Slovensko kmetijstvo v številkah

Σχετικά έγγραφα
Slovenska oskrbna veriga z žiti in izdelki iz žit

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO NAVODILA ZA UVELJAVLJANJE UKREPOV KMETIJSKE POLITIKE

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης Αξίωση αποζημίωσης Έντυπο Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

Izdala: BANKA SLOVENIJE Slovenska Ljubljana Tel.: Fax.: This publication is also available in English.

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

SPTE V OBRATU PRIPRAVE LESA

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Tretja vaja iz matematike 1

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov

PREDSTAVITEV SPTE SISTEMOV GOSPEJNA IN MERCATOR CELJE

Mesečni pregled makroekonomskih podatkov

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA

NAPOVEDI MAKROEKONOMSKIH GIBANJ V SLOVENIJI

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

1. člen (vsebina) 2. člen (pomen izrazov)

POPIS DEL IN PREDIZMERE

NAVODILA ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCA ZA POROČANJE USPEŠNOSTI Z NALOŽBO ZA UKREP»POVEČANJE GOSPODARSKE VREDNOSTI GOZDOV«

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

NEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Osnove elektrotehnike uvod

ENERGETSKA PRENOVA SPLOŠNE BOLNIŠNICE MURSKA SOBOTA PREDSTAVITEV PROJEKTA MAREC 2010 SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA VSEBINA

- Geodetske točke in geodetske mreže

Gospodarjenje z energijo

DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

Kazalci okolja v Sloveniji

Direktorica mag. Brigita Šen Kreže

NOVALIS d.o.o. - KWS MAKRO IN DEMO POSKUSI SLOVENIJA 2016

IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev

Križna elastičnost: relativna sprememba povpraševane količine dobrine X, do katere pride zaradi relativne spremembe

MJESEČNI IZVJEŠTAJ SLUŽBE ZA TRŽIŠTE ELEKTRIČNE ENERGIJE. AVGUST god.

Andrej Uršič, Simona Uršič, Matevž Gobec. Zavod za zdravstveno varstvo Celje

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

Svet Evropske unije Bruselj, 19. junij 2015 (OR. en)

ΠΡΙΤΣΙΝΑΔΟΡΟΣ ΛΑΔΙΟΥ ΑΕΡΟΣ ΓΙΑ ΠΡΙΤΣΙΝΙΑ M4/M12 ΟΔΗΓΙΕΣ ΧΡΗΣΗΣ - ΑΝΤΑΛΛΑΚΤΙΚΑ

Proizvajalna funkcija

AMENDMENTS XM United in diversity XM. European Parliament 2016/2151(DEC) Draft opinion Marian Harkin (PE592.

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

,..., y T imenujemo časovna vrsta.

MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU

Posameznikovo in tr no povpraševanje

KAKO HITRO IN USPEŠNO SKOZI POTREBNE ADMINISTRATIVNE POSTOPKE ZA PRIDOBITEV PODPORE

Iterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

TISKOVINA: 1250 IZVODOV. Kmetijsko gozdarski zavod PTUJ Kmetijska svetovalna služba. Slovenska Bistrica

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

100g maslaca: 751kcal = 20g : E maslac E maslac = (751 x 20)/100 E maslac = 150,2kcal 100g med: 320kcal = 30g : E med E med = (320 x 30)/100 E med =

1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ

Genomska selekcija rjave pasme goveda v Sloveniji

EKONOMIJA. Mag. Božena Kramar

U R E D B A. o metodologiji za ocenjevanje škode. (prečiščeno besedilo št. 1) 1 1. SPLOŠNE DOLOČBE. 1. člen

Kotlovnica. OBČINA ŠENTJERNEJ Prvomajska cesta 3 a 8310 ŠENTJERNEJ

VPLIV PREHRANE MOLZNIC NA SESTAVO MLEKA KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE. Izobraževanje za svetovalce, Ljubljana, 8. sept

KMETOVANJE TER VARSTVO VODA IN TAL Breda Vičar, Zita Flisar-Novak

Betonske konstrukcije 1 - vežbe 3 - Veliki ekscentricitet -Dodatni primeri

Zakon o spremembah zakona o financiranju občin zfo-1

GOSPODARJENJE Z ENERGIJO PREDAVANJE 1

MODERIRANA RAZLIČICA

Ekonomska fakulteta Visoka poslovna šola. PRIIMEK IN IME: Datum: Izpit iz predmeta UVOD V GOSPODARSTVO I.del S 1 P 1 Q Q

Ime predpisa: Uredba o stanju tal. Št. zadeve: /2015. Datum objave: Rok za sprejem mnenj in pripomb:

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

Posebnosti urbane klime in okolja

Abanka d.d. Ljubljana

ČHE AVČE. Konzorcij RUDIS MITSUBISHI ELECTRIC SUMITOMO

Fazni diagram binarne tekočine

INTELIGENTNO UPRAVLJANJE

Tržište dobara i usluga u otvorenom gospodarstvu

CM707. GR Οδηγός χρήσης SLO Uporabniški priročnik CR Korisnički priručnik TR Kullanım Kılavuzu

6. Kaj je peptinska dieta? - Jabolčna dieta (damo pasirana jabolka), ki se jo priporoča pri akutnih črevesnih okužbah.

OCENA ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z DELCI PM10 NA JESENICAH (obdobje meritev: )

Kotne in krožne funkcije

p 1 ENTROPIJSKI ZAKON

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Obračun stroškov za toploto po dejanski porabi

Razdelitev živil. glede na. vsebnost hranilnih snovi. na osnovi prehranske piramide

Gimnazija Krˇsko. vektorji - naloge

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom

REZULTATI MERITEV OKOLJSKEGA MERILNEGA SISTEMA MESTNE OBČINE LJUBLJANA DECEMBER 2007

Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare

PREHRANA. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

1 Mednarodna primerjava matematičnih dosežkov

NAČRT RAZSVETLJAVE PODJETJA PALOMA, higienski papirji, d.d.

