Biblioteka SLOVO OD VODO^A

Naum Strumi~ki Mitropolit SLOVO OD VODO^A

Makedonska Pravoslavna Crkva Strumi~ka Eparhija Izdava: Manastir Sveti Leontij Vodo~a 2002 Lektura: Ana Hristova Dizajn na korica: Vana Uro[evi]

Knigata ja izdavame po povod trieset i pet godini od vozobnovuvaweto na avtokefalnosta na Ohridskata Arhiepiskopija, Makedonskata Pravoslavna Crkva i po povod novoto svedo{tvo...

SODR@INA Predgovor Celiot ìvot - bogosluèwe Isku{enijata ja otkrivaat sodrìnata na srceto Poraka za pokajanie Da go preobrazime na{eto postoewe I - XI 13 19 27 32 Za mona{kiot etos 41 Apologija na mona{tvoto Monasite ne se marioneti 61 68 Borba so svoite strasti 76 Za ozboruvaweto Po povod nekoi tekstovi {to izleguvaat vo dnevniot pe~at vo vrska so ìvotot i slu~uvawata vo Crkvata Gre{nikot go qubime, a grevot go mrazime Novo svedo{tvo Beseda vo Vodo~a 80 85 91 97 101

Za Arhiepiskopot Bez sobirawe politi~ki poeni Eklisiolo{ki odgovori - za imeto i statusot na Crkvata Ne ni treba administrativno priznavawe, tuku evharistisko edinstvo 105 110 117 129 Nema pravoslavna Crkva bez dvojno ime 135 Vojna Ako ne ja zapreme vojnata vo srceto, taa sekoga{ }e se projavuva 146 Za sve{tenstvoto na `enata Dijalog 141 159 170

PREDGOVOR Knigata {to e pred nas e mnoguopfatna i dalekuse`na... Vo nea se sudiraat dva sveta: gra anskiot i mona{kiot... Iako toa ne treba da bide taka, za{to svetot ne e sozdaden da bide mno{tvo od svetovi, tuku Crkva. Edna. Po molitvite na Starecot, se nadevame Bog da im dade sol na na{ite zborovi, a lu eto da gi razberat. Denes na{iot ~itatel nema re~isi nikakva istoriska distanca od pogolemiot del od nastanite za koi se zboruva ovde. Nurnat e vo istata duhovna topografija so koja se soo~uva i knigava (osven ako ne e monah), a ima sekako i pra{awa i problemi {to gi smeta za svoi, drugi. Se nadevame deka sepak hrabro }e pojde da ja polo`i svojata nade` na Verata, Qubovta i Vistinata kako {to ovde }e mu bidat neotstapno predo~uvani. Tie, na nivnite ve~ni i neumorni ramewa, edinstveni }e ja ponesat te`inata na postoeweto, pred da dojdeme do mirnoto pristani{te na izbavuvaweto vo Hrista. Ja smetame ovaa kniga za najdlabok quboven gest do lu eto od ovaa zemja, za onoj {to so svojot dopir ja prifa}a i celiva sekoja zdo- I

Slovo od Vodo~a strana gi pokaà krajno pozitivnite pridobivki koi ovoj priod mu gi nosel tokmu na kvalitetot na ovozemnata realnost, na istorijata, a i da ne zboruvame za eshatolo{kata perspektiva. Doa aweto na ~udesniot svetogorski monah vo po mnogu ne{ta dale~nata 1995 godina ja razbranuva dotoga{ razlutanata, vo najgolema mera heterogena i neosvestena za svoite bogotragatelski porivi, masa duhovno ustremeni no dezorientirani i iznemo{teni, glavno mladi lu e, od koi del {totuku ja spoznaa seprimiruva~kata tajna na Crkvata, so edinstveniot i nezamenliv predvkus na polnotata na ìvotot vo Hrista i - ovaa li~nost u{te vo toj prv moment udri takov pe~at vrz ìvotot na Crkvata vo Makedonija, {to denes nejziniot izmenet opis samo delumno, vo merata na na{eto pokajanie (da se izrazime so re~nikot na Starecot), ni gi razotkriva dalekurodnite dimenzii na novopostaveniot po~etok. Slovo od Vodo~a glavno gi beleì ili verski indiferentnite ili negativnite refleksii na sredinata od prviot bran mona{ewa i zaminuvawa vo manastir. Tie sepak se najdoa zbuneti i nemo}ni pred bodriot i za nas nov i nesfatliv blesok na slovoto na toga{ vostoli~eniot Vladika: III

Predgovor Prisustvoto na vistinskite monasi kaj lu eto ja budi zaspanata sovest, go trezni opienoto srce, go uriva racionalniot pogled na svetot. Nivnite misli, zborovi i dela se prenosnici na silata na Carstvoto Nebesno vo ovoj svet. Nikoj vo nivnoto prisustvo ne ostanuva ramnodu{en....mona{tvoto vo svojata su{tina e ontolo{ki bunt protiv padnatiot svet, padnatata priroda i samoqubieto....monahot ne Mu prinesuva na Boga samo ne{to od ona {to e negovo, tuku samiot sebesi, celiot svoj `ivot i nade`, a Bog mu se otkriva i prinesuva nemu kako li~nost. Definiciite za mona{tvoto {to gi dadoa negovite odgovori zagovaraat edno ni oddaleku nenaseteno iskustvo, koe Crkvata ovde denes ve}e po~nuva ednodu{no i dlaboko da si go posakuva sebesi. Ona {to ne vleze vo knigata, ona {to nikoga{ ne se objavi, a za mnogumina - koi doa aa vo manastir zaradi mona{ki `ivot ili za utvrduvawe vo verata - be{e znak na radosta na spasenieto, neizmerna sre}a na sebepronajdenost vo Hrista, vo likot na vozqubeniot brat-vernik, a potoa i vo sekoj ~ovek i seto sozdanie; taa ogromna nade` na idniot vek i nejzinoto ispolnuvawe - kako toga{ i nekoga{ po molitvite na Starecot - Bog povtorno da ni gi IV

