka kako osnova se zema kriteriumot za cvrstina na bokovite na zapcite - Hertz-oviot povr{inski pritisok. Za presmetan vek na traewe od 5000 ~asovi pribli`no se presmetuva me uoskinoto rastojanie po slednata ravenka a 3 / 4 = CHE Z ρ T K A SH min ( 7.5 n + ) arametrite koi se vklu~eni vo gornata ravenka, se objasneti vo ponatamo{nite izlagawa. Vo slu~aj koga vekot na traewe LBh Botstapuva /3 od 5000 ~asovi, ravenkata treba da se mnoì so (LBhB/5000). onatamo{niot tek na presmetkata e ist kako i prvata presmetkovna postapka. Ovde podetalno e objasneta prvata presmetkovna postapka, i toa za slu~aj koga polàvot se nao a pod polàvnikot. Vrz osnova na zadadenite vlezni parametri (podatoci) postapkata zapo~nuva so presmetka na brojot na zapci na polàvot. BROJ NA ZACI-ODOVI NA OL@AVOT Brojot na zapci (odovi) na polàvot zbb izbira vo zavisnost od prenosniot odnos, i toa za prenosni odnosi (u 30) se izbira ednooden polàv, {to e naj~est slu~aj, a za poslabi prenosni odnosi pove}eoden polàv. Brojot na zapci (odovi) na polàvot zb Bvo zavisnost od prenosniot odnos moè da se izberi od tabela 3. Za slu~aj koga kako vlezen parameter e dadeno me uoskionto rastojanie ab-b [m], brojot na zapci (odovi) na polàvot se presmetuva po ravenkata i naj~esto e vo granici od zb B= 6. z = +.38 u a 7 9

i ne se se Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski BROJ NA ZACI NA OL@AVNIKOT Brojot na zapci na polàvnikot zbb prenosen odnos opredeluva od dadeniot z = u z Brojot na zapci na polàvnikot zbb treba da e pomal od 9. ri toa brojot na zapci na polàvnikot se dviì vo granici pome u i 60, a prvenstveno treba da se izbira pome u 8 i 40. Vo tabela 4 daden e najmaliot broj na zapci zbminb za nekolku karakteristi~ni vrednosti na me uoskinoto rastojanie ab-b. RESMETKA NA VISTINSKIOT RENOSEN ODNOS Zaradi toa {to presmetanite vrednosti na brojot na odovi na polàvot zbb brojot na zapci na polàvnikot zbb zaokruùvaat na cel broj, potrebna e presmetka na vistinskata vrednost na prenosniot odnos z z u s =. FAKTOR NA OBLIKOT NA OL@AVOT Faktorot na oblikot na polàvot q se opredeluva od dijagram na sl. vo zavisnost od me uoskinoto rastojanie ab-b, za razli~ni prenosni odnosi, a potoa negovata vrednost se standardizira na cel broj. ri toa q = 7 za brzoodni, dodeka q = 8 za sporoodni polàvni parovi. Standardnite vrednosti za faktorot na oblikot na polàvot se q = 7, 8, 9, 0,,, 4, 6, 8, 0, pri {to boldiranite vrednosti se prioritetni. 0

za se resmetka na polàvesti prenosnici Sl. Broj na oblikot na polàvot vo zavisnost od me uoskinoto rastojanie, a za razli~ni prenosni odnosi Za poznati vrednost na modulot mb-b, vrednostite na faktorot na oblikot na polàvot q se dadeni vo tabela 5. reporaki vo ovoj pogled se nao aat i vo britanskiot standard BS 7. ri toa dijagramot na sl. 3 moè da se koristi za brzoodni polàvni prenosnici so za~estenost na - brojot na vrteì nbb 5 s, dodeka za pooptovareni polàvni prenosnici - so za~estenost na brojot na vrteì nbb 5 s prepora~uva dijagramot na sl. 4. Sl. 3 Zaemna zavisnost me u me uoskinoto rastojanie ab-b, brojot na oblikot q i brojot na zapci na polàvnikot zbb za~estenost na brojot na vrteì na - polàvot nbb 5 s

se za za Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski Sl. 4 Zaemna zavisnost me u me uoskinoto rastojanie ab-b, brojot na oblikot q i brojot na zapci na polàvnikot zbb za~estenost na brojot na vrteì na - polàvot nbb 5 s AGOL NA NAKLON NA SREDNATA NAVOJNICA Za standardna vrednost na faktorot na oblikot na polàvot q se opredeluva agolot na srednata navojnica na polàvot z = q tg m γ [ Vrednosti za agolot na srednata navojnica na polàvot γbmb standardnite vrednosti na faktorot na oblikot na polàvot q i broj na odovi na polàvot zbb dadeni vo tabela 9.04 [8]. o ]. MODUL NA OL@AVNIOT AR od pretpostavka deka ne e potrebno pomestuvawe na profilite na zapcite xb- B= 0 se presmetuva modulot vo glavnata ramnina na polàvniot par a m = [m], q + z koj se standardizira na prva naredna pogolema vrednost:,.5,.5, (.6),,.5, 3, (3.5), 4, 5, 6, (6.3), 8, 0,, (.5), 6, 0 mm.

resmetka na polàvesti prenosnici KOEFICIENT NA OMESTUVAWETO NA ROFILOT Dokolku me uoskinoto rastojanie ab-b treba da ostane fiksno, posle usvojuvaweto na vrednost za standardniot modul mb-b se opredeluva koeficientot na pomestuvawe na profilite x a = m q + z [m], koj za tip na polàv ZI se dviì vo granici od 0.5 x 0. 5 i toa prvenstveno xb-b = 0, so tendencija kon pozitivni vrednosti, dodeka za tip na polàv ZH se dviì vo granici od 0 x i toa prvenstveno sredna vrednost xb-b = 0.5. GLAVNI DIMENZII NA OL@AVOT I OL@AVNIKOT re~nikot na sredniot krug na polàvot e d m = q m [m]. re~nikot na sredniot cilindar (krug) na polàvnikot se presmetuva kako d m = m z + x m [m]. re~nikot na podelbeniot cilindar (krug) na polàvot e opredelen so sledniot izraz d = dm + x m = m ( q + x ) [m]. re~nikot na podelbeniot cilindar (krug) na polàvnikot e d = m z [m]. re~nikot na temeniot cilindar na polàvot e d * = m ( q + h ) [m]. a a re~nikot na temeniot krug na polàvnikot e opredelen so sledniot izraz * da = m ( z + ha + x ) [m]. re~nikot na temeniot cilindar na polàvnikot e opredelen konstruktivno, taka {to pribli`no iznesuva d d + m [m]. A a 3