Politična ekonomija. 3. Menjava in potrošnja ponudba in povpraševanje. 4. Proizvodnja in stroški. 5. Delitev Trg delovne sile in ekonomske blaginje

SEMINAR IZ KOLEGIJA ANALITIČKA KEMIJA I. Studij Primijenjena kemija

IZVODI ZADACI (I deo)

7 Značilnosti poučevanja v razredu

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Proizvodnja in stroški

Laboratorij za termoenergetiko. Vodikove tehnologije in PEM gorivne celice

Transcript:

Slovensko kmetijstvo v številkah

Podatke so pripravili: Marjeta PINTAR Matej BEDRAČ Jure BREČKO Tomaž CUNDER Maja KOŽAR Ben MOLJK Miroslav REDNAK Tanja TRAVNIKAR Jože VERBIČ Tina VOLK Barbara ZAGORC Kmetijski inštitut Slovenije Hacquetova ulica 17 SI-1000 Ljubljana T: 01 280 52 62 E: info@kis.si www.kis.si Oblikovanje: Marko Pentek, www.mgo.si Tisk: Birografika BORI d.o.o. Avgust 2016 Slovensko kmetijstvo v številkah 1

V publikaciji so prikazani pomembnejši kazalci razvoja in stanja kmetijstva v Sloveniji. Publikacija Slovensko kmetijstvo v številkah je pripravljena na podlagi uradnih virov, ki so navedeni pod preglednicami in grafi ter so bili na voljo do vključno 31. 5. 2016. Uporabljeni viri podatkov so: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), podatki s podatkovnega portala SI-STAT, tematsko področje Okolje in naravni viri, vsebine s področja Kmetijstva in ribištva (http://pxweb.stat.si/pxweb/database/okolje/okolje.asp), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Eurostat (http://ec.europa.eu/eurostat/data/database). Celovit prikaz stanja v kmetijstvu z obširnimi podatkovnimi prilogami je na voljo v letnih poročilih o stanju v kmetijstvu, živilstvu, gozdarstvu in ribištvu (http://www.kis.si/porocila_o_stanju_v_ kmetijstvu_oek), ki jih pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) v okviru strokovne naloge Spremljanje razvoja kmetijstva v Sloveniji po naročilu Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovensko kmetijstvo v številkah 2

Povzetek Kmetijstvo skupaj z lovstvom, gozdarstvom in ribištvom je v letu 2015 k skupni ustvarjeni dodani vrednosti prispevalo 2,3 %, k skupni zaposlenosti pa 8,2 %. Oba deleža sta v zadnjih nekaj letih razmeroma stabilna. Ob podobnem obsegu kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) kot v letu 2010 (477 tisoč ha) se je v letu 2013 po podatkih raziskave strukture kmetijskih gospodarstev skupno število kmetijskih gospodarstev (KMG) zmanjšalo za 3 % (na 72,4 tisoč), povprečna velikost KMG pa se je povečala na 6,6 ha KZU. Izboljšanje velikostne strukture je posledica ponovnega zmanjšanja števila KMG v najmanjših velikostnih razredih ob hkratnem povečanju števila KMG v večjih velikostnih razredih. Živinoreja ostaja prevladujoča proizvodna usmeritev. Z njo se ukvarja 80 % vseh KMG, povprečno število glav velike živine (GVŽ) na teh gospodarstvih pa je 6,9. V primerjavi z letom 2010 se je povprečno število GVŽ na gospodarstvo zmanjšalo za 4 %, kar je večinoma posledica izrazitega zmanjšanja števila prašičev. Strukturne spremembe v slovenskem kmetijstvu potekajo počasneje kot v drugih članicah EU. Slovenija po kazalcih velikostne in posestne strukture za povprečjem EU zaostaja za dva do tri krat. V zadnjih letih je opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje, ki se kaže v trendu zmanjševanja prodaje pesticidov, racionalnejši rabi mineralnih gnojil, povečevanju deleža metuljnic v kolobarju in povečevanju manj zastopanih kmetijskih rastlin v setveni strukturi. Tudi površine kmetijskih zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, se povečujejo. V letu 2015 so tako obsegale okoli 42 tisoč ha (8,8 % vseh KZU), pri čemer v njihovi strukturi še vedno močno prevladuje trajno travinje (82 %). Leto 2015 je bilo za kmetijsko pridelavo že drugo leto zapored ugodno. Obseg kmetijske proizvodnje se je po začasnih statističnih podatkih povečal za 4 %, obseg rastlinske pridelave je bil večji za okoli 5 %, obseg živinoreje pa se je povečal za dobra 2 %. Kljub občasnim neugodnim vremenskim razmeram so bili hektarski pridelki pri večini njivskih posevkov in krmi s travinja nadpovprečni, posebno dobra je bila letina v sadjarstvu in vinogradništvu. Izrazito slaba je bila letina oljne ogrščice, v primerjavi z rekordnim letom 2014 so bili nižji tudi hektarski pridelki pri žitu in hmelju. Površina KZU kmetijskih gospodarstev se je glede na leto prej zmanjšala za odstotek, površina njiv in vrtov pa za 2,2 %. V letu 2015 je bil zaradi mnogo manjše površine in slabe letine pomembno manjši skupni pridelek oljne ogrščice ( 82 %), manjša je bila pridelava hmelja, krompirja in žita, močno pa se je povečal skupni pridelek oljnih buč in soje. Zaradi dobre letine je bilo pridelanih tudi več zelenjadnic, sadja in grozdja. V živinoreji beležimo povečanje proizvodnje mleka in prirasta govedi ter proizvodnje jajc in medu. Precej manjši je bil obseg prireje prašičev, zmanjšal pa se je tudi prirast perutnine in drobnice. Slovensko kmetijstvo v številkah 3

Ob večji proizvodnji se je v letu 2015 pri večini pomembnejših kmetijskih pridelkov povečala tudi domača poraba. Poraba na prebivalca je bila večja kot v letu prej pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, mesu, jajcih in medu, medtem ko je pri mleku ostala na ravni leta 2014. Porast porabe mesa je predvsem rezultat večje porabe perutninskega mesa (največja doslej), večje porabe mesa govedi in zaustavitve trenda zmanjševanja porabe prašičjega mesa. Stopnje samooskrbe, ki zaradi sprememb v obsegu pridelave in porabe med leti precej nihajo, so bile v letu 2015 večje kot v letu prej pri zelenjavi, sadju, mleku, jajcih in medu, zmanjšale pa so se pri žitu, krompirju in vseh vrstah mesa. V letu 2015 so se cene kmetijskih pridelkov na skupni ravni znižale že drugo leto zapored. Glede na leto 2014 so bile v povprečju nižje za 4,1 % (realno 3,6 %), pri čemer so za razliko od leta 2014 padle le cene živalskih proizvodov. Cene rastlinskih pridelkov so bile na skupni ravni 5,5 % višje kot v letu 2014 in se po padcu v letu 2014 realno vrnile na raven let 2011 in 2012. Najbolj so v povprečju porasle cene hmelja, vina, oljnic in sadja, ponovno pa se je znižala cena krompirja. V živinoreji so bile v povprečju cene nominalno nižje za 8,5 % in najnižje po letu 2010. Močno je padla zlasti cena mleka, nižje so bile tudi cene prašičev, perutnine in jajc, medtem ko so cene govedi ostale blizu ravni leta prej. V letu 2015 so ob cenah kmetijskih proizvodov padle tudi cene proizvodnih vložkov za kmetijstvo, med njimi najbolj cene energije in krmil, medtem ko so bile cene gnojil precej višje kot v letu prej. Na skupni ravni so cene vseh proizvodnih vložkov padle manj (nominalno 2,8 %) kot cene kmetijskih proizvodov. Cenovno-stroškovna razmerja v kmetijstvu so se zato nekoliko poslabšala, vendar ostala primerljiva z razmerji obdobja po letu 2010. Ekonomski rezultati kmetijstva so se v letu 2015 na skupni ravni ponovno izboljšali in bili po začasnih podatkih ekonomskih računov realno najvišji doslej. Neto dodana vrednost je bila v primerjavi z letom 2014 višja za okoli 12 %, faktorski dohodek kmetijstva pa se je povečal za okoli 6 %. Ob podobni vrednosti proizvodnje in manjši vmesni porabi je faktorski dohodek znašal skoraj 520 mio EUR oziroma skoraj 6.400 EUR na polnovredno delovno moč. Rast dohodkov je, podobno kot v letu prej, predvsem posledica večjega fizičnega obsega proizvodnje ob razmeroma ugodnih cenovno-stroškovnih razmerjih. Leto 2015 je prineslo precejšnje spremembe v kmetijski politiki. Izvajati se je začela reforma neposrednih plačil (2015 2020), potrjen je bil Program razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014 2020, prenehal je veljati sistem mlečnih kvot, potekalo pa je tudi zaključevanje izvajanja ukrepov PRP 2007 2013. Slovensko kmetijstvo v številkah 4