Slovo od Vodo~a dade na site, vo denot koga }e n najde podgotveni da primime sovr{eno. Amin. Nie ne moème da gi opi{ime o~ite na na{iot Starec. Tie nas n vidoa prerodeni i ispraveni u{te vo prvite, slabi ~ekor~iwa na na- {ata vera. Nie sme porazeni od mislata deka denes mol~alivo molitveno se zatvaraat pred seta nedovolnost na na{iot vozvrat i go ~uvame se}avaweto za prvite patokazi kon onie za site zadadeni horizonti na Crkvata Bo`ja, koga ja vidoa ovaa zemja vo podno`jeto na Sveta Gora. Znaej}i go Starecot i nadzemnata trezvenost na negovite zborovi - na koi dosega sme ~ule da im se skratuva, no ne i da im se dodavalo vo vrednosta - smislata na negovite mnoguopfatni zafati okolu kvalitetot na crkovniot, a osobeno na manastirskiot ìvot, n ohrabruva vo ovaa toga{ izgovorena dijahronija da nayirame temel na edna vizija na koja i samite po~nuvame da gi sogleduvame duhovnite, ako ne i materijalnite izohipsi. Vo tri teksta Slovo od Vodo~a ja vklu- ~i ednata strana na prepiskata mitropolit Naum / Pravoslaven Hristijanin, pri {to pod psevdonimskiot potpis na drugiot dopisnik zastana izvesna li~nost vo koja{to Starecot, veruvame, prepozna edno od negovite duhovni ~eda koi po pra{awata na svoite digresii i dvoumewa vo duhovniot, a potoa i za crkovniot ìvot V

Predgovor voop{to, go izrazija svojot somne` vo na~alata i odgovorite na Starecot-Episkop, oddale~uvaj- }i se i dimenzioniraj}i gi sopstvenite nedoumici od asketsko-isihasti~ki karakter duri na eklisiolo{kiot plan na adresata na seop{- tata javnost. Kako i da e, Vladikata nikoga{ ne go razotkri identitetot na Pravoslavniot Hristijanin i od pozicija na edna asketska etika, so dostatna doza na po~it, eventualniot neostvaren kolivarski ni{an na svojot predizvikuva~ go izdigna na izgubenoto i vo s posovr{eno asketsko-isihasti~ko ramni{te na li~nosnite, vistinski qubovni, vo Hrista, odnosi. (Nasokata na blagoroden ulov, samo vo predelite na netlenoto iskustvo na mona{kiot asketsko-isihasti~ki i na episkopskiot blagodaten opit, upati drugata strana na ovaa prepiska da ne vleze vo knigata.) Znaeme deka smireniot mirjanin vo Slovo od Vodo~a }e si go pronajde radarot za svojot bogokopne`liv i ~ovekoqubiv kurs vo ovie vremiwa na kraen molk i vidlivo opasna plovidba i deka }e znae odovde da ja pocrpi svojata nade`. Umorniot od beskrajnite vozbudlivi no vo svojata kone~nost suetni i tro{nolitni patuvawa vo potraga po totalitet - na s {to postoi i na s za {to toj znae - intelektualec i qubitel na umetnosta od dvaeset i prviot vek - VI

Slovo od Vodo~a koj bi go znael... Maglivite breg~iwa na negovata cel nedofatno se premestuvaat s vo novi prelivi na istiot slabi~ok odblesok na magi~nata sonuvana mudrost {to mu go mami pogledot daleku od dlabinskite riznici na negovoto srce, koe od toj lovec na poznanija ostanuva edinstveno neispitano i re~isi sekoga{ nemilosrdno ispokr{eno i neprostlivo prezreno, za razlika od, da re~eme, eden skap od nego vozquben umetni~ki predmet, pasija i ideal... Prostete. Na ~itatelite od redovite na mona{tvoto, duri i na onie vo manastirite {to gi rakovodi Starecot, ovaa hronika }e im donese dragocena ètva od ìvotodavnite poliwa na Svetoto Predanie na Crkvata. Masovniot medium so svojata dijametralno profana tekstura dodade moèbi i pove}e od stilski naglasok na nezadr`livata sila na ve~nite Boèstveni vistini pri ovoj nesekojdneven anga`man na primenetata asketika. (Iako retko se otvara da proslovi na konkretni fokusni temi od zadadenata istoriska stvarnost, blagodarenie na misijata na episkopskiot priziv na Starecot od edna i na sovremenoto re~isi globalno uninie od druga strana, taa nauka nad naukite - zaradi spasenieto, se nadevame, na mnozina - ja otvori denes svojata bogoglagoliva usta preku ovoj Mitropolit i n izvesti). VII

Predgovor Nie, nau~eni opitno vo Svetoto Predanie, poznavme deka vistinata ne e ideja ili teorija ili filosofija ili ne{to drugo sli~no, samo ~ove~ko, sozdadeno i promenlivo...deka Vistinata pred s e predve~na Boèstvena Li~nost...Deka Otecot e Vistina, Sinot e Vistina, Svetiot Duh e Vistina...Deka s {to e vistinito nitu lesno se dobiva nitu lesno se gubi... Deka duhovniot ~ovek pri sekoj ispit najnapred se svrtuva kon svoeto srce...deka prestojuvaj}i molitveno vo srceto, umot se pri~estuva so Boèstvenata blagodat koja{to sekoj ~ovek ja dobiva pri Svetoto Kr{tenie...Se prosvetluva preobrazen od ovaa blagodat...deka preku ovaa prosvetlenost na umot monahot (ili ~ovekot {to ja steknal) gi spoznava tajnite na ìvotot voop{to, tajnite na Boga i na Svetoto Pismo, tajnata na Crkvata...Deka znaeweto pogorduva i razgraduva, a qubovta gradi...deka vistinskoto znaewe i poznanie pretpostavuva qubov i zaednica, vsu{nost sekoga{ e qubov i zaednica...deka site imame potreba od opiten duhoven otec koj so pomo{ Bo`ja vnatre{no }e n prerodi i promeni...deka onoj {to gi ispolnuva zapovedite }e bide blagosloven...deka odnosot duhoven otec - duhovno ~edo e Sveta Tajna na vzaemno proniknuvawe i rastewe vo VIII