B< B= B= Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski olupre~nikot na torusniot krug se presmetuva po sledniot izraz r k da a [m]. re~nikot na podno`niot cilindar (krug) na polàvot e d * * = m ( q h ) [m]. f f c re~nikot na podno`niot cilindar (krug) na polàvnikot e * * d f = m ( z hf c + x ) [m], * kade koeficientot na temeniot zazor c treba da se izberi vo graniciтe 0.67 < * B c 0.3 [7], prvenstveno * B c 0., dodeka * * B c c. Faktorite na * * * * viso~ina na glavata i nogata na zabecot se h h = h = h. a = f a f = Dolìnata na polàvot e opredelena so sledniot izraz b a [m]. d d Ako pomestuvaweto na profilite e x = 0 toga{ dolìnata na polàvot se presmetuva po ravenkata b.5 m z [m], + pri {to treba da e zapazen uslovot b min 0 m. [iro~inata na polàvnikot b m (0.5 + q ) [m]. + Na sl. 5 daden e aksijalen presek na polàvot, dodeka na sl. 6 daden e presek so glavnata ramnina na polàvnikot i opredelbeni veli~ini. Sl. 5 Aksijalen presek na polàvot, opredelbeni veli~ini 4

e resmetka na polàvesti prenosnici Sl. 6 resek vo simetri~nata (glavnata) ramnina na polàvot i opredelbeni veli~ini STEEN NA ISKORISTUVAWETO Stepenot na iskoristuvaweto na polàvestiot zap~est par se presmetuva po slednata ravenka tgγ m η z =, tg γ + ρ ) ( m v kade ρbvb reduciran agol na triewe ρ = arctg μ ), v a μbz B= 0.0 0. e koeficient na triewe. êsto e potrebno polàvniot prenosnik da ne se vrti sam od sebe pod optovaruvaweto koga motorniot vrteèn moment }e prestane da dejstvuva na polàvot. Takviot polàven par treba da se odlikuva so sposobnost za samozapirawe. Samozapirawe nastanuva koga γbm B= ρbvb. Vo ovaa sostojba polàvnikot stanuva pogonski element, a polàvot gonet. ( z 5

se vo Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski SILI [TO GI NAA\AAT ZACITE I [TO GI OTOVARUVAAT VRATILATA NA OL@AVOT I OL@AVNIKOT Za sakanoto optovaruvawe - otpor {to treba da bide sovladan na vratiloto od polàvnikot (TBB, BB) na vratiloto na polàvot treba da se privede vrteèn moment dodeka T = 5955 [Nmm], n T = T u η [Nmm]. ri toa vkupniot stepen na iskoristuvawe e η = η z η каде {to vo ηbl Bи ηbob sodràni, zagubite vo leì{tata na polàvot i polàvnikot. Za trkala~ki leì{ta ηblb ηbo B= 0.96 0.98, a za lizga~ki leì{ta ηblb ηbo B= 0.9 0.95. o Na sl. 7 daden e plan na silite za Σ = 90 slu~aj koga polàvot e pogonski element. erifernata sila na sredniot cilindar od polàvot koja e vo ramnoteà so aksijalnata sila na polàvnikot se dobiva na osnova na vrte`niot moment na polàvot i iznesuva L η o T F = = 3830 = [N]. t F x d d n Aksijalnata silata na polàvot, koja istovremeno e periferna sila na polàvnikot e F F = t x = Ft tg( γ m + ρv) [N]. Radijalnata sila na polàvniot par e F r tgαn = Fr = Ft [N]. sin( γ + ρ ) m v 6

e e resmetka na polàvesti prenosnici Sl. 7 lan na silite koi deluvaat na polàvot i polàvnikot KONTROLNI RESMETKI VO ODNOS NA O[TETUVAWETO NA BOKOVITE Kako kriterium za napregawe na bokovite se koristi Hertz-oviot pritisok σbhb, i toa, kako vo odnos na pojavata na sipani~avost (itting), isto taka i vo odnos na abewe. Kako pojdovna ravenka za presmetka na Hertz-овиот pritisok moè da se primeni slednata T K [N/m σ = Z Z ], H E ρ A 3 a kade ZBEB faktorot na elasti~nost, ~ij vrednosti se izbiraat vo zavisnost od mehani~kite karakteristiki na materijalot na polàvnikot od tabela 6. Dodeka ZBρB faktor na kontaktot {to go zema predvid radiusot na zaobluvaweto na bokovite i dolìnata na dopirnite linii. Vrednost na ovoj faktor vo zavisnost od odnosot dbmb/a i tipot na polàvot se dadeni na dijagram na sl. 8, i (ili) vo tabela 7. 7

[h] se [h] vo Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski Sl. 8 Faktor na kontaktot STEEN NA SIGURNOST VO ODNOS NA OJAVATA NA ITTING Kone~nata dinami~kata izdr`livost σbhlimb za cca 50% od povr{inata na bokot opfatena so itting, e opredelena so ispituvawe pri standardni pogonski uslovi i za vek na traewe od 5000 ~asovi, pri konstanten vrteèn moment i pri odredena brzina na lizgawe i broj na vrteì na polàvnikot nbb. Dozvoleniot Hertz-ov pritisok vo odnos na itting e [ σ σ Z Z [N/m ]. NH ] M = H lim Vrednostite za kone~nata dinami~kata izdr`livost σbhlimb za odredeni materijali od koj e izraboten polàvnikot se dadeni vo tabela 6. Faktorot na vekot na traewe ZBhB presmetuva po slednata ravenka 5000 6 Z ( ) / h =.6, L kade za ramnomerno optovaruvawe LBhB e vekot na traewe. ri toa, za prekinliv i kratkotraen pogon se presmetuvaat samo fakti~kite rabotni ~asovi. Vrednosti za faktorot na vekot na traewe ZBhB zavisnost od vekot na traewe LBhB se dadeni vo tabela 8. Vlijanieto na brojot na spregnuvawa na zabecot od zap~enikot vo rabotniot vek vo zavisnost od za~estenosta na brojot na vrteì na - polàvnikot B[s nb ] e dadena so faktorot na promenata na optovaruvaweto /8 Z = [ ]. n (7.5 n + ) Stepen na sigurnost protiv pojava na itting e h h n S H [ σ HN ] = σ H M.3. 8

e treba [ resmetka na polàvesti prenosnici KONTROLNA RESMETKA VRZ OSNOVA NA NAREGAWETO VO ODNO@JETO NA OL@AVNIKOT Kontrolnata presmetka vrz osnova na napregawe vo podno`jeto na zabecot se vr{i za polàvnikot bidej}i toj e izraboten od pomek materijal odkolku polàvot. Za pribli`na presmetka-kontrola na napregaweto vo podno`jeto na zabecot na polàvnikot se koristi t.n. U faktor F U = m K tm A Ulim b [N/m ], kade B KBA pogonski faktor, a FBtmB e periferna sila {to dejstvuva na sredniot krug na polàvnikot F tm = [N]. 3830 n d Za {iro~inata bbb da se zameni la~nata dolìna na zapcite bblacb {to se presmetuva na sledniot na~in b = ϑ m r lac kf [m], f kade {to ϑ b = r f sin kf o ], r kf d f = a [m]. La~nata dolìna na zapcite ne treba da e pogolema od {iro~inata na polàvnikot bbb. Vrz osnova na gornata ravenka stepenot na sigurnost protiv kr{ewe vo podno`jeto na zabecot e U lim S F =. U Vrednosta na kriti~niot napon UBlimB se odnesuva za materijalot od koj e izraboten polàvnikot i se izbira od tabela 6. 9