Neposredna plačila v kmetijstvu so z letom 2015 sestavljena iz osnovnega plačila, zelene komponente, dodatka za mlade kmete in vzporedne sheme za male kmete, ob tem pa imajo kmetijska gospodarstva možnost uveljavljati tudi proizvodno vezana plačila za strna žita, beljakovinske rastline, zelenjadnice, rejo govedi in proizvodnjo mleka v gorskih območjih. Za proizvodno vezana plačila je namenjenih 15 % nacionalne ovojnice (pred reformo 6 %). Zaradi pravila zunanje konvergence se nacionalna ovojnica za neposredna plačila, ki je v celoti financirana iz skupnih sredstev EU, v obdobju do leta 2019 postopoma zmanjšuje. V letu 2015 je znašala 138 mio EUR (leta 2014 139 mio EUR). PRP za obdobje 2014 2020 pomeni nadaljevanje ukrepov iz prejšnjega programskega obdobja, vendar z nekaterimi novimi vsebinami in poudarki. Večji poudarek je dan prenosu znanja, kratkim dobavnim verigam, trženju in kakovosti lokalnih proizvodov, prenovljene so sheme kmetijskookoljsko-podnebnih ukrepov, uvedeni pa so tudi nekateri novi ukrepi (dobrobit živali, sanacija gozdov). V celotnem programskem obdobju je za izvajanje ukrepov PRP 2014 2020 na voljo 1.107 mio EUR (5,8 % manj kot za PRP 2007 2013), od tega okoli 76 % iz skupnih sredstev EU. Izplačane proračunske podpore kmetijstvu (342,7 mio EUR) so bile v letu 2015 za 2 % manjše kot leta 2014, delež financiranja ukrepov s strani EU pa se je povečal na 73 %. Največ proračunskih sredstev je bilo tudi namenjenih tržnim ukrepom in neposrednim podporam (45 %) in ukrepom razvoja podeželja (44 %). V okviru prvega stebra kmetijske politike so se izplačila zmanjšala za 5 %, na kar je vplivalo predvsem zmanjšanje ovojnice za neposredna plačila v kmetijstvu v letu 2014. Za razliko od leta 2014, v letu 2015 tudi ni bilo večjih izplačil državnih pomoči ob naravnih nesrečah in drugih nepredvidenih dogodkih. V okviru ukrepov strukturne politike in politike razvoja podeželja so izplačila ostala na ravni leta prej, večinoma pa so se nanašala na preostale obveznosti iz programskega obdobja 2007 2013. Skupna blagovna menjava agroživilskih proizvodov se je v letu 2015 povečala za 7,5 %, pri čemer je bil izvoz večji za 10,0 %, uvoz pa za 6,3 %. Pokritost uvoza z izvozom je porasla, ob tem pa se je povečal primanjkljaj, ki je znašal 1.030 mio EUR. Slovenija ostaja vrednostno neto uvoznica pri večini carinskih tarif agroživilskih proizvodov. Vrednostni presežek v blagovni menjavi je bil tudi v letu 2015 dosežen le pri izdelkih iz mesa in živih živalih. Večji primanjkljaj kot v letu prej je bil zabeležen pri mesu, sadju, krmi, vrtninah ter mleku in mlečnih izdelkih. V regionalni strukturi izvoza in uvoza ni prišlo do velikih sprememb. Večina blagovne menjave agroživilskih proizvodov je podobno kot v predhodnih letih potekala z državami EU, pri čemer se je z vstopom Hrvaške v EU delež te skupine držav še povečal (2015: 76 % izvoza in 85 % uvoza), zunanjetrgovinski primanjkljaj pa nekoliko zmanjšal. Slovensko kmetijstvo v številkah 5

Splošni podatki o kmetijstvu Kmetijstvo v gospodarstvu Dodana vrednost kmetijskih dejavnosti (mio EUR, tekoči tečaj)* 629,0 646,7 639,4 709,5 750,4 Delež v skupni dodani vrednosti (%) 2,4 2,0 2,1 2,2 2,3 Zaposlenost v kmetijskih dejavnostih (tisoč)* 90,1 80,0 77,2 77,1 77,1 Delež v skupni zaposlenosti (%) 9,6 8,3 8,4 8,3 8,2 Izvoz agroživilskih proizvodov (mio EUR)** 469 794 888 968 1.064 Delež v skupnem izvozu blaga (%) 3,1 4,1 4,1 4,2 4,4 Uvoz agroživilskih proizvodov (mio EUR)** 1.067 1.753 1.930 1.970 2.094 Delež v skupnem uvozu blaga (%) 6,5 8,4 8,7 8,7 9,0 Zunanjetrgovinska bilanca agroživilskih proizvodov (mio EUR)** -598-959 -1.043-1.002-1.030 Kmetijska zemljišča*** Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) 499.554 476.284 478.888 482.218 476.862 Njive in vrtovi (%) 35,1 36,4 36,4 36,3 35,9 Trajni nasadi (%) 5,5 5,6 5,7 5,6 5,7 Travniki in pašniki (%) 59,3 58,1 57,9 58,0 58,4 Delež kmetijskih zemljišč v uporabi v skupni površini (%) 24,6 23,5 23,6 23,8 23,5 Kmetijska zemljišča v uporabi na prebivalca (ha) 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 Vir: SURS (Nacionalni računi, Zunanja trgovina, Rastlinska pridelava), preračuni KIS * kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; 2015: začasni podatki ** skupine 01-24 po Kombinirani nomenklaturi (KN) Evropske unije; 2015: začasni podatki *** kmetijska zemljišča v uporabi po podatkih statistike rastlinske pridelave Splošni podatki o kmetijstvu Delež kmetijske zemlje v uporabi v območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo (OMD); 2015 Izven OMD: 24,6 % Vir: MKGP (Dejanska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč) OMD: 75,4 % Gorska območja: 55,9 % KZU Posebna OMD območja: 16,0 % KZU Druga OMD območja: 3,5 % KZU Slovensko kmetijstvo v številkah 6