Slovo od Vodo~a Hrista...Edinstvoto e dar koj Troi~niot Bog im go otkriva na ~istite po srce. Monasite neizbe`no vo samata kniga }e gi pronajdat i vmetnatite transparentni odlomki na izvornata ~ista asketika vo predanie na korifejot. Denes zbunetoto lice na ~ove~kata istorija ve}e odamna gi smeta za retki {ansite da zastane vaka pod mirniot zrak na svetlinata na umot vpodoben na Hristoviot. ôve{tvoto naj- ~esto go ìvee svojot gr~ daleku od nade`ta niz ~istotata na ovoj Isus Kogo{to Go raspna - pastirskiot èzol, vo crtite na na{iot iznemo{ten svet, angelski neumorno da go otpretuva i jakne zalogot na Voskresenieto. Otkrovenijata na slovoto vpi{ani vo stranicite na knigava - se molime na site da ni ja vnu{at svojata spasitelna tajna, dlaboko vo srcata i ìvotite. Tie go otvorija frontot za vizijata svetot da stane Crkva i pristapot kon mo`nosta na Carstvoto Nebesno vo nas. Ne znaeme dali stranskiot ~itatel }e uspee da gi premavne geopoliti~kite odrednici na aktuelniot makedonski anga`man. I nemame objasnuvawe za bogoizbranosta na makedonskiot ~ovek da go uìva doverlivoto krilo na Svetiot Duh sprostreno vamu niz Svetata desnica na Starecot. IX

Slovo od Vodo~a natre go preobrazuva: mu nosi svetlina na verata, mu nosi sila za podvigot, mu vleva nade` vo duhovnata borba. Duhovno go ra a i go gradi, preku vzaemniot li~nosen odnos, noviot, vo Hrista, ~ovek. * Kako pripadnici na edna samoìva i raznebitena generacija, ja razbravme potrebata gorniot citat postojano da ni se povtoruva. Toa, niz dolgata istorija na svetoote~koto Predanie lu eto obi~no go nosea na svojot priroden po- ~etok i ne be{e neophodno. Sestrinstvoto od manastirot na Presveta Bogorodica Eleusa vozglaveno od monahiwa Sara * Vo nivniata podlaboka smisla site citati navedeni vo tekstot na predgovorot ~itatelot moè da gi pronajde vo izvornite konsituacii niz knigata. Promenite vo naslovite ili na drugi mesta vo odnos na tekstovite od mediumskite izvori proizleguvaat ili zaradi posledicata na parafrazite vo pe~atot ili zaradi predavawe na slovoto vo polnota i so celosna jasnost vo duhot na Predanieto kako {to denes ja cenime recepciskata mo} na ~itatelot i na nieden na~in ne ja zasegaat avtenti~nosta na iskazot (osobeno kaj politi~ki naglasenite sodrìni). XI

CELIOT @IVOT - BOGOSLU@EWE Strumica denes...intervju... septemvri, 1995 godina Va{e Visokopreosve{tenstvo, kaète ni ne{to za Vas... Koj sum i {to sum? Na ova pra{awe mi naviraat vo se}avawe zborovite od edna molitva {to ja ~itame na Svetata Liturgija pred Pri- ~esta so Teloto i Krvta Hristovi: Veruvam, Gospodi i ispovedam deka Ti Si navistina Hristos, Sin na ìviot Bog, Koj dojde vo svetot da gi spasi gre{nite od koi prviot sum jas. Ova blagodatno ~uvstvo deka li~no nie sme najgre{- ni - kako plod na soborniot ìvot na Crkvata Hristova - e karakteristika na sekoj pravoslaven hristijanin. Hristos Bogo~ovekot gi zema grevovite na svetot vrz Sebe. Jas kako Episkop zastanat na mestoto i vo obrazot Hristov, kako otec i u~itel na Crkvata, kako pastir dobar, gi zemam grevovite na svoite duhovni ~eda vrz sebe i si ja polagam svojata du{a za niv. Ako mojata qubov be{e pogolema, ako mojata molitva be{e pogolema, ako bev svet, pomalku zlo }e ima{e vo svetot okolu mene. Zna~i jas zgre{iv 13

Naum Strumi~ki Mitropolit i jas sum vinoven, a ne nekoj drug; ne onoj {to go qubam. Taka me u~i qubovta. I zatoa, prinesuvaj}i gi Svetite Darovi pred i vo ime na Crkvata, na Svetata Liturgija (Evharistija) molitvoslovam:...i osposobi n za grevovite svoi i za neznaeweto na narodot da Ti prinesuvame darovi i duhovni `rtvi...i blagiot Duh na blagodatta Tvoja da sleze na nas i na ovie predloèni Darovi i na siot Tvoj narod. Ete koj sum i kako se ~uvstvuvam. Ni doa ate od Sveta Gora. [to pretstavuva{e taa za Vas? Sveta Gora... Tamu se u~evme da qubime. Taa e lulka na vistinski li~nosti i vistinska zaednica i zatoa, pred s, mesto na blagodarewe. Monahot ne Mu prinesuva na Boga samo ne{to od ona {to e negovo, tuku samiot sebesi, celiot svoj ìvot i nade`, a Bog mu se otkriva i prinesuva nemu kako li~nost. Toj li~nosen odnos so Boga sekoga{ se proveruva vo zaednica so na- {ite bli`ni. Hristos vo Svojata qubov se poistovetuva so sekoj ~ovek na zemjata. Zatoa, bli`niot ne treba da go povredime nitu so misla, a kamo li so zbor ili so zlo delo. Toa ne e lesen podvig, no zatoa e radosen. Svetogorskiot monah se trudi so post i molitva, so vozdrànie i smirenie, so pokajanie - da go pobedi svoeto 14