i pribli`no na vo e i Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski STEEN NA SIGURNOST VO ODNOS NA ABEWE NA BOKOVITE NA ZACITE Dozvoleniot Hertz-ov pritisok na abewe e 4 Δm / 4 [N/mm [σ W ] M = 0 ( ) W WR W ], V N Vo gornata ravenkata [σbwb]bmb e vo [N/mm ], dozvolenata masa na abewe Δm [кg], vkupniot broj na ciklusi za sprega na zabecot na zap~enikot - pri za~estenost na brojot na vrteì nbb [s ], vo rabotniot vek LBhB NB B=nBB LBhB. Dozvolenata masa na abeweto moè da se opredeli na osnova na dozvolenoto namaluvawe debelinata na zabecot ΔsBnB ~ij vrednosti zaradi mo`nosta na pojava na {picest zabec, ne smeat da se pogolemi od ΔsBn B< 0.3 mb-b. Vo pogled na opasnosta na lom na zabecot poradi / namaluvawe na otpornosta na presekot ΔsBn B= mb-b [-(SBFminB/SBFB) ], kade SBFB e presmetan stepen na sigurnost protiv lom na zabecot, a SBFminB e negova najmala vrednost na pr:. SBFminB =.5. Vo presmetkite merodavna e pomalata vrednsot za dozvolenoto namaluvawe na debelinata na zabecot (ΔsBnB)BminB. Vrskata pome u dozvolenata masa na abeweto Δm [mg], izliùvaweto na debelinata na zabecot ΔsBnB, broevite na zapci zbb, modulot mb-b, pre~nikot na sredniot krug na polàvot dbmb, gustinata na materijalot od koj e izraboten polàvnikot ρbb, agolot na naklon na standardniot profil αbnb agolot na naklon na srednata navojnica γbmb e.5 Δ sn z m d m ρ Δm = [mg]. (cos γ cosα ) m ri toa gustinata na materijlot od koj e izraboten polàvnikot se 3 izbira od tabela 9 i e vo [mg/mm ], a dolìnskite merki se vo [mm]. Vrednostite na faktorot na sparuvaweto (na materijalot) WBB odnos na abewe se dadeni vo tabela 9. Vlijanieto na rapavosta na intenzitetot na abewe moè da se opfati so odnosot na rapavostite na bokovite na rabotniot RBzB eksperimentalniot zap~enik RBzo R n z W R = 4. Rzo Eksperimentalniot zap~enik naj~esto e izraboten so RBzo B= 3 μm, dodeka vrednostite na srednite viso~ini na neramninite RBzB bokovite zapcite na rabotniot zap~enik se bruseni bokovi za mb-b < 8 RBz B= 3 4 μm, mb-b > 8 RBz B= 8 μm 0

koj resmetka na polàvesti prenosnici glodani bokovi za mb-b < 8 RBz B=.5 μm, mb-b > 8 RBz B= 5 μm. Vlijanie na brzinata na lizgawe na goleminata na slojot na maslo se zema vo predvid so faktorot na brzinata vo odnos na abewe B WBV za rabotna brzina na lizgawe v g dm n = π [m/s], cos γ m i so karakteristi~nata brzina na lizgawe vbgob, izbrana od tabela 9 go ima sledniot oblik W V n v.5 ( go g ) = 4. u v s + v g Stepenot na sigurnost vo odnos na abewe e S w [ σ w] = σ H M.3. ROVERKA NA TOLINSKATA SOSTOJBA NA OL@AVESTIOT RENOSNIK roverkata na prekumernoto zatopluvawe e primaren kriterium za ocenka na ispravna i dolgotrajna rabota na polàvestiot prenosnik. Vo toj kontekst, opredeluvaweto na t.n. temperaturen stepen na sigurnost e izvr{eno za konstantno optovaruvawe i za~estenost na brojot na vrteì. resmetkata na rabotnata temperatura vo procesot na konstruirawe se vr{i vrz osnova na uslovot na ramnoteà pome u sozdadenata i odvedenata toplina vo edinica vreme. ri toplinska ramnoteà odvedenoto koli~estvo na toplina vo edinica vreme e Q ab =ϑ A k [кw]. u ca Dozvolenata trajna nattemperatura na masloto pri za~estenost na - brojot na vrteì na polàvot B[s nb ] e ( ϑlgran ϑo ) ϑ = [ ].5 [K]. udoz (.03 + 0.045 n ) Dozvolenata temperatura na masloto za podma~uvawe e υblgran B= 340 350 K, dodeka υbo B= 93.5 K e temperatura na okolinata. ca

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski Merodavnata povr{inata za ladewe na orebreno ku}i{teto ABca Bpreku koje se oddava toplina za stacionarni polàvesti prenosnici i dobro t.e pomalku orebreni povr{ini za me uoskino rastojanie ab-b [m] e [m A ca 3.93 a ],.85 [m A ca.6 a ]..80 Koeficientot na premin na toplina k za polàvesti prenosnici koga polàvot e pod polàvnikot ili od strana za ku}i{te so ventilator e k ca 6.6 0 3 ( + 0.4 n 0.75 ) [Wm /K] a za prenosnik bez ventilator 3 k ca 6.6 0 ( + 0.3 n 0.75 ) [Wm /K], - kade nbb [s ] e za~estenost na broj na vrteì na polàvnikot. ri poznat vkupen stepen na iskoristuvaweto na polàvestiot par η, kako i silinata {to ja prima polàvot, moè da se presmeta silinata {to se gubi vo transformacija na toplina V = ( η) [W]. Toga{ temperaturniot stepen na sigurnost e Q = V > AB S. ϑ MATERIJAL ZA IZRABOTKA NA OL@AVOT I OL@AVNIKOT Golemoto lizgawe kaj polàvnite parovi bara posebna spregakombinacija na materijali, so golema razlika vo tvrdosta. Zatoa, za izrabotka na polàvot prvenstveno se primenuvaat cementirani ~elici (^.0, ^.40, ^.430), ~elici kaleni so plamen, ~elici za podobruvawe (^.730, ^.473) i obi~en jagleroden ~elik ^.0745. Za polàvnikot prvenstveno se upotrebuva bronza, i toa za pogolemi optovaruvawa kalajna bronza.cusn4, za sredni optovaruvawa.cusn odnosno C.CuSn, potoa aluminiumska leana bronza.cual0ni5fec.60 ili aluminiumska bronza CuAl0Fe3Mn i CuAl0Ni4Fe. Vo predvid doa aat i crven liv.cusn0zn4 odnosno C.CuSn0Zn4 kako i perliten liv. Za mali optovaruvawa i mali periferni sili se upotrebuvaat

resmetka na polàvesti prenosnici aluminiumski i cinkovi leguri, SL., SL.6 i SL.30. Dokolku polàvnikot e so pogolemi dimenzii (pre~nik preku cca 300 mm), od bronza se pravi samo nazabeniot venec, a teloto se pravi od siv liv. Za mali pre~nici do 00 mm polàvnikot moì da se izraboti so leewe. ODMA^KUVAWE NA OL@AVESTITE AROVI Za podma~kuvawe na polàvestite parovi prvenstveno se primenuvaat mineralni masla so E aditivi, zatoa {to se pogodni pri razrabotkata, davaat zadovoluva~ki koeficienti na triewe i izdr`livost na bokovite na zapcite. odra~jata na viskoznost na primenlivite masla vo zavisnost od perifernata brzina se dadeni vo tabela 0. Sinteti~kite masla davaat pomal otpor na lizgawe i pomali zagubi na energija, no zna~itelno se poskapi od drugite. odma~kuvaweto so mast se vr{i samo vo isklu~itelen slu~aj ako perifernata brzina e mala. olàvestite parovi so periferna brzina do m/s se podma~kuvaat so potopuvawe, a preku m/s so maslo pod pritisok. KOMJUTERSKA ROGRAMA Vrz osnova na presmetkovnata postapka napi{ana e kompjuterska programa OLRED vo programskiot jazik FORTRAN {to ovozmoùva presmetka na osnovnite geometriski golemini i proverka na navedenite stepeni na sigurnost na polàvestiot zap~est par. rogramata moè da mu posluì na inènerskiot kadar za brzi i orentacioni presmetki na cilindri~en polàvest zap~est par. Vo prodolènie daden e listingot na izleznata datotekata polred.dat za eden propu{ten presmetkoven primer. Vnesi vrednosti za meguoskino rastojanie a = [mm] kinematicki prenosen odnos u = [] silina = [kw] zacestenost na brojot na vrtezi n = [s-] Vlezni vrednosti a = 96.00 mm u =.00 = 4.00 kw n = 4.00 s-. OREDELUVANJE NA BROJOT NA ZACI NA OLZAVOT I OLZAVNIKOT z =.53 z = 3.00 z = 36.00 z = 36.00. VISTINSKA VREDNOST NA KINEMATICKIOT RENOSEN ODNOS us =.00 3