Struktura kmetijskih gospodarstev Kmetijska gospodarstva po rabi zemljišč in reji živine Število gospodarstev Ø ha, glav/gospodarstvo 2000 2005 2010 2013 2000 2005 2010 2013 Raba zemljišč na kmetijskih gospodarstvih Gospodarstva skupaj 86.467 77.175 74.646 72.377 5,6 6,3 6,4 6,6 Gospodarstva z njivami in vrtovi 80.858 71.981 63.272 68.744 2,1 2,4 2,7 2,5 Gospodarstva s sadovnjaki in oljčniki 42.727 28.870 22.161 21.994 0,3 0,4 0,5 0,5 Gospodarstva z vinogradi 35.129 27.337 26.328 26.480 0,5 0,6 0,6 0,6 Gospodarstva s trajnim travinjem* 74.230 64.236 61.949 62.301 3,8 4,4 4,5 4,4 Živina na kmetijskih gospodarstvih Gospodarstva z živino (GVŽ) 77.452 66.909 58.648 57.749 6,1 6,3 7,2 6,9 Gospodarstva z govedom 56.097 43.675 36.119 34.087 8,9 10,6 13,1 13,6 Gospodarstva s kravami molznicami 28.588 19.711 10.953 9.770 5,0 6,6 9,9 10,6 Gospodarstva z drugimi kravami 19.357 17.452 20.288 18.928 2,8 3,1 3,3 3,4 Gospodarstva s prašiči 44.623 33.945 26.441 23.700 13,5 14,9 14,4 12,1 Gospodarstva s perutnino 58.929 45.512 36.240 36.657 114,2 72,4 135,2 132,5 Gospodarstva s konji 4.634 5.128 5.948 6.029 3,1 3,8 3,8 3,6 Gospodarstva z ovcami 4.330 5.747 6.181 6.243 22,2 22,8 22,3 20,9 Gospodarstva s kozami 4.775 4.108 4.214 4.022 6,2 7,5 8,3 8,6 Gospodarstva s kunci 12.682 10.303 8.051 8.300 14,2 12,6 10,6 11,6 Gospodarstva z jelenjadjo 190 235 352 505 22,0 19,2 20,9 19,3 Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS * brez skupnih travnikov in pašnikov Struktura kmetijskih gospodarstev Delovna sila na kmetijskih gospodarstvih 2000 2005 2010 2013 Število oseb, ki delajo na gospodarstvih 256.783 207.571 208.493 200.631 Število polnovrednih delovnih moči (PDM) 107.809 95.263 77.013 82.746 PDM/število oseb, ki dela na gospodarstvih 0,42 0,46 0,37 0,41 PDM/100 ha kmetijske zemlje v uporabi 22,2 19,6 16,2 17,3 PDM/gospodarstvo 1,25 1,23 1,03 1,14 Število gospodarjev na kmetijskih gospodarstvih 86.336 77.042 74.425 72.176 od tega: mlajši od 35 let (%)* 5,2 4,4 4,3 4,8 starejši od 65 let (%)* 32,1 34,0 30,4 25,3 s formalno kmetijsko izobrazbo (%) 5,8 6,6 8,8 11,6 Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS * Eurostat (Farm Structure Survey), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 7

Kmetijska gospodarstva in kmetijska zemlja v uporabi (KZU) po velikostnih razredih KZU Število gospodarstev Kmetijska zemlja v uporabi (ha) 2000 2005 2010 2013 2000 2005 2010 2013 0 <2 ha 23.042 17.975 20.593 18.654 26.399 20.783 22.050 20.999 2 <5 ha 30.386 27.863 25.135 25.130 101.113 93.072 83.111 82.173 5 <10 ha 22.058 19.775 17.530 17.207 155.278 139.239 122.842 120.317 10 <20 ha 9.165 8.819 8.100 7.882 121.063 118.142 109.490 107.004 20 <30 ha 1.264 1.709 1.916 1.956 29.927 40.452 45.939 47.318 30 <50 ha 377 723 920 1.043 13.805 26.345 34.250 38.955 >=50 ha 175 311 452 506 38.294 47.399 56.750 60.258 Skupaj 86.467 77.175 74.646 72.378 485.879 485.432 474.432 477.024 Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS Struktura kmetijskih gospodarstev Delež kmetijskih gospodarstev in kmetijske zemlje v uporabi po velikostnih razredih KZU (%) 70 60 50 40 30 20 10 0 Kmetijska gospodarstva Kmetijska zemlja v uporabi 70 60 50 40 30 20 10 0 <2 ha 2 <10 ha 10 <20 ha >=20 ha 0 0 <2 ha 2 <10 ha 10 <20 ha >=20 ha 2000 2005 2010 2013 2000 2005 2010 2013 Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 8

Gospodarstva z živino in število glav velike živine (GVŽ) po velikostnih razredih GVŽ Število gospodarstev Število glav velike živine 2000 2005 2010 2013 2000 2005 2010 2013 >0 <2 29.108 26.787 22.861 23.478 22.701 19.621 15.871 14.991 2 <5 22.160 17.691 14.598 14.731 72.585 57.921 47.809 48.094 5 <10 14.159 11.420 9.972 9.168 99.851 81.360 70.537 66.256 10 <20 8.328 7.099 6.678 6.122 114.864 98.041 93.328 86.171 20 <30 2.209 2.142 2.176 1.943 53.106 51.919 52.873 47.556 30 <50 1.037 1.213 1.510 1.426 38.026 45.141 56.908 53.928 >=50 451 557 853 880 69.365 67.584 84.227 82.353 Skupaj 77.452 66.909 58.648 57.748 470.498 421.587 421.553 399.349 Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS Struktura kmetijskih gospodarstev Delež gospodarstev in glav velike živine po velikostnih razredih GVŽ (%) 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Kmetijska gospodarstva z živino >0 <2 2 <10 10 <20 >=20 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 Glave velike živine >0 <2 2 <10 10 <20 >=20 2000 2005 2010 2013 2000 2005 2010 2013 Vir: SURS (Kmetijska gospodarstva), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 9