Slovo od Vodo~a samoqubie i da se zdobie so bratoqubie. Izvor i sila, smisla, polnota i centar na ovoj ìvot e Svetata Evharistija, Liturgijata na Crkvata, koja na Sveta Gora se sluì sekoj den. Tamu najvistinski se pri~estuvame i go predvkusuvame Carstvoto Nebesno sega i ovde. Sveta Gora ne e samo mesto tuku istovremeno e i na~in na postoewe i zatoa ni e mnogu bliska na site nas, a posebno na na{iot makedonski narod, niz vekovite rasten vo nejzinoto podno`je. Va{ite prvi vpe~atoci za sostojbata vo Strumi~kata Eparhija i koi zada~i stojat pred vas? Strumi~kata Eparhija pred s ja so~inuvaat ìvi lu e, konkretni li~nosti. Mojata sredba so niv e samo osvestuvawe deka tie otsekoga{ ìveele vo moeto srce. Spored radosta na nivnite lica znam deka mnozina od niv go ~uvstvuvaat istoto pri sredbata so mene. Toa e edna ~udesna tajna na Crkvata Bo`ja, tajna na eshatolo{kite dimenzii od nejzinoto postoewe. Zada~a na site nas kako pomesna soborna Crkva e najvistinski da zaìveeme eden za drug i s pove}e da ja vosovr{uvame na{ata vo Hrista ni daruvana zaednica - po ikona na na{iot Bog, Sveta Troica. So drugi zborovi, na{a zada~a e pokajanieto, a pred s moeto. Ne treba samo pone- 15

Naum Strumi~ki Mitropolit koga{ da ja posetuvam bogoslu`bata tuku celiot moj ìvot da stane bogosluènie, a so toa bogoslovie i slavoslovie. Ne e dovolno da dadam nekolku denari i da zapalam edna sve}a, tuku celoto moe srce da Mu go predadam na Gospoda, a samiot da stanam edna svetilka zapalena od Negovata Nesozdadena svetlina. Koga bi znaele samo kako se ~uvstvuvam koga pred po~etokot na Svetata Liturgija akonot mi se obra}a so zborovite: Taka da zasvetli svetlinata tvoja pred lu eto za da gi vidat dobrite dela tvoi i da Go proslavat Otecot na{ Koj e na nebesata... Kaète ne{to za mona{tvoto voop{to i posebno vo Makedonskata Pravoslavna Crkva... Tajnata na mona{tvoto se sostoi vo ~istotata na srceto. Na ~istite po srce im se otkriva tajnata na soborniot ìvot vo Crkvata, tajnata na li~nite odnosi. Deka ìveeme eden za drug i deka ni{to, pa duri ni smrtta ne moè da ja rasturi ovaa zaednica. Za nas vo Crkvata ne postojat pregradite na vremeto i prostorot. Vistinskiot monah, iako telesno oddale~en, najverno e blagodatno i molitveno prisuten vo ovoj svet, vo onie {to gi qubi i za koi se moli. Pred s, blisku e do sekoja proleana solza, do sekoja bolka i stradanie, ublaùvaj}i gi so mele- 16

Slovo od Vodo~a mot na sostradalnata blagodatna molitva i qubov. Pokraj toa, nesozdadenata blagodat na Kr{- tenieto koja izvira od ~istoto srce, go preobrazuva celoto bitie na onoj {to ìvee vo pokajanie i go voobli~uva likot Hristov vo nego. Svedo{tvoto na vakvite monasi na Voskresnatiot Hristos ja budi zaspanata sovest, go trezni opienoto srce, go ru{i racionalniot pogled na svetot. Nivnite misli, zborovi i dela se prenosnici na silata na Carstvoto Nebesno vo ovoj svet. Takvi monasi, kako svedoci Hristovi, mu se potrebni na ~ove{tvoto, a posebno kaj nas. Mona{tvoto vo Makedonija e vo povoj. Na krajot, Va{e Visokopreosve{tenstvo, Va{ata poraka do vernicite. Mojata poraka i blagoslov do vernicite e da se trudat da ja kaùvaat Isusovata molitva : Gospodi Isuse Hriste, Sine Bo`ji, pomiluj me gre{niot (gre{nata). Eden od moite duhovni roditeli i u~iteli, Episkopot Veli~ki Gavril od Lesnovskiot manastir, u{te na po- ~etokot na mojot duhoven ìvot i podvig me sovetuva{e neprestajno da ja povtoruvam ovaa molitva. Da ja govoram vo sebe ili tivko, vo sekoja mo`na prilika, a posebno koga stradam i koga mi e te{ko. Za hristijaninot koj ìvee vo Crkvata, {to zna~i u~estvuva vo nejzinite Sveti 17

Naum Strumi~ki Mitropolit Tajni (Pri~est, Ispoved) i Sveti Dobrodeteli, nema pobrz i poednostaven pat za ostvaruvawe na li~nata zaednica so Boga od ovaa molitva. Karakteristika na onoj {to vistinski qubi e da misli na qubeniot. Taa e molitvata, so edna napomena deka vo pravoslavnata Crkva spomnuvaj}i Go molitveno Gospoda ostvaruvame i blagodatna li~nosna zaednica so Nego. 18

ISKU[ENIJATA JA OTKRIVAAT SODR@INATA NA SRCETO Ve~er,...intervju... septemvri, 1995 godina Za mnogumina vo Makedonija be{e svoevidno iznenaduvawe da imame monah-makedonec na Sveta Gora. Od kade Vie tamu? Odlukata da bidam monah ja nosev dolgo vreme vo sebe. Za prvpat takvata èlba vo mene se rodi zimata 1984 godina, pri posetata na eden manastir. Za moeto re{enie ne razgovarav so nikogo, duri ni so svoeto semejstvo, vo koe nemavme golemi crkovni tradicii, osven baba mi koja iskreno se drè{e do na{ite verski obi- ~ai. Kako del od toj dvig kon tesniot pat se nekoi poseti i poklonenija po manastiri vo Makedonija i nadvor. Ne moàm da ne go spomnam duhovniot tatko, otec Gavril od Lesnovskiot manastir. Vo toj period (1984-1986) duri tripati bev na Sveta Gora - tamu se zapoznav i so otcite od manastirot Grigorijat. Toga{ re{iv deka tamu }e stanam monah. Inaku, na denot na samata odluka (8 maj, 1987 godina), bev vo crkvata na Sveti Jovan 19