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski 3. FAKTOR NA OBLIKOT NA OLZAVOT Otcitaj go faktorot na oblikot na polzavot q vo funkcija od a = [mm] i u = [] od dijagram na str.5, sl. potoa vnesi ja negovata standardna vrednost od str.6 Brojot na oblikot na polzavot q =. 4. AGOLOT NA NAKLON NA SREDNATA NAVOJNICA gamam =.4 rad gamams = 4.04 grad 5. MODULOT NA OLZAVNIOT AR m = 4.00 mm Standardniot modul e m = 4.00 mm 6. KOEFICIENT NA OMESTUVANJE NA ROFILITE x =.00 mm 7. GLAVNI DIMENZII NA OLZAVOT I OLZAVNIKOT 7.. recnik na sredniot krug dm = 48.000 mm dm = 44.000 mm 7.. recnicik na podelbeniot krug d = 48.000 mm d = 44.000 mm 7.3. recnik na temeniot krug da = 56.000 mm da = 5.000 mm 7.4. recnik na temeniot cilindar na polzavnikot da = 56.000 mm 7.5. oluprecnik na torusniot krug rk = 0.000 mm 7.6. recnicik na podnozniot krug Vnesi go faktorot na temeniot zjaj c* = 0.-0.3 c* =.0 mm df = 39.00 mm df = 35.00 mm 7.7. Dolzina na polzavot b = 60.83 mm 7.8. Sirocina na polzavnikot b = 3.84 mm 8. STEEN NA ISKORISTUVANJETO NA OLZAVESTIOT AR resmetka na reduciraniot agol na trienje Vnesi vrednost za koeficientot na trienje miz = 0.0-0. miz =.00 rove =.0 rad roves = 5.7 grad etaz=.696 resmetka na vkupniot stepen na iskoristuvanjeto na prenosnikot Vnesi go koeficientot na iskoristuvanje etal*etao 4

resmetka na pol`avesti prenosnici za trkalacki lezista etal*etao = 0.96-0.98 za lizgacki lezista etal*etao = 0.9-0.95 etal*etalo =.980 Vkupniot stepen na iskoristuvanje e eta =.669 9. RESMETKA NA VRTEZNITE MOMENTI T = 655.83 N*mm T = 90.70 N*mm 0. SILI STO GI OTOVARUVAAT VRATILATA NA OLZAVESTIOT AR 0.. eriferna sila Ft = 05.4 N Ft = 956.97 N 0.. Aksijalna sila Fx = -956.97 N Fx = -05.4 N 0.3. Radijalna sila Agol na evolventniot profil alfa = 0.00 grad alfa =.35 rad Fr = 90.64 N Fr = -90.64 N. MEHANICKI KARAKTERISTIKI NA MATERIJALITE ZA IZRABOTKA NA OLZAVOT I OLZAVNIKOT Vnesi ja din. cvrst na bokot na zab. SigmaHlim N/mm** i dinamickta cvrstina na korenot na zabcite ULim N/mm** CuSn- SigmaHlim = 65, ULim = 5 CCuSn- SigmaHlim = 45, ULim = 90 CuSnN- SigmaHlim = 30, ULim = 40 CCuSnN- SigmaHlim = 50, ULim = 5 CuSn0Zn- SigmaHlim = 350, ULim = 65 CCuSn0Zn- SigmaHlim = 430, ULim = 90 CCuSn4- SigmaHlim = 370, ULim = 80 CuZn5Al5- SigmaHlim = 500, ULim = 565 CCuZn5Al5- SigmaHlim = 550, ULim = 605 CuAlNi- SigmaHlim = 50, ULim = 40 CCuAlNi- SigmaHlim = 65, ULim = 50 CCuAl0Ni- SigmaHlim = 660, ULim = 377 Sl 50- SigmaHlim = 350, ULim = 50 NL700-- SigmaHlim = 490, ULim = 68 SigmaHlim = 50.00 N/mm** Lim = 5.00 N/mm** Vnesi ja konstantata na materij.che [mm**/n]**0.33 presmetkovniot faktor za opredelen par na materijali YW i faktor na elasticnost ZE [sqrt N/mm**] CuSn- CHE = 6.8, YW =.3, ZE = 47. CCuSn- CHE = 4.9, YW =.0, ZE = 47. CuSnN- CHE = 6., YW =., ZE = 5. CCuSnN- CHE = 4.4, YW = 0.95, ZE = 5. CuSn0Zn- CHE = 5.7, YW =.3, ZE = 5. CCuSn0Zn- CHE = 5.0, YW =.0, ZE = 5. CCuSn4- CHE = 5.5, YW =.0, ZE = 50. CuZn5Al5- CHE = 4.6, YW =.4, ZE = 57.4 CCuZn5Al5- CHE = 4.3, YW =., ZE = 57.4 CuAlNi- CHE = 7.5, YW =.4, ZE = 63.9 CCuAlNi- CHE = 7.3, YW =., ZE = 63.9 CCuAl0Ni- CHE = 4.0, YW =., ZE = 63.9 Sl 50- CHE = 5.7, YW =.4, ZE = 5. NL700-- CHE = 5., YW =.3, ZE = 8.0 5

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski CHE = 4.40 [mm**/n]**0.33 YW =.95 ZE = 5.0 sqrt N/mm**. KONTROLNI RESMETKA VO ODNOS NA OSTETUVANJETO NA BOKOVITE.. Raboten napon na bokovite na zapcite resmetka na odnosot dm/a dm/a =.50 Vnesi go faktorot na kontakt Zro dm/a 0.5, 0.30, 0.35, 0.40, 0.45, 0.50, 0.55 za pol. ZI,ZA,ZN,ZK 3.38, 3.0,.90,.76,.70,.63,.58 za polzav ZH 3.06,.78,.58,.48,.40,.36,.3 Zro =.63 resmetka na HERTZOV pritisok Vnesi vrednost za pogonskiot faktor KA = -.5 KA =.50 SigmaH = 40.49 N/mm**.. Kriticen napon na bokovite na zapcite Vnesi go rabotniot vek na casovi Lh 750, 500, 3000, 6000, 000, 4000, 48000, 96000, 90000 Lh = 000. h resmetka na faktorot na traenje Zh Zh =.3 resmetka na faktorot na promenite na optovaruvanje Zn Zn =.7 SigmaNHM = 45.54 N/mm**.3. Stepen na sigurnost protiv pojva na itting SH =.73 3. KONTROLNA RESMETKA VRZ OSNOVA NA NAREGANJETO VO ODNOZJETO NA OLZAVNIKOT 3.. Rabotni naponi vo korenot na zabecot rkf = 8.40 mm tf =.3 rad tf = 70.65 grad resmerka na lacnata dolzina na zapcite bl = 35.0 mm resmetka na perifernata sila koja dejstvuva na sredniot krug od polzavnikot Ftm = 956.97 N resmetka na U faktorot U = 47.49 3.. Stepen na sigurnost protiv krsenje vo podnozjeto na zabecot SF = 4.7 4. STEEN NA SIGURNOST VO ODNOS NA ABENJE NA BOKOVITE NA ZACITE Vnesi gi vrednostite na faktorot na sparuvanjeto Wp i karakteristicnata brzina na lizganje vgo [m/s] za maslo L4 C.430-CCuSn- Wp =.7, vgo = 0. 6