Kmetijstvo in okolje Kmetijska gospodarstva in površine z ekološkim kmetovanjem Število kmetijskih gospodarstev 1.718 2.285 3.049 3.298 3.417 z ekološko pridelavo 1.153 1.928 2.232 2.537 2.699 v preusmeritvi v ekološko pridelavo 565 357 817 761 718 Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) 24.472 31.433 38.664 41.237 42.188 z ekološko pridelavo 14.894 26.650 30.041 33.536 32.488 v preusmeritvi v ekološko pridelavo 5.574 4.782 8.624 7.701 9.700 Površine z ekološkim kmetovanjem po vrstah rabe (ha) Njive in vrtovi 1.698 3.206 4.383 4.732 5.359 od tega: zelenjadnice in jagode 99 136 233 214 281 Sadovnjaki 400 826 1.144 1.260 1.466 Vinogradi 95 260 401 422 495 Oljke 12 84 208 226 214 Drevesnice, trsnice in matičnjaki - 0-2 1 Trajno travinje 22.267 27.055 32.527 34.596 34.653 Vir: SURS (Ekološko kmetijstvo), MKGP (površina 2003), preračuni KIS Kmetijstvo in okolje Delež površin z ekološkim kmetovanjem v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (%) 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 8,6 8,8 8,1 7,0 7,3 5,9 6,1 6,3 6,4 5,5 3,9 4,7 4,6 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Vir: SURS (Ekološko kmetijstvo), MKGP (površina 2003), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 10

Kazalniki rabe njiv in vrtov (%) Pokritost njiv z zeleno odejo* 60,2 62,3 61,9 62,1 61,7 Zatravljenost njiv** 15,8 20,0 19,8 18,6 17,7 Delež metuljnic v kolobarju*** 10,0 14,9 15,3 14,9 15,5 Delež koruze v kolobarju 40,6 38,1 41,3 38,7 38,8 Vir: SURS (Rastlinska pridelava), preračuni KIS * pokritost, ki izhaja iz setvene strukture glavnih poljščin (brez ozelenitve strnišč) ** trave, travno deteljne mešanice in detelje na njivah *** vključno s travno deteljnimi in deteljno travnimi mešanicami Kmetijstvo in okolje Pridelovalne površine manj zastopanih kmetijskih rastlin (ha) Pira 161 223 380 417 635 Ajda 687 1.172 1.401 1.979 2.435 Sončnice 121 285 273 252 230 Proso 418 197 169 229 491 Krmni grah 1.521 673 224 221 447 Soja 128 94 278 404 1.705 Vir: SURS (Rastlinska pridelava), preračuni KIS Poraba mineralnih gnojil (t) Ø 2003-07 Ø 2008-12 2013 2014 Mineralna gnojila skupaj 157.191 129.134 130.347 136.054 Rastlinska hranila skupaj 61.645 47.891 47.003 48.417 Dušik (N) 30.786 26.832 27.263 28.612 Fosfor (P 2 O 5 ) 13.783 9.479 8.900 9.141 Kalij (K 2 O) 17.077 11.580 10.840 10.664 Vir: SURS (Poraba reprodukcijskega materiala), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 11

Poraba rastlinskih hranil na ha kmetijskih zemljišč v uporabi (kg) 160 140 120 100 80 60 40 20 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Kmetijstvo in okolje K 2 0 P 2 0 5 N Vir: SURS (Poraba reprodukcijskega materiala), preračuni KIS Izpusti iz kmetijstva v okolje Ø 2003-07 Ø 2008-12 2013 2014 Bruto bilančni presežek N (kg/ha kmet. zemlje v uporabi) 65 51 70 43 Neto bilančni presežek N (kg/ha kmet. zemlje v uporabi) 30 16 36 10 Bilančni presežek P (kg/ha kmet. zemlje v uporabi) 9 3 6 1 Izpusti toplogrednih plinov (000 t ekv. CO 2 ) 1.794,0 1.714,0 1.653,0 1.699,0 Izpusti amonijaka (000 t) 18,9 18,0 17,1 17,3 Vir: KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 12

Prodaja fitofarmacevtskih sredstev (ton aktivne snovi) Ø 2003-07 Ø 2008-12 2013 2014 Pesticidi skupaj 1.354 1.131 917 1.010 Fungicidi 892 786 647 724 Herbicidi 320 269 223 239 Insekticidi 106 51 27 34 Drugi pesticidi 36 25 20 13 Vir: SURS (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), preračuni KIS Kmetijstvo in okolje Povprečne letne vrednosti (AM) vsote pesticidov in njihovih razgradnih produktov v vodnih telesih podzemne vode z aluvialnimi vodonosniki AM vsote pesticidov (μg/l) 0,8 0,7 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 0,0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Savska kotlina in Ljubljansko barje Krška kotlina Murska kotlina Savinjska kotlina Dravska kotlina standard kakovosti Vir: ARSO (Enotna zbirka monitoringa kakovosti voda, 2016) Slovensko kmetijstvo v številkah 13

Kmetijska proizvodnja Struktura vrednosti kmetijske proizvodnje v osnovnih cenah (%) * Rastlinska pridelava 49,7 52,4 51,6 54,3 57,0 Žito 7,8 7,4 6,7 7,3 6,9 od tega: pšenica 2,3 2,2 2,1 2,3 2,1 Industrijske rastline 2,6 2,5 1,4 2,2 2,2 od tega: oljnice 0,8 1,2 0,9 1,2 1,2 Krmne rastline 15,2 16,1 15,5 17,9 17,5 Zelenjadnice, sadike, okrasne rastline 6,0 6,5 7,8 7,9 8,2 od tega: sveže vrtnine 3,6 4,3 5,2 5,5 5,7 Krompir 2,0 1,7 2,0 1,7 1,1 Sadje 5,5 6,7 8,5 7,4 8,5 Oljke 0,3 0,3 0,2 0,1 0,2 Grozdje 1,6 1,3 1,1 0,7 0,9 Vino 8,8 9,9 8,4 9,0 11,5 Živinoreja 48,6 45,8 46,8 44,1 41,4 Govedo 14,0 12,5 12,4 11,3 11,6 Prašiči 8,7 5,7 4,2 4,0 3,7 Perutnina 6,4 8,0 8,4 7,7 7,2 Drobnica 0,8 0,7 0,4 0,5 0,6 Ostale živali 0,4 0,4 0,4 0,4 0,4 Mleko 15,4 14,6 15,7 16,2 13,6 Jajca 1,8 2,6 3,0 2,6 2,7 Ostali živalski proizvodi 1,1 1,4 2,2 1,5 1,6 Kmetijske storitve 1,7 1,8 1,7 1,6 1,6 KMETIJSKA PROIZVODNJA 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS * začasni podatki Kmetijska proizvodnja Slovensko kmetijstvo v številkah 14