Naum Strumi~ki Mitropolit Krstitel vo skopskata naselba Kapi{tec. Denot e posveten na Svetiot Apostol Marko. Sledej}i ja Liturgijata, vo eden moment se zapra{av dali vistinski gi sakam Boga i lu eto okolu mene. Bidej}i vo ìvotot naj~esto sum go primenuval na~eloto s ili ni{to, si rekov: Ako navistina gi qubam Gospod i lu eto, treba celiot sebesi da Mu se predadam Nemu. Ni malku da ne ìveam za sebe, za svoeto samoqubie. Istata ve~er zaminav. Se spakuvav, na baba mi i dedo mi koi{to ve~erta bea doma im rekov: Odam za Grcija, no ne im kaàv kade. Tie mo- èbi nasetuvaa, no ne me pra{aa ni{to. Ve~erta pred da sednam vo vozot za Atina se pro{etav niz gradot. Ima{e li nekoi problemi pri priemot vo manastirot na Sveta Gora? Tamu sigurno ne primaat vedna{ sekoj namernik...? Koga stignav vo Solun utroto, se pri~estiv vo crkvata na metohot na manastirot Filotej, a drugiot den, nedela, i vo manastirot Ormilija. Vo ponedelnikot, vo metohot na manastirot Grigorijat vo Solun go sretnav otec Fotij. Toj me isprati na Sveta Gora i mi go ovozmoì vlezot tamu. Manastirot Grigorijat kade {to bev primen e gr~ki manastir. Na Sveta 20

Slovo od Vodo~a Gora, poznato e, postojat dvaesetina manastiri, me u koi ima i ruski, bugarski, srpski, romanski, no najmnogu ima gr~ki. Vo ovoj manastir pri moite porane{ni doa awa edna{ prestojuvav dvaeset i eden den, taka {to ve}e site me poznavaa. Mnogu se izraduvaa koga im soop{tiv deka sakam da bidam monah. Inaku, toj e eden od najgolemite manastiri na Sveta Gora. Jas bev sedumdeset i petti ~len na semejstvoto monasi. Po tri nedeli bev primen za isku{enik, a po edna godina stanav rasoforen monah. Vo me uvreme, tri meseci po moeto doa awe, me proizvedoa za ~tec i mi go dadoa imeto Naum, znaej}i deka toj bil eden od u~enicite na Svetite Metodij i Kiril. Vo 1990 godina, koga primiv Golema shima ili Golem angelski obraz, stanav monah vo vistinskata smisla na ~inot. Tri godini podocna me rakopoloìja i vo akonski ~in. Kako izgleda ìvotot na eden monah tamu? @ivotot vo manastirot e organiziran bogocentri~no. Denot zapo~nuva so bogoslu`ba, a na Svetata Liturgija, kolku {to moème, bez ostatok celiot svoj ìvot Mu go prinesuvame na Boga, a Toj ni se prinesuva nam vo polnotata na Svojata blagodat. Celiot ìvot im e posveten na Liturgijata i na stremeòt Bo`- 21

Naum Strumi~ki Mitropolit jata blagodat i sila da moè da se projavat vo na{ite me usebni odnosi. Odnosno, odnosot so drugiot da bide ispolnet so qubov, so samo`rtvenost. Da ne mislime samo na sebe, nam da ni bide podobro, tuku na bli`niot. Vo toj odnos so bra}ata gi gledame i svoite nedostatoci, kolku neli~nosno se odnesuvame vo odredeni situacii. Zatoa postoe{e mona{kata }elija, da se osamime vo nea, da vidime kade sme, da Mu se pomolime na Gospoda da ni dade sili kolku {to mo- ème da Mu bideme sli~ni Nemu i Negoviot lik da se projavuva vo na{ata li~nost, da bideme Negovi verni svedoci deka Toj e edinstveniot vistinski ìv Bog. So eden zbor, na{iot ìvot vo manastirot bi moèl da go nare~am pokajanie. Bevte li nekoga{ vo dilema; dali pomisluvavte deka ste zgre{ile vo svojot izbor? Dali sum go zgre{il patot? Takva dilema ne sum imal i nemav problemi so toa pra- {awe. No drugi isku{enija {to gi dopu{til Gospod, i toa onie najte{kite, sum gi doìveal. Bez isku{enija ~ovek ne znae {to ima vo srceto - kolkava qubov, vera, pokajanie, smirenie, kakva mu e molitvata... Borej}i se so isku{enijata ~ovekot se gradi kako li~nost, a trpeweto vo 22

Slovo od Vodo~a najstra{nite isku{enija e i najgolemo svedo{- tvo na Hrista. Vo tekot na mona{koto ìveewe se javuvaat tie nevolni isku{enija, iako postojat i zadadeni isku{enija, odnosno dobrovolen, svesen podvig ili askeza, {to podrazbira podvig na qubov kon lu eto, molitva, post, bdenie i drugo. Dali faktot {to doa ate od Makedonija vlijae{e na nekoj na~in vo odnosite kon Vas? Vo manastirot ne boleduvavme od etnofiletizam. Jas i o. Kliment bevme me u najvozqubenite monasi tamu. Toa e ìvot spored Svetoto Evangelie kade, kako {to veli Sv. Apostol Pavle, vo Hrista nema ni Grk, ni Sloven, ni Evrein, tuku vo Hrista site sme edno (Gal. 3, 28). Toa ne zna~i deka tamu se bri{at nacionalnite karakteristiki, no deka vo Crkvata se preobrazuvaat qubovno i blagodatno. Boèstvenata qubov pravi taka {to preku drugiot Go qubime Samiot Hristos. 23