resmetka na pol`avesti prenosnici C.473-CCuSn- Wp = 0.8, vgo = 0.65 C.430-CCuSnNi- Wp =.3, vgo = 0.3 C.473-CCuSnNi- Wp =.54, vgo = 0.06 C.430-CCuSn4- Wp = 0.94, vgo = 0.34 C.430-CCuAlNi- Wp =.65, vgo = 0.04 C.430-CCuAl0Ni- Wp = 0.8, vgo = 0.86 za sinteticko maslo S i S C.430-CCuSn- Wp =.7 (.5), vgo = 0. C.473-CCuSn- Wp =.98 (.3), vgo = 0.85 C.430-CCuSnNi- Wp =.58 (.47), vgo = 0. C.473-CCuSnNi- Wp = - (-), vgo = - C.430-CCuSn4- Wp =.90 (.66), vgo = 0.06 C.430-CCuAlNi- Wp =.06 (.8), vgo = 0.05 C.430-CCuAl0Ni- Wp = - (-), vgo = - za mineralno maslo C.430-CCuSn- Wp =.-.74 C.473-CCuSn- Wp = 0.7-. C.430-CCuSnNi- Wp =.6-.8 C.473-CCuSnNi- Wp =.35-. C.430-CCuSn4- Wp = 0.83-.8 C.430-CCuAlNi- Wp =.45-.6 C.430-CCuAl0Ni- Wp = 0.70-.09 Wp =.7 vgo =. m/s Vnesija srednata visocina na neram. na ispit. zap. Rzo Rzo = 3. mikrometri Vnesija srednata visoc. na ner. na bok. na zapcite Rz za brus. bok ako modu. m e pomal ili ednakov od m=8 mm Rz=3-4 za brus. bok ako modulot m e pogolem od m=8 mm Rz=8 miromet. za glodani bokovi ako m e pomal ili ednakov od m=8 mm Rz=.5 za glodani bokovi ako m e pogolem od m=8 mm Rz=5 mikrometri Rz = 3.0 mikrometri resmetka na faktorot na rapavost WR =.00 resmetka na rabotnata brzina na lizganje vg = 3.73 m/s resmetka na faktorot na brzina na lizganje Wv =.4 resmetka na dozvolenata masa na abenjeto Vnesija gust. na mater. na polzavnikot ro [mg/mm**3] C.430-CCuSn- ro = 8.8 C.473-CCuSn- ro = 8.8 C.430-CCuSnNi- ro = 8.8 C.473-CCuSnNi- ro = 8.8 C.430-CCuSn4- ro = 8.9 C.430-CCuAlNi- ro = 8.3 C.430-CCuAl0Ni- ro = 7.4 ro = 8.80 mg/mm**3 Izlizuvanje na debelinata na zabecot deltasn = 3.50 mm deltasn =.0 mm deltasn =.0 mm resmetka na dozvolenata masa na abenje deltam = 0098.50 mg Dozvolen Hertzov pritisok od abenje 7

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski SigWM= 94.06 N/mm** Stepen na sigurnosta vo odnos na abenje SW =.8 5. ROVERKA NA TOLINSKA SOSTOJBA NA OLZAVESTIOT RENOSNIK Vnesija granicnata temperatura na masloto tm = 340-350 K tm = 350.00 K Vnesija vrednosta za temperaturata na okolinata to = 93.5 K to = 93.5 K resmetka na dozvolenata trajna nattemperatura na masloto tudoz = 46.33 K Merodavna povrsina za ladenje na orebreno kukiste preku koja se oddava toplina Aca =.4 m** resmetka na koeficientot na premin na toplina koga polzavot e pod polzavnikot i prenosot e bez ventilator Kca =.0 kw/m**k Odvedeno kolicestvo na toplina vo edinica vreme Qab =.45 kw Silina sto se gubi vo transformacija na toplina v =.3 kw Temperaturen stepen na sigurnost St =.34 8

resmetka na polàvesti prenosnici ANALIZA NA VLIJATELNI ARAMETRI VRZ ZAGREVAWETO NA OL@AVEST ZAÊST AR Na procesot na zagrevawe kaj polàvest prenosnik vlijaat golem broj na parametri. So nivno poedine~no varirawe, a so zadrùvawe na konstantni vrednosti na ostanatite parametri se dobiva slika na pomali ili pogolemi stepeni na vlijanija na zagubata na mehani~kata energija {to ja prenesuva polàvestiot prenosnik t.e. nejzino pretvorawe vo toplinska. erifernata brzina na polàvot, t.e. polàvnikot izrazena preku za~estenosta na brojot na vrteì ima golemo vlijanie na procesot na zagrevawe {to se javuvaat pri eksploatacija na polàvestiot zap~est par. Na sl. 9 prikaàno e vlijanieto na vleznata silina {to treba da ja prenese polàvestiot zap~est par vrz stepeneot na sigurnost od zagrevawe, za razli~ni brzini na rotacija [3]. n = 700 minn n = 940 min n = 400 min n = 840 6 5 a = 5 mm, u = 0, t izm = 80 o C 4 ST 3 0 0 3 4 5 6 7 8 [kw] Sl. 9 romena na temperaturniot stepen na sigurnost so promena na silinata 9

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski Na sl. 0 e dadena inverznata forma na promenata na navedenite parametri koja dava pojasna slika za nivnoto vlijanie vrz zagrevaweto. Me uoskinoto rastojanie, prenosniot odnos i temperaturata na masloto za podma~kuvawe se pretpostavuvaat kako nepromenlivi parametri. Jasno e deka so pospora rotacija na polàvot pri prenesuvawe na mali silini do.5 kw, zagrevaweto e vo ramkite na dozvolenoto i nema potreba za dopolnitelni konstruktivni intervencii [3]. = 0.75 kw =. kw =. kw = 3 kw = 4 kw = 5.5 kw = 7.5 kw 6 5 a = 5 mm, u = 0, t izm = 80 o C 4 S T 3 0 500 000 500 000 500 3000 n [min - ] Sl. 0 romena na temperaturniot stepen na sigurnost so promena na za~estenosta na brojot na vrteì Na sl. e dadena zavisnosta na stepenot na sigurnost od zagrevawe vo funkcija od silinata {to ja prenesuva polàvestiot zap~est par za dve razli~ni temperaturi na masloto za podma~kuvawe. 30

resmetka na polàvesti prenosnici tizm = 70 C tizm = 80 C 4 a = 5 mm, u = 0, n = 400 min - 3 S T 0 0 4 6 [kw] 8 Sl. romena na temperaturniot stepen na sigurnost so promena na temperaturata na masloto za podma~kuvawe Od dijagramot moè da se zabeleì deka temperaturata na masloto za podma~kuvawe ima pogolemo vlijanie vrz zagrevaweto pri prenesuvawe na pomali silini, a za pogolemi silini vlijanieto stanuva bezzna~ajno [3]. Zna~i, za mali polàvesti reduktori, izborot na vidot maslo za podma~kuvawe (sinteti~ko ili mineralno) i potrebata od negovo ladewe e dosta zna~ajna. otrebno e da se koristat sinteti~ki masla i pokraj povisokata cena na ~inewe, zo{to nivnite karakteristiki se dosta povolni i na procesot na zajaduvawe na bokovite na zapcite {to e pridru`na pojava na zgolemenoto zagrevawe na polàvestiot zap~est par. Stepenot na iskoristuvawe na polàvestiot par e dosta nizok i se dviì vo granici od 40-60 % iskoristlivost na vleznata silina. Spored sl. i sl. 3 (inverznata forma), so zgolemuvawe na vrednosta na prenosniot odnos na polàvestiot par, se zgolemuvaat gabaritnite dimenzii preku zgolemuvawe na brojot na zapci na polàvnikot i negovite drugi geometriski karakteristiki, {to vo krajna linija predizvikuvaat zgolemuvawe na transformiranata mehani~ka energija vo toplinska [3]. 3