Stopnje rasti obsega kmetijske proizvodnje (%) * Rastlinska pridelava -0,6-3,0-1,6 23,9 5,3 Žito -2,5 2,3-20,9 41,2-4,7 Oljnice 3,2 0,2-21,4 38,9-11,8 Krompir -3,3-7,7-20,9 58,2-5,3 Sveže vrtnine 2,3 0,9 0,7 20,8 2,1 Krmne rastline 0,9-3,0-9,9 38,9 1,6 Sadje -3,1-8,4 31,7 7,6 9,1 Grozdje 1,0-8,1-4,7-32,0 24,8 Vino -0,7-4,1 14,6 4,1 24,8 Živinoreja -0,5-2,0-2,4 0,9 2,5 Govedo -0,9-0,9-2,6 1,4 3,6 Prašiči -2,0-11,5-14,0 5,4-1,9 Perutnina 2,3 0,2-3,5 4,0-1,6 Mleko -0,7-0,1-3,6 3,8 3,8 Proizvodnja kmetijskih proizvodov -0,3-2,6-2,0 13,0 4,0 Kmetijske storitve -0,6-0,5-7,5 1,0 0,0 KMETIJSKA PROIZVODNJA -0,3-2,5-2,0 12,8 4,0 Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS * začasni podatki Kmetijska proizvodnja Spremembe obsega proizvodnje kmetijskih proizvodov (2010=100) 115 110 105 100 95 90 85 80 75 70 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Proizvodnja kmetijskih proizvodov Rastlinska pridelava Živinoreja Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 15

Pridelovalna površina (ha) Žito 98.018 99.180 98.972 99.884 98.955 od tega: pšenica in pira 32.430 33.229 31.759 33.124 30.734 ječmen 16.028 18.698 17.314 18.482 20.110 koruza za zrnje 42.649 39.619 41.857 38.331 37.743 Oljna ogrščica 3.015 4.816 6.131 5.563 1.629 Buče za olje 3.949 4.822 3.433 3.943 4.939 Hmelj 1.544 1.464 1.166 1.296 1.405 Krompir 6.321 3.950 3.307 3.600 3.319 Zelenjadnice 3.775 3.958 4.845 5.057 5.001 Zelena krma z njiv 58.296 62.039 65.288 62.710 59.768 od tega: koruza za siliranje 28.516 26.389 30.011 29.485 28.735 Krma s trajnega travinja 296.474 276.550 277.475 279.916 278.678 Sadje* 10.304 9.177 10.055 9.973 10.012 od tega: intenzivni nasadi 4.454 4.043 4.023 3.942 3.964 od tega: jabolka 3.054 2.759 2.643 2.545 2.465 Grozdje za predelavo 16.411 16.245 16.085 16.009 15.692 Oljke 836 899 925 996 1.076 Vir: SURS (Rastlinska pridelava), preračuni KIS * vključno z jagodami Kmetijska proizvodnja Rastlinska pridelava (t) Žito 516.731 573.106 457.339 648.887 624.047 od tega: pšenica in pira 135.766 158.465 138.235 173.245 157.058 ječmen 58.046 78.363 69.303 89.700 93.174 koruza za zrnje 303.475 312.001 226.634 350.583 338.712 Oljna ogrščica 7.066 13.391 15.113 19.883 3.643 Buče za olje 2.955 2.954 1.588 2.269 3.410 Hmelj 2.092 2.108 1.227 2.270 2.065 Krompir 132.364 96.077 62.155 96.819 91.036 Zelenjadnice 75.601 74.019 71.273 86.209 92.448 Krmne rastline 1.337.288 1.373.877 1.066.651 1.626.587 1.622.649 od tega: koruza za siliranje 1.151.363 1.137.087 889.991 1.390.295 1.398.512 Krma s trajnega travinja (v senu) 1.419.907 1.496.839 1.174.446 1.589.103 1.633.585 Sadje* 155.753 131.754 133.865 133.493 156.114 od tega: intenzivni nasadi 101.222 87.175 83.474 84.108 102.194 od tega: jabolka 82.884 71.631 69.574 71.034 83.855 Grozdje za predelavo 117.617 108.167 100.177 94.209 117.586 Oljke 1.882 1.723 1.479 814 1.578 Vir: SURS (Rastlinska pridelava), preračuni KIS * vključno z jagodami Slovensko kmetijstvo v številkah 16

Število živine (stanje 1. 12.) Govedo 457.499 467.075 460.576 468.253 484.192 od tega: krave 179.167 172.331 165.785 168.316 169.875 od tega: molzne krave 122.779 111.212 109.571 107.841 112.838 Prašiči 563.928 377.248 288.350 281.319 271.385 od tega: plemenske svinje 42.249 25.312 17.340 16.410 15.886 Drobnica 148.963 154.860 130.019 135.931 136.365 od tega: plemenska drobnica 103.234 106.790 88.093 93.150 93.649 Vir: SURS (Živinoreja), preračuni KIS Kmetijska proizvodnja Živinorejska proizvodnja (t) * Govedo (prirast v živi masi) 79.220 77.480 75.200 74.800 76.800 Prašiči (prirast v živi masi) 83.260 55.360 36.100 38.100 33.600 Perutnina (prirast v živi masi) 76.000 84.160 80.800 84.000 82.500 Drobnica (prirast v živi masi) 3.927 3.709 2.899 3.506 3.355 Namolzeno mleko 657.816 623.047 596.909 618.526 630.584 od tega: kravje mleko 655.963 621.133 595.496 616.581 630.584 Znesena jajca (mio kosov) 266,8 353,6 357,6 340,3 391,3 Natočen med 1.916 1.733 2.400 471 2.047 Vir: SURS (Živinoreja), preračuni KIS * začasni podatki Intenzivnost proizvodnje Pšenica in pira (t/ha) 4,2 4,8 4,4 5,2 5,1 Koruza za zrnje (t/ha) 7,1 7,9 5,4 9,1 9,0 Oljna ogrščica (t/ha) 2,3 2,8 2,5 3,6 2,2 Krompir (t/ha) 21,0 24,4 18,8 26,9 27,4 Namizna jabolka (t/ha) 27,2 26,0 26,3 27,9 34,0 Kravje mleko (kg/kravo)* 5.366 5.584 5.435 5.717 5.588 Znesena jajca (jajc/nesnico)* 229 256 259 251 268 Vir: SURS (Rastlinska pridelava, Živinoreja), preračuni KIS * 2015: začasni podatki Slovensko kmetijstvo v številkah 17