Naum Strumi~ki Mitropolit Svetot da stane Crkva Kako ja doìveavte odlukata da bidete izbran za Episkop na MPC? U{te vo manastirot doznav deka razmisluvaat za moeto rakopolagawe. Sega pak, ja prezedov taa odgovornost da dojdam vo Makedonija. Veruvam i znam deka so toa se ostvari Bo- `jata volja. O~ekuvam deka kako {to zaedno re- {ivme da dojdam tuka taka i zaedno }e prodol- ìme da sorabotuvame vo Crkvata. Toa e soboren ìvot i podvig. Mona{tvoto vo Makedonija na vremeto ima{e golemi tradicii. Sega e povtorno vo svoj zarodi{? Na{iot poglavar, Arhiepiskopot g. g. Mihail, za mona{tvoto veli deka e najelitna Hristova vojska. Monasite se lu e koi celiot svoj ìvot go posvetile na Crkvata i tie najmnogu moàt da svedo~at vo svetot za likot na Hrista. Znam deka makedonskiot narod e narod koj na Boga Mu prinesuva mnogu monasi i zatoa veruvam deka dokolku postojat uslovi, toa }e se slu- ~i i ovojpat, taka {to mona{kiot ìvot }e bide obnoven. Koga lu eto ìveat vo pokajanie, to- 24

Slovo od Vodo~a ga{ doa a i blagodatta. Monasite se plod na pokajanieto na narodot. Kakvi Vi se vpe~atocite za crkovnoto ìveewe vo Makedonija. Tuka doa ate prvpat po osum godini? Gledam deka ni pretstoi u{te mnogu rabota i podvig. Najmnogu me raduva toa {to vo Svetiot Arhierejski Sinod na Makedonskata Pravoslavna Crkva postoi qubov i ednoglasie. Znaev za raziduvawata od pred nekolku godini, no tie sega se minato. Sepak, kako {to veli Svetiot Apostol Pavle, a potrebno e me u vas da ima i razdori, za da se istaknat podostojnite me u vas (1Kor. 11, 19). Druèj}i se so episkopite vidov sceni od Stare~nikot, taka {to i sega, po osum godini pominati vo manastir, u{te se pou~uvam vo duhovniot ìvot. Kako ja gledate idninata na Crkvata, na Pravoslavieto? Kako monah od Sveta Gora znam deka e potrebno pokajanie, so drugi zborovi - da ìveeme kako li~nosti i vo odnosot so Boga i so svoite bli`ni. Takviot ìvot }e gi privle~e Bo`jata blagodat i Bo`jiot blagoslov na nas. Hristos dojde i ni posvedo~i i ni daruva eden 25

Naum Strumi~ki Mitropolit nov na~in na `ivot i na postoewe. A toa e qubovta, samo`rtvuvaweto, smirenieto, pokajanieto. Toa se sili koi{to mo`at da gi pobedat vlastite i na~alstvata, duhovite na zlobata vo podnebesjeto. Crkvata e kvasec na ovoj svet. Ovoj svet e povikan da stane Crkva, a ne Crkvata da se izgubi vo svetot. Pravoslavnata Crkva ne gi koristi site sili so koi{to raspolaga, a za toa sme odgovorni nie kako li~nosti. Hristoviot pat be{e raspnuvawe, no i voskresnuvawe i sedewe oddesno na Otca, ottamu i pravoslavnata Crkva vo ovoj svet }e bide raspnuvana, no vratite na pekolot nema da ja nadvladeat. 26

PORAKA ZA POKAJANIE Prosvetena èna,... intervju... septemvri, 1995 god. Koga zaminavte na Sveta Gora? Na Sveta Gora otidov pred osum i pol godini. Toa ne be{e momentalna odluka. Taa èlba ja neguvav vo sebe tri godini i vo toj period s pove}e go zapoznavav bogatstvoto na pravoslavniot duhoven ìvot. Minav niz mnogu manastiri i zapoznav mnogu duhovni otci, duri i tripati bev na Sveta Gora pred da zaminam vo manastir. Zaminav koga sfativ deka sakam celiot svoj ìvot i nade` da gi poloàm vo Boga. Zo{to ja izbravte Sveta Gora? Toa e najsvetoto i najavtenti~noto mesto kade {to Svetoto Predanie moè da se primi so opit. Ova {to }e vi go kaàm e otkrovenie na Predanieto: Presveta Bogorodica e za- {titni~ka na Sveta Gora. Samata na prvite monasi im vetila deka Taa }e bide igumanija i }e se griì za sekoj monah {to }e otide tamu. Zatoa mnogu monasi tokmu Sveta Gora ja izbiraat za mesto na svojot podvig. 27

Naum Strumi~ki Mitropolit Kako Ve primija vo manastirot? Od prviot den se ~uvstvuvav kako doma. Otcite i monasite me prifatija bratski i jas bev sedumdeset i pettiot ~len na bratstvoto vo manastirot Grigorijat. Inaku, od sedumdesettite godini pa navamu, mona{kot ìvot na Sveta Gora se vozobnovuva. Tamu sega ima okolu iljada i petstotini monasi i toa se glavno mladi lu e, intelektualci. Kakva e ulogata na isku{enijata vo mona{kiot ìvot? Za da se stigne do prosvetlenie, do preobrazitelno delotvorewe na Hristovata svetlina vo na{iot um, za da se po~uvstvuva Negovata prisutnost vo na{eto srce - patot ne e nitu ednostaven nitu lesen. Minuvame niz mnogu isku{enija i preku niv se zapoznavame sebesi ili kako {to velime nie monasite - ~ovek go zapoznava svoeto duhovno srce, koe e centar na na{ata li~nost. Vo srceto se krijat ~ovekovite strasti i vo vreme na isku{enija tie strasti se projavuvaat. Taka ~ovekot osoznava kolku mu e ~isto srceto i dali ima Boèstvena qubov vo nego. Niz eden primer }e vi ilustriram {to sakam da kaàm. Ponekoga{ vo no}nite ~asovi dodeka 28