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski 0.8 u = 0 u = 0 u = 30 0.6 0.4 0. =. kw, n = 400 min - 0 50 75 00 5 a [mm] Sl. romena na stepenot na iskoristuvaweto so promena na me uoskinoto rastojanie 3

resmetka na polàvesti prenosnici a = 63 mm a = 80 mm a = 00 mm a = 5 mm 0.8 =. kw, n = 400 min - 0.7 0.6 0.5 0.4 5 0 5 0 5 30 35 40 u [-] Sl. 3 romena na stepenot na iskoristuvaweto so promena na prenosniot odnos Istoto moì da se potvrdi i preku istraùvaweto sprovedeno preku varirawe na prenosniot odnos i me uoskinoto rastojanie (sl. 4 i sl. 5). Malite vrednosti na prenosniot odnos nemat golemo vlijanie na stepenot na sigurnost od zagrevawe t.e. stepenot na sigurnost od zagrevawe ima visoki vrednosti, no samo koga me uoskinoto rastojanie e pogolemo od 00 mm, t.e. opa a so faktorot na oblikot na polàvot. Malite vrednosti na me uoskinoto rastojanie ne vlijaat vrz razli~ni vrednosti na stepenot na sigurnost od zagrevawe. Zna~i, poèlno e me uoskinoto rastojanie da ima pogolema vrednost za da se izbegne zagrevawe [3]. 33

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski u = 0 u = 0 u = 30.5 =. kw, n = 400 min -.5 ST 0.5 0 50 75 00 5 a [mm] Sl. 4 romena na temperaturniot stepen na sigurnost so promena na me uoskinoto rastojanie a = 63 mm a = 80 mm a = 00 mm a = 5 mm 3 =. kw, n = 400 min - S T 0 0 0 0 30 u [-] 40 Sl. 5 romena na temperaturniot stepen na sigurnost so promena na prenosniot odnos 34

resmetka na polàvesti prenosnici Na sl. 6 e dadena zavisnosta na stepenot na sigurnost vo odnos na abewe na bokovite na zapcite SBw Bod vidot na maslata za podma~kuvawe {to naj~esto se koristat. Moè da se zabeleì deka siteti~kite masla dosta povolno vlijaat na sostojbata na po~etno abewe na bokovite na zapcite [3]. No, potrebni se podetalni analizi za opravdanosta na nivno koristewe od tehno-ekonomski aspekt. 5 Mi ner al no Si nt et i ~ko S Masl o L4 Mi ner al no M Si nt et i ~ko S 4 3 Sw 0 a - = 5 mm, =. kw, n = 940 min -..4.6.8. W p Sl. 6 Zavisnost na stepenot na sigurnosta od abewe od vidot na masloto OBLICI NA OL@AVOT I OL@AVNIKOT, ODLIKI I RIMENA olàvot naj~esto se izrabotuva zaedno so vratiloto (sl. 7) kako bi se zgolemila negovata krutost. Sl. 7 olàv izraboten zaedno so vratiloto 35

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski Vo toj slu~aj, pre~nikot na podno`niot krug na polàvot mora da e ramen, a obi~no se izveduva pogolem od potrebniot pre~nik na vratiloto na toa mesto, {to vo presmetkite se opredeluva spored nekoja od skratenite postapki (samo vo odnos na usukuvawe). roverkata se vr{i spored slednata ravenka d 3 f k [m]. n Vrednosta na faktorot k se zema od tabela. Dokolku gornata ravenka ne e zadovolena, potrebno e da se izvr{i korekcija na dimenziite na polàvot ili da se izvr{i nova presmetka so izbor na drugi pojdovni veli~ini. Vo slu~aj koga od kinemati~ki ili prostorni pri~ini }e se izberi relativno golem broj na oblikot na ploàvot q, moè da se slu~i pre~nikot na podno`niot krug na polàvot da e zna~itelno pogolem od potrebniot pre~nik na vratiloto, dbmb.3 dbstb. a, zardi za{teda od skapi materijali, polàvot se izrabotuva kako poseben del i se montira na vratiloto izraboteno od voobi~aen materijal (sl. 8). Sl. 8 olàv postaven na vratiloto Leanite polàvnici se pravat od eden del (sl. 9), so isklu~ok koga od uslovot na transport nivnite dimenzii se pregolemi, pa se izveduvaat kako dvodelni. Sl. 9 olàvnik izraboten od SL 36

resmetka na polàvesti prenosnici Koga nazbeniot venec se pravi od bronza ili drug skapocen materijal, a pre~nikot na polàvnikot e relativno golem, nazabeniot venec se pravi oddelno i se navlekuva na lean ili zavaren trup. Zaradi toa {to bronzata se {iri pove}e od siviot liv koga polàvnikot }e se zatopli vo rabota, potrebno e, vrskata da se osigura so ~ivii ili zavrtka. Nekolku karakteristi~ni primeri za vrzuvawe na venecot so trupot na polàvnikot se prikaàni na sl. 0. ri izborot na ovaa vrska se nastojuva venecot da se izvede so {to pomala masa - zaradi za{teda na skapiot materijal. Vo toj pogled najpovolna e konstrukcijata prikaàna pod a), a najnepovolna pod b). Na sl. 0 v venecot e spoen so trupot so leewe. Zaradi toa {to bronzata ima povisok koeficient na linearno {irewe od siviot liv, koga polàvnikot }e se zatopli vo rabota, potrebno e vrskata da se osigura. Taka na sl. 0 g osiguruvaweto e so ~ivii, a na sl. 0 d so zavrtki. а) б) в) г) д) Sl. 0 Vrska na venecot so trupot na polàvnikot Osnovniot oblik na polàvestiot prenosnik zavisi vo najgolema mera od konstruktivnoto re{enie na polàvestiot par, prvenstveno od polo`bata na polàvot vo odnos na polàvnikot. rednost imaat prenosnici so polàv pod polàvnikot vo odnos na prenosnicite so polàv nad ili od stranata na polàvnikot poradi zna~itelno podobrite uslovi na podma~kuvawe so potopuvawe. okraj glavnite elementi ~ij konstrukciski karakteristiki se razgledani pogore, najzna~ajni elementi na polàvestiot prenosnik se vratilata, leì{tata i ku}i{teto [9]. Leì{tata na polàvot treba da se poblisku edno do drugo, zaradi smaluvawe na dimenziite i postignuvawe na {to pogolema krutost. repora~livi vrednosti za rasponot se l =.3.5, pri {to l =.3 za ab-b 500 mm i l =.5 za ab-b 50 mm [9]. Rasponot pome u leì{tata na polàvnikot ne treba da e mnogu mal, za da se popre~uva eventualno strani~no treperewe {to moè da 37