Bilance kmetijskih proizvodov Poraba kmetijskih proizvodov na prebivalca (kg, koledarsko leto) * Žito** (brez riža) 91,4 86,5 83,0 88,6 89,9 od tega: pšenica** 73,7 70,4 68,2 75,4 76,3 Krompir 77,1 69,9 59,6 62,4 68,0 od tega: svež krompir 61,2 49,8 41,3 44,1 48,2 Zelenjava 89,5 97,7 96,4 103,9 108,7 od tega: sveža zelenjava 68,3 73,1 71,4 77,4 81,5 Sadje 121,9 135,5 129,4 131,1 132,8 od tega: sveže sadje 76,1 73,8 74,9 79,3 82,7 Vino*** (l) 40,8 37,9 36,1 39,3 : Meso (skupaj z drobovino) 96,8 92,4 82,2 85,0 88,2 od tega: goveje in telečje meso 22,5 20,1 18,6 18,1 19,0 prašičje meso 43,7 40,5 35,5 36,8 36,9 perutninsko meso 24,3 27,3 24,8 27,0 28,9 Mleko skupaj**** 228,5 226,5 218,6 219,9 219,8 Jajca 7,1 9,9 10,3 9,8 11,1 Vir: SURS (Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov), preračuni KIS * začasni podatki ** v ekvivalentu moke *** podatki iz bilanc za tržno leto; 0 2003-2007 = 0 2005-2007 **** v ekvivalentu surovega mleka Bilance kmetijskih proizvodov Stopnje samooskrbe s kmetijskimi proizvodi (%, koledarsko leto) * Žito (brez riža) 52,9 63,6 54,7 76,6 72,6 Pšenica 47,9 54,4 46,8 59,0 52,4 Koruza 60,4 70,2 57,9 91,0 88,1 Krompir (svež in predelan, brez škroba) 71,0 60,2 46,3 67,5 59,0 Zelenjava (sveža in predelana) 39,6 34,8 33,8 37,8 38,7 Sadje (sveže in predelano) 52,8 41,3 42,9 41,9 47,4 Vino** 97,3 95,7 92,7 79,8 : Meso (skupaj z drobovino) 91,6 85,2 81,9 79,8 74,0 Goveje in telečje meso 99,8 105,7 107,4 106,3 98,7 Prašičje meso 75,9 54,7 39,6 39,0 34,6 Perutninsko meso 112,8 111,4 117,4 111,4 103,1 Mleko skupaj 116,7 116,4 118,2 120,3 124,9 Jajca 98,6 93,9 91,4 90,4 92,5 Vir: SURS (Bilance proizvodnje in potrošnje kmetijskih proizvodov), preračuni KIS * začasni podatki ** podatki iz bilanc za tržno leto; 0 2003-2007 = 0 2005-2007 Slovensko kmetijstvo v številkah 18

Cene v kmetijstvu Povprečne letne odkupne cene (EUR/kg) 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Pšenica (brez semenske) 0,178 0,119 0,136 0,193 0,196 0,181 0,169 0,168 Koruza (brez semenske) 0,114 0,099 0,155 0,170 0,200 0,169 0,125 0,132 Oljna ogrščica 0,381 0,255 0,273 0,422 0,450 0,358 0,307 0,364 Krompir (brez semenskega) 0,200 0,148 0,174 0,171 0,178 0,392 0,210 0,186 Namizna jabolka 0,592 0,434 0,411 0,452 0,474 0,575 0,410 0,461 Vino (EUR/l) 2,161 1,986 2,161 2,374 2,244 1,912 2,137 2,599 Biki, do 24 mesecev (živa masa) 1,538 1,572 1,572 1,741 1,915 1,850 1,802 1,810 Prašiči, od 25 do 150 kg (živa masa) 1,205 1,103 1,117 1,204 1,348 1,372 1,317 1,240 Pitani piščanci (živa masa) 1,083 1,026 1,024 1,089 1,097 1,181 1,106 1,076 Kravje mleko 0,328 0,260 0,265 0,302 0,300 0,321 0,345 0,282 Jedilna jajca (EUR/jajce) 0,090 0,091 0,094 0,096 0,105 0,110 0,109 0,106 Vir: SURS (Odkup kmetijskih pridelkov), preračuni KIS Cene v kmetijstvu Stopnje rasti cen v kmetijstvu (%, nominalno) Kmetijski proizvodi skupaj 3,0 2,5 7,5-5,1-4,1 Rastlinski pridelki 4,9 1,1 14,8-15,7 5,5 Živali in živalski proizvodi 2,1 3,3 3,8 0,8-8,5 Proizvodni vložki za kmetijstvo skupaj 5,2 5,3 2,3-3,6-2,8 Vložki za tekočo porabo 5,7 6,2 2,7-5,3-4,8 Vložki za investicije 4,1 3,1 1,8 0,3 2,3 Pariteta (kmetijski proizvodi : vložki) -2,0-2,6 5,1-1,5-1,3 Vir: SURS (Kmetijske cene), preračuni KIS Spremembe cen kmetijskih proizvodov in inputov za kmetijstvo (realno; 2010=100) 120 115 110 105 100 95 90 85 80 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Kmetijski proizvodi Proizvodni vložki Vir: SURS (Kmetijske cene), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 19

Ekonomski kazalci kmetijstva Osnovni agregati ekonomskega računa za kmetijstvo v osnovnih cenah* (mio EUR) ** Vrednost proizvodnje po osnovnih cenah 1.062,4 1.147,6 1.158,6 1.249,5 1.265,4 Vmesna potrošnja 612,0 732,0 750,1 753,3 738,6 BDV po osnovnih cenah 450,4 415,6 408,5 496,1 526,8 Poraba stalnega kapitala 205,9 242,2 250,1 256,2 257,5 NDV po osnovnih cenah 244,5 173,4 158,4 239,9 269,3 Druge subvencije na proizvodnjo 156,1 248,0 259,2 251,7 251,7 Drugi davki na proizvodnjo 4,0 1,7 1,4 1,3 1,4 Faktorski dohodek po osnovnih cenah 396,6 419,7 416,1 490,3 519,7 Število zaposlenih (000 PDM) 89,7 79,8 82,8 81,8 81,4 Faktorski dohodek na PDM (EUR) 4.455 5.264 5.029 5.994 6.385 Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS * tekoči tečaj (do 2007) ** začasni podatki Ekonomski kazalci kmetijstva Dohodki v kmetijstvu na polnovredno delovno moč (EUR, realno, stalne cene 2010) 7.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Faktorski dohodek na PDM Neto dodana vrednost na PDM Vir: SURS (Ekonomski računi za kmetijstvo), preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 20