Slovo od Vodo~a site spievme, se slu~uva{e eden od starite iznemo{teni monasi, o. Sofronij, da povika nekogo na pomo{. ôvek se budi i vo prviot moment, u{te nerasonet, se pra{uva dali da odi, a toa e isto {to i pra{aweto go qubam li svojot brat?. Ako ~ovek qubi makar i asketski, toga{ stanuva i odi. Nitu eden monah ne moè da kaè deka ne minal niz golemi isku{enija i deka mona{- kiot ìvot e lesen, za{to strada i teloto i du- {ata. I jas stradav. O~istuvaweto niz pravoslavniot asketski podvig e dolgotrajno i iscrpuva~ko. Eden period, vo vreme na krajna iscrpenost, morav da se odmaram i do dvanaeset ~asovi dnevno. Nitu edna `rtva za Gospoda ne e golema, zatoa i osum godini na Sveta Gora za eden monah koj saka da Go sledi Hrista se malku. Episkopski ~in? Na Sveta Gora Evangelieto go u~ev vo praksa; toa se narekuva pustinski univerzitet. A sega, zaradi kriteriumite na na{ata Crkva za episkopski ~in, dolèn sum da go zavr{am i Teolo{kiot fakultet vo Skopje. Na Sveta Gora ili ovde - za mene e najbitno da Mu sluàm na Boga so site svoi sili. Za osum godini, iako ìvo se interesirav {to se slu~uva vo na{ata 29

Naum Strumi~ki Mitropolit Crkva, nitu edna{ ne se vrativ. Nieden monah ne odi na Sveta Gora zaradi sebesi, tuku zaradi svoite bli`ni. Iako se ~ini deka so toa odewe se oddale~uva od niv, naprotiv: svetotainskiot opit i blagodatnoto proniknuvawe pravat vistinskiot monah da mu e poblizok na eden ~ovek odo{to toj si e blizok samiot sebesi. Kako eden monah go doìvuva rakopolagaweto vo episkopski ~in? Sekoj Episkop sedi na mesto Hristovo i go nosi Negoviot obraz. Episkopskiot ~in e polnota na radost, no i polnota na odgovornost. Episkopot e odgovoren za grevot na svoite duhovni ~eda. Toj treba celosno da se vloì vo nivniot duhoven raste` i vosovr{uvawe. Moite sili se ograni~eni, a ona na {to se nadevam e Bo`jata volja i milost i soborniot ìvot na Crkvata. S {to e dobro ne se postignuva za kuso vreme. Moeto srce na Episkop treba da bide mnogu {iroko. Lu eto vo nego treba da vleguvaat i nikoj da ne izleze. Moram da zaboravam na sebe, a sodrìnata na ìvotot na moeto srce treba da bide spasenieto na moite duhovni ~eda. Vo strumi~kiot kraj dejstvuvaat 30

Slovo od Vodo~a mnogu sekti. Kakov e patot do vra}aweto na lu eto vo mati~nata Crkva? Za da se vratat lu eto vo pravoslavnata Crkva, vo likot na Episkopot treba da ja prepoznaat Hristovata li~nost. Toa }e bide kraj na site drugi crkvi i sekti, bidej}i tie nemaat {to vistinsko da mu pruàt na ~ovekot. Crkvata ima sila. Crkvata e Telo Hristovo, sila koja go preobrazuva ovoj svet. No Hristos dejstvuva samo preku lu eto koi{to sveto ìveat vo Crkvata. Toa svedo{tvo vo sila mu e mnogu potrebno na dene{niot ~ovek. [to }e im pora~ate na lu eto kako nov Mitropolit Strumi~ki? Toa {to sakam da im go pora~am na lu- eto, toa prvo vaì za mene, a go rekol i Samiot Gospod, Bogo~ovekot Hristos, vo Svoeto Evangelie: Pokajte se! Bidej}i ovoj zbor denes bara tolkuvawe, jas bi go objasnil na ovoj na~in: Da bideme li~nosti, ne samodovolni individui, vqubeni vo sebe, tuku lu e spremni na `rtva, qubovni lu e, blagodatno otvoreni za drugiot. A koga bi upotrebil eden podvi`ni~ki izraz, bi rekol - da bideme lu e so ~isto srce! 31

DA GO PREOBRAZUVAME NA[ETO POSTOEWE Ve~er... intervju... januari, 1996 godina Boìk, odnosno ra aweto na Isus Hristos e eden od nastanite koi{to ja smenija svetskata istorija. Koi se negovite toga{ni, no i sega{ni dimenzii? Istite, no i postojano novi. Ist i postojano nov e Negoviot domostroj na na{eto spasenie niz koj se pri~estuvame vo liturgiskoto vreme i liturgiskoto mesto na Svetata Evharistija. Zatoa i moème najvistinski da slavime i da u~estvuvame vo Ro`destvoto Hristovo sekoja godina. Ista i postojano nova e blagodatnata i oboìtelna zaednica so Nego, na koja vo Crkvata sme povikani. Istite i postojano novi pregratki na Negovata Li~nost Boèstveno smireno i qubovno se otvoraat za nas od Predve~niot Sovet do Neve~erniot Osmi den na Carstvoto Nebesno. Isti i postojano novi se stradawata, koi{to On gi trpi za na{e spasenie od sleguvaweto vo adot do sedeweto oddesno na Boga Otca. Ist i postojano nov e Hristoviot povik da vlezeme vo radosta Negova. Istorijata na 32

Slovo od Vodo~a ovoj svet e raspnuvawe i otfrlawe na Bogo~ovekot Hristos. Onie pak, {to poveruvaa vo Nego, preminaa od smrt vo ìvot i na sud nema da dojdat. Samo ~etiri godini n delat od dveiljadigodi{niot jubilej od ovoj golem evangelski nastan. I denes kako i toga{ postojat lu e {to Go prifa}aat i takvi {to Go otfrlaat Isusa. Istorijata kako postojano da se povtoruva. [to e toa {to gi dobliùva, a {to gi oddale~uva lu eto od hristijanskite poraki? Grevot. So drugi zborovi, na{ite strasti i padnatiot angel - avolot. Da ne n mami nikoj - avolot postoi kako konkretna individua. So sekoja strast {to }e dozvolime da zavladee so nas (gordost, zavist, srebroqubie, omraza, gnev, blud, itn.), nemu mu otvorame vo na{ata du{a prostor za dejstvuvawe. A avolot so dodavawe na svoeto dejstvo kon na{ite strasti, gi doveduva do krajni granici: od obi~na pomisla do zbor ili delo, so koi gi naru{uvame Bo`jite zapovedi, se oddeluvame od Bo`jiot ìvot i zaednica. Vo pravoslavnata Crkva vistinskoto poznanie na Boga sekoga{ pretpostavuva slobodna, qubovna, blagodatna zaednica so Nego. Taa zaednica pak, se ostvaruva samo vo Svetite Tajni i Svetite Dobrodeteli na Svetiot Duh 33