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski nastani pod dejstvo na silite na zabecot. Zatoa se prepora~uva l = (0.5 0.7) dbb pri {to l = 0.7 se odnesuva na mali prenosnici [9]. Vo gradbata na polàvnite prenosnici obi~no se primenuvaat trkala~ki leì{ta, osven vo slu~aevi koga od prenosnikot se bara mirna rabota i za prezemawe na radijalnite sili se primenuvaat lizga~ki leì{ta, no sepak na polàvot se postavuva aksijalno trkala~ko leì{te. Za mali optovaruvawa se primenuvaat kugli~nite leì{ta so kos dopir od tipot BNS ili BNT (od redot 73 spored DIN), za prete`ni aksijalni sili i {irok domen na primena, se ednakvo vredni so prstenestite koni~noval~esti leì{ta od tipot KB (od redot 33 spored DIN) [9]. Ku}i{teto na prenosnikot naj~esto e so rebra (sl. ), so cel zna~itelno da se zgolemi povr{inata na ladewe. Ku}i{teto treba da ima poklopec za proverka na rabotata na polàvestiot prenosnik, otvor za ispu{tawe na vozduhot, pokàuva~ na nivoto na mslo i otvor za ispu{tawe na masloto. Sl. olàvest prenosnik RIKA@UVAWE NA OL@AVESTITE AROVI NA CRTE@ITE olàvnite parovi se crtaat uprosteno. Crteìte na polàvot (sl. ) i polàvnikot (sl. 3) treba da sodràt neposredni ili vo posebna tablica, podatoci i merki koj go definiraat nazabuvaweto i materijalot od koi {to se izraboteni. Merite {to se ozna~uvaat na crteìte se slednite 38

rbkb resmetka na polàvesti prenosnici za polàvot. pre~nik na temeniot cilindar dbab. pre~nik na podelbeniot cilindar dbb 3. pre~nik na podno`niot cilindar dbfb 4. dolìna na polàvot bbb 5. oznaka za kvalitetot na obrabotkata za polàvnikot. pre~nik na temeniot krug vo presekot so glavnata ramnina. pre~nik na podelbeniot cilindar dbb 3. pre~nik na podno`niot krug vo presekot so glavnata ramnina 4. pre~nik na temeniot cilindar dbab 5. polupre~nik na krugot na temeniot torus 6. vkupna {iro~ina na polàvnikot bbb 7. oznaka za kvalitetot na obrabotkata dbab dbf Sl. Crte` na polàvot Sl. 3 Crte` na polàvnikot 39

[mm] [ [mm] nbb [m/s] vbmb [m/s] [mm] bbeb [mm] zbb zbb zbb Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski Vo oddelni tablici treba da se vnesat i slednite podatoci. Tabela. odatoci {to se stavaat na crteòt na polàvot Tip na polàvot (ZA,ZN, ZI, ZK) Broj na zapci (odovi na polàvot) Modul m [mm] na 3 decimali Broj na oblikot na polàvot q Osnoven profil (spored JUS M.C.08) Koeficient na pomestuvaweto x re~nik na sredniot cilindar dbmb na 3 decimali Agol na srednata navojnica o γbmb ] Od na navojnicata ρbzb na decimala Nasoka na navojnicata (leva, desna) Debelina na zabecot na polàvot sbmnb [mm] na 3 decimali Za~estenost na vrteìte eriferna brzina na sredniot cilindar Kodeks na brojot na polàvnikot Broj na zapci na polàvnikot Me uoskino rastojanie a na 3 decimali Tabela. odatoci {to se stavaat na crteòt na polàvnikot Broj na zapci Kodeks na brojot na polàvot Modul (~elen) m [mm] na 3 decimali Modul (normalen) mbnb na 3 decimali Korisna dolìna na zapcite Koeficient na pomestuvaweto x Agol na naklon na navojnicata na podelbeniot cilindar na polàvnikot o β [ ] ( = γbmb) Nasoka na navojnicata (leva, desna) Za~estenost na vrteìte nbb [mm] eriferna brzina na podelbeniot cilindar vbb [m/s] rofilen kruèn zjaj jbtb [μm] Me uoskino rastojanie a na 3 decimali 40

resmetka na polàvesti prenosnici DRUGI GEOMETRISKI I KONSTRUKTIVNI ARAMETRI ZA IZRABOTKA NA OL@AVESTIOT AR Geometriski merki Bo~en agol na dopirnicata tg Bo~en ~ekor Normalen ~ekor tgα n α s = [o ] se presmetuva αbsb [o ]. cos γ m e n e s = π m [m]. = π m cosγ [m]. Od na zavojnicata na polàvot Tetivna debelina na zapcite S t s z m h = e [m]. m π cos γm = [m]. Konstruktivni parametri za izrabotaka na polàvestiot par re~nik na glavinata se presmetuva vrz osnova na presmetaniot pre~nik na vratiloto dbst Debelin na venecot d =. 8 [m]. g d st δ =.8 m [m]. v Vnatre{en pre~nik na polàvnikot d = δ v d f [m]. v re~nik na venecot na teloto na polàvnikot kade d = δ ' v d v [m] v 4

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski Dolìna na glavinata l ' δv = [m]. m = (..5) [m]. g d st Debelina na plo~ata na teloto na polàvnikot s = m [m]. re~nik na otvorot vo teloto na polàvnikot d o dv d g = [m]. 5 re~nik na osniot krug na otvorot dv d g Do [m]. Na sl. 4 i sl. 5 dadeni se rabotilni~ki crteì na polàvot i polàvnikot. Sl. 4 Rabotilni~ki crte` na polàvot 4

resmetka na pol`avesti prenosnici Sl. 5 Rabotilni~ki crte` na pol`avnikot 43

ZBEB vaì zbb = za = vrednostite ] so so ] Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski TABELI Tabela 3 Broj na zapci (odovi) na polàvot vo zavisnost od prenosniot odnos u 30 5 9 0 4 6 9 3 4 Tabela 4 Minimalen broj na zapci na polàvnikot spored AGMA 34.0 ab-b [mm] 50 75 30 50 380 500 600 zbminb 0 5 5 9 35 40 45 Tabela 5 Vrednosti za q vo zavisnost od modulot q < 8 8 9 0 > mb-b [mm] > 8 7 6 5 4.5 4 3.5.5 <.5 Tabela 6 Mehani~ki karakteristiki na materijalite za izrabotka na polàvnici Oznaka RBp0, N/mm RBm N/mm HB dan/mm E N/mm ZBE / [N/mm σbhlim N/mm UBlim N/mm CBHE / [N/mm.CuSn 40 60 80 88300 47 65 7 6.8.3 C.CuSn 50 80 95 88300 47 45 85 4.9.CuSnNi 60 80 90 9800 5. 30 0 6.. C.CuSnNi 80 300 00 9800 5. 50 337 4.4 0.95.CuSn0Zn 30 60 75 9800 5. 350 47 5.7.3 C.CuSn0Zn 50 70 85 9800 5. 430 85 5 C.CuSn4 00 300 5 9700 50 370 70 5.5.CuZn5Al5 450 750 80 07900 57.4 500 847 4.6.4 C.CuZn5Al5 480 750 90 07900 57.4 550 907 4.3..CuAlNi 30 680 70 600 63.9 50 603 7.5.4 C.CuAl.Ni 400 750 85 600 63.9 65 753 7.3. C.CuAl0Ni 300 700 60 600 63.9 660 565 4. SL.50 0 300 50 9800 5.3 350 5 5.7.4 NL 700 perlit 500 790 60 75000 8 490 94 5..3 σbhlim Bvaì pri sparuvawe so bruseni cementirani polàvi so HRC = 60±, pri sparuvawe so nebrusen podobren polàv σbhlim Bda se mnoì so 0.75, a YBwB.. ri sparuvawe so nebrusen podobren polàv od SL σbhlim Bda se mnoì so 0.5, a YBwB. o o σbflim Bvaì za αbnb 0 αbnb 5 se mnoàt so ; pri promenlivo optovaruvawe vrednostite se mnoàt so 0.7; pri kratkotrajni udarni optovaruvawa (vo traewe od cca 5 s) vrednostite se mnoàt so.5. za sprega so ~eli~en polàv, pri sparuvawe so polàv od SL se presmetuva /3 spored ravenkata CBHE B= 0 (ZBEB/σBHlimB) YBW [-] 44