Proračunske podpore kmetijstvu Podpore kmetijstvu iz državnega proračuna (izplačila v koledarskem letu; mio EUR) Tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem 110,4 170,1 169,4 164,1 155,6 Ukrepi za podporo trgu 14,7 2,7 3,7 0,9 0,9 Neposredna plačila proizvajalcem 76,4 140,1 137,9 134,2 131,7 Ukrepi za zniževanje stroškov 5,6 18,8 21,3 22,9 22,1 Odškodnine in druga izredna plačila 13,6 8,5 6,5 6,1 0,8 Razvoj podeželja in strukturna politika 109,9 165,6 169,0 149,5 149,5 Ukrepi za izboljšanje okolja, krajine in dobrobit živali 57,5 90,6 85,5 66,8 75,7 Izravnalna plačila za območja z omejenimi dejavniki 29,8 51,3 47,0 27,7 35,6 Izravnalna plačila za kmetijsko-okoljske ukrepe 27,8 39,3 38,5 39,1 38,7 Izravnalna plačila za dobrobit živali - - - - 1,4 Ukrepi za prestrukturiranje 47,6 57,7 61,2 57,1 55,1 Podpore prestrukturiranju kmetijskih gospodarstev 34,5 27,3 33,0 34,1 30,4 Splošne podpore prestrukturiranju kmetijstva 2,3 4,6 6,9 9,4 8,7 Podpore predelavi, trženju in promociji 10,2 22,1 17,8 12,6 15,6 Podpore gozdarstvu 0,6 3,7 3,5 1,1 0,4 Ukrepi za spodbujanje razvoja podeželskih območij 4,8 17,3 22,4 25,6 18,7 Splošne storitve v podporo razvoju kmetijstva 41,0 42,6 37,0 36,9 37,6 Raziskovalne, razvojne, svetovalne in strokovne storitve 22,3 23,3 18,9 18,9 18,1 Nadzor nad varnostjo in kakovostjo 15,0 15,8 12,7 12,9 12,6 Druge splošne storitve 3,8 3,4 5,4 5,1 6,9 PODPORE KMETIJSTVU SKUPAJ 261,3 378,3 375,4 350,5 342,7 Vir: MKGP, ARSKTRP, preračuni KIS Proračunske podpore kmetijstvu Delež sofinanciranja podpor kmetijstvu iz skupnega proračuna EU (koledarsko leto; %) Tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem 25 55 78 82 85 Razvoj podeželja in strukturna politika 58 78 78 77 76 Splošne storitve v podporo razvoju kmetijstva 6 6 9 8 11 PODPORE KMETIJSTVU SKUPAJ 36 60 71 72 73 Vir: MKGP, ARSKTRP, preračuni KIS Slovensko kmetijstvo v številkah 21

Struktura proračunskih podpor kmetijstvu po skupinah ukrepov (koledarsko leto; %) 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Splošne storitve za kmetijstvo Razvoj podeželja in strukturna politika Tržni ukrepi in neposredne podpore proizvajalcem Proračunske podpore kmetijstvu Vir: MKGP, ARSKTRP, preračuni KIS Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov Zunanja trgovina z agroživilskimi proizvodi* (mio EUR) 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 500 1.000 1.500 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Izvoz Uvoz Trgovinska bilanca Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov Vir: SURS (Zunanja trgovina), preračuni KIS * skupine 01-24 po Kombinirani nomenklaturi (KN) Evropske unije; 2015: začasni podatki Slovensko kmetijstvo v številkah 22

Struktura zunanje trgovine z agroživilskimi proizvodi po pomembnejših skupinah proizvodov* IZVOZ (mio EUR) 469 794 888 968 1.064 Meso in izdelki iz mesa (KN 02 in KN 16) (%) 19,5 15,0 15,8 15,1 15,6 Mlečni izdelki, jajca, med (KN 04) (%) 15,0 15,3 16,0 14,8 12,8 Ostanki in odpadki živil, krma (KN 23) (%) 8,7 12,1 9,3 10,9 12,5 Razna živila (KN 21) (%) 6,2 9,6 11,4 10,9 11,3 Pijače, alkoholi in kis (KN 22) (%) 18,2 9,8 10,5 10,9 10,6 Sveže sadje in zelenjava (KN 08 in KN 07) (%) 4,6 7,1 5,4 7,5 9,2 Preostale skupine (%) 27,8 31,1 31,7 29,8 28,1 UVOZ (mio EUR) 1.400 1.681 1.930 1.970 2.094 Sveže sadje in zelenjava (KN 08 in KN 07) (%) 15,1 13,6 13,5 13,1 14,1 Meso in izdelki iz mesa (KN 02 in KN 16) (%) 10,7 12,5 13,2 13,3 13,4 Ostanki in odpadki živil, krma (KN 23) (%) 8,6 8,6 8,4 9,6 10,6 Razna živila (KN 21) (%) 7,1 7,3 7,6 7,3 7,3 Mlečni izdelki, jajca, med (KN 04) (%) 4,3 6,9 7,9 7,8 7,2 Izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka (KN 19) (%) 6,5 6,5 7,1 7,2 7,0 Pijače, alkoholi in kis (KN 22) (%) 5,2 5,9 5,6 6,1 6,5 Preostale skupine (%) 42,4 38,8 36,7 35,5 34,0 Vir: SURS (Zunanja trgovina), preračuni KIS * skupine 01-24 po Kombinirani nomenklaturi (KN) Evropske unije; 2015: začasni podatki Izvoz in uvoz agroživilskih proizvodov Struktura zunanje trgovine z agroživilskimi proizvodi po pomembnejših trgovinskih partnericah* IZVOZ (mio EUR) 469 794 888 968 1.064 Italija (%) 22,0 30,0 26,0 23,3 22,5 Hrvaška (%) 17,0 9,8 12,0 17,8 18,6 Avstrija (%) 8,1 9,5 10,0 9,5 9,7 Bosna-Hercegovina (%) 16,7 8,6 7,5 6,9 6,6 Madžarska (%) 3,6 7,4 7,2 6,3 6,5 Preostale države (%) 32,6 34,8 37,3 36,2 36,2 UVOZ (mio EUR) 1.400 1.681 1.930 1.970 2.094 Italija (%) 18,5 16,7 16,0 16,1 16,2 Nemčija (%) 11,5 12,8 15,0 15,7 14,5 Avstrija (%) 14,9 18,8 18,1 16,2 14,4 Hrvaška (%) 5,8 5,8 6,1 8,5 10,9 Brazilija (%) 4,1 4,3 4,1 5,6 6,9 Madžarska (%) 10,3 8,4 9,6 7,8 6,7 Preostale države (%) 34,8 33,2 31,2 30,1 30,3 Vir: SURS (Zunanja trgovina), preračuni KIS * skupine 01-24 po Kombinirani nomenklaturi (KN) Evropske unije; 2015: začasni podatki Slovensko kmetijstvo v številkah 23

Hacquetova ulica 17, SI-1000 Ljubljana Slovenija T: 01 280 52 62 F: 01 280 52 55 E: info@kis.si www.kis.si