ZBnB.58 WBB WBB se WBB vbgo resmetka na polàvesti prenosnici Tabela 7 Vrednosti na faktorot na kontaktot ZBρ dbmb/ab-b 0.5 0.30 0.35 0.40 0.45 0.50 0.55 Za polàv ZI (ZA, ZN, ZK) 3.38 3.0.90.76.70.63.58 Za polàv ZH 3.06.78.58.48.40.36.3 Tabela 8 Vrednosti na faktorot na traewe ZBhB za razli~en vek na traewe LBhB LBhB [h] 750 500 3000 6000 000 4000 48000 96000 90000.4.6. 0.89 0.79 0.70 0.63 Tabela 9 Vrednosti na faktorot WB Bi karakteristi~nata brzina vbgob nekolku parovi na materijali i maziva Materijal olàvnik ρ olàv mg/mm 3 Maslo L4 vbgob m/s Mineralno maslo * za S maslo BWBB S maslo C.CuSn 8.8 ^.430.7 0...74.7 0..5 cementiran C.CuSn 8.8 ^.473 podobren 0.8 0.65 0.7.0.98 0.85.3 C.CuSnNi 8.8 ^.430.3 0.3.6.80.58 0..47 cementiran C.CuSnNi 8.8 ^.473 podobren.54 0.06.35. - - - C.CuSn4 8.9 ^.430 cementiran 0.94 0.34 0.83.8.9 0.06.66 C.CuZnNi 8.3 ^.430 cementiran.65 0.04.45.6.06 0.05.8 C.CuAl0Ni 7.4 ^.430 cementiran 0.8 0.86 0.70.09 - - - Mineralno E maslo L4 so dodatok protiv korozija i stareewe so νb50b = 5 mm /s. Sinteti~ko maslo S (polietereno) so ν B50B = 65 mm /s. Sinteti~ko maslo S (poliglikolno) so ν B50B = 95 mm /s. *Oblast na rasipuvawe na niz od ispituvanite nelegirani i sredno legirani mineralni masla. Bronza liena vo presek ima namalena vrednosti za WBB do 0.5 i ponisko od navedenite. Tabela 0 Viskoznost na masloto za podma~kuvawe na polàvestite parovi eriferna brzina na polàvot vbb [m/s] 4 5 6 8 0 5 0 30 40 Kinematska viskoznost na masloto υb50b [mm /s] 300 460 300 400 60 350 0 80 70 0 50 00 0 60 00 40 70 90 50 60 45

Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski Tabela Vrednosti za faktorot k Materijal RBmB [N/mm ] τbdb [N/mm ] B [N/mm τbd ] k ^.0745 700 70 39 7.4 ^.430 800 90 44 6.4 ^.473 750 70 6 3.6 46

bbb m bbb m c DBoB m m dbab m dbgb m dbob m dbvb m dbb m dbb m ebnb m ebsb m FBtB N FBrB N FBxB N h h BaB m BfB m KBAB - LBhB h lbgb m BvB W m s resmetka na polàvesti prenosnici SISOK NA KORISTENI OZNAKI ABcaB povr{ina na ku{i{teto niz koja se oddava toplina a m me uoskino rastojanie b m debelina na trupot na polàvnikot dolìna na polàvot {iro~ina na polàvnikot bblacb m la~na dolìna na zapcite na polàvnikot CBHEB 0.5 [mm /N] konstanta na materijlot * faktor na temeniot zjaj pre~nik na osniot krug na otvorot pre~nik na temeniot cilindar na polàvnikot dbab m pre~nik na temeniot krug na polàvot dbab m pre~nik na temeniot krug na polàvnikot dbfb m pre~nik na podno`niot krug na polàvot dbfb m pre~nik na podno`niot krug na polàvnikot pre~nik na glavinata dbmb m pre~nik na sredniot krug na polàvot dbmb m pre~nik na sredniot krug na polàvnikot pre~nik na otvorot na teloto na polàvnikot dbstb m standarden pre~nik na vratiloto pre~nik na venecot na teloto na polàvnikot dbvb m vnatre{en pre~nik na polàvnikot pre~nik na podelbenikot krug na polàvot pre~nik na podelbenikot krug na polàvnikot normalen ~ekor bo~en ~ekor periferna sila FBtmB N periferna sila {to dejstvuva na sredniot krug radijalna sila aksijalna sila h m od na zavojnicata * faktor na viso~ina na glavata za zabecot * faktor na viso~ina na nogata na zabecot pogonski faktor k - faktor kbcab W/m K koeficient na premina na toplina vek na traeweto l m raspon me u leì{tata dolìna na glavinata m m modul N - broj na spregnuvawa na zabecot n - za~estenost na brojot na vrteì QBabB W odvedeno koli~estvo na toplina q - faktor na oblikot na polàvot W silina vkupna silina na zagubite 47

RBzB μm rbkb m SBFB - SBHB - SBWB - SBυB - vbgb m/s WBB - WBRB - WBvB - YBWB - ZBEB - ZBhB - ZBnB - ZBρB - αbnb αbsb δbvb m δ'bvb m γbmb ηbzb - μb zb - ρbvb - σbhb υbob K υblb K υbub K Vangel~e B. Mitrevski, Tale B. Geramit~ioski rapavost na bokovite na raboten zap~enik RBzoB μm rapavost na bokovite modelen zap~enik polupre~nik na temeniot torus na polàvnikot stepen na sigurnosta protiv kr{ewe vo podno`jeto na zabecot stepen na sigurnosta protiv pojava na itting SBtB m tetivna debelina na zapcite stepen na sigurnosta vo odnos na abewe temperaturen stepen na sigusnosta s m debelina na plo~ata na teloto na polàvnikot sbmnb m debelina na zabecot na polàvot na sredniot cilindar T Nm vrteèn moment rabotna brzina na lizgaweto vbgob m/s karakteristi~na brzina na lizgaweto U N/m karakteristi~na veli~ina na optovaruva. na pod. na zab. u - kinemati~ki prenosen odnos faktor na sparuvaweto na materijalot (vo odnos na abewe) faktor na rapavosta vo (odnos na abewe) faktor na brzinata vo (odnos na abewe) x m koeficient na pomestuvaweto na profilot presmetkoven faktor za opredeln par materijali faktor na elasti~nost faktor na vekot na traweto faktor na promenite na optovaruvaweto faktor na kontaktot z - broj na zapci o agol na naklon na standardniot profil o bo~en agol na dopirnicata debelina na venecot debelina na teloto na zap~enikot o agol na naklon na srednata navojnica η - vkupen stepen na iskoristuvaweto stepen na iskoristuvaweto na polàvestiot par koeficient na triewe reduciran agol na triewe ΔmB Bkg dozvolena masa na abeweto ΔsBnB m izliùvawe na debelinata na zabecot ρ 3 kg/m gustina N/m Hertz-ov pritisok na abewe σbhlimb N/m dozvolen Hertz-ov pritisok na abewe σbwmb N/m dozvolen Hertz-ov pritisok na abewe temperatura na nadvore{niot vozduh temperatura na masloto nattemperatura Indeksi pogonski gonet 48