Naum Strumi~ki Mitropolit Koj ìvee vo Crkvata. Od druga strana, preku grevot na{eto srce postojano se valka, a nesozdadenata blagodat na Kr{tenieto ostanuva skriena vo nego. Umot biva neprosvetlen, ~ovekot daleku od gledaweto na Bo`jata slava i oboènieto. Zatoa neverieto e prirodna posledica na grevot. Onie {to Go otfrlaat Hrista sepak pred toa sozdavaat nekakov poim za Nego vo svojot um. Pra{awe e kolku toj poim e to- ~en i dali bi Go otfrlile koga bi Go poznale Takov Kakov {to On e. Naru{ena zaednica so Boga Ra aweto na Isus Hristos angelite Bo`ji go objavija so pesnata: Slava na Boga vo visinite, na zemjata mir, me u lu eto dobra voljaâ. Kako da se slavi Gospod deneska; kade Mu e mestoto vo moderniot ìvot? Pra{aweto moè da bide postaveno i vaka: kade e mestoto na moderniot ìvot vo Hrista? Ako moderniot ìvot s pove}e go karakterizira samoqubieto kako na~in na postoewe i ìveewe, toga{ takviot ìvot nema nikakvo mesto vo Hrista. Moderniot ~ovek naj~esto preminuva i gazi preku konkretni li~nosti za da moè da gi ostvari svoite strasti: slavo- 34

Slovo od Vodo~a qubieto, srebroqubieto, slastoqubieto. Bogo~ovekot Isus Hristos vo Svojata qubov se poistovetuva so sekoj ~ovek, posebno so onie {to stradaat. Zatoa, seto ona {to nie mu go pravime na na{iot blièn, bilo zlo ili dobro, na Hrista Mu go pravime. Gospod veli: Vistina vi velam, koga mu napravivte na eden od ovie Moi najmali bra}a, Mene Mi napravivte (Matej 25, 40). Otcite od pustinata velat: Go vide svojot brat, Go vide Hrista. Od na{iot brat ni doa a ìvot ili smrt. No kako toga{ da ìveeme? Bogo~ovekot Hristos e na{ primer i na{ kriterium. On se raspna na Krstot za site Bo`ji ~eda, za spasenieto na sekoj od nas konkretno. Nie pak, nosej- }i go bremeto eden na drug, ne gledaj}i na svoite interesi, baraj}i ja polzata na drugite za da se spasat, ìveej}i vo qubov kako {to Hristos n qube{e i se predade Sebesi za nas kako prinos i `rtva na Boga (Gal. 6, 2; Kor. 10, 33; Ef. 5, 2), }e bideme vistinski svedoci na Negovata Li~nost, delo i sila vo ovoj svet. Samo taka moème vistinski da bogoslovime, da Mu blagodarime, da Go slavime Nego. Porakite se: Pravi im go na drugite ona {to saka{ tebe da ti go pravat, Sakaj go bli`niot svoj kako sebesi. 35

Naum Strumi~ki Mitropolit Kako ova da stane ìvot, su{tina na na{eto odnesuvawe denes, koga vo drugiot ~ovek gledame nekoja od pri~inite za svojot neuspeh, poraz, zagrozuvawe na egzistencijata...? Na eden del od ova pra{awe ve}e odgovoriv, no bi go dodal i slednovo. Naslednici sme na posledicite od Adamoviot pad. Naru{ena e na{ata li~na zaednica so Boga, povredeni sme kako li~nosti, povreden e na{iot li~nosen odnos so drugite lu e i so celata priroda. Na- {iot blièn stanuva na{ pekol. Vo Crkvata posledicite od ovoj pad se isceluvaat na ontolo{ko nivo. Vo nea preku Kr{tevaweto se ra- ame za nov ìvot, a preku redovnoto pri~estuvawe so Teloto i Krvta Hristovi se ispolnuvame so toj nov ìvot, se odrùvame i rasteme vo nego. Ne naprazno ja spomnuvam Svetata Tajna Pri~est od koja mnozina denes otstapile ili sosema retko pristapuvaat. Vo nea najvistinski se pri~estuvame i zaedni~arime so Boga i so svojot blièn. Toa e zaednica koja{to vremeto (smrtta) i prostorot, avolot i grevot ve}e ne moàt da ja razurnat. Vi svedo~am za edno tajno, sveto i blagodatno proniknuvawe pome u nas i na{iot bli- èn vo Crkvata. Nie ìveeme vo nego i zaradi nego i toj ìvee vo nas i zaradi nas, zaedno po- 36

Slovo od Vodo~a magaj}i si na patot kon domot na na{iot Otec. Vo Crkvata ìvotot na na{ite bra}a i sestri stanuva sodrìna na ìvotot na na{eto srce. Tuka se u~ime na soborniot ìvot na Crkvata i gi vkusuvame negovite plodovi. Ottuka e i ~uvstvoto na odgovornost za spasenieto na site lu- e, bez {to nema vistinsko hristijanstvo nitu pak vistinska radost. Na toj na~in na{ata li~nost ne se gubi, tuku samo raste, sozreva i se ostvaruva. Ne e ni najmalku lesno da se izgradi ovaa zaednica. Taa vo Crkvata sekoga{ pominuva niz Krst, grob i pekol na patot kon nejzinoto Voskresenie i Voznesenie. Na ovoj pat ~esto duri i na{iot najblizok moè da postapi kako na{ neprijatel. Zatoa Gospod rekol ne samo da go qubime svojot blièn tuku i: Qubete gi svoite neprijateli, blagoslovuvajte gi onie {to ve mrazat i molete se za onie {to ve navreduvaat i gonat (Matej 5, 44). Vistinitosta na na{ata qubov kon bli`niot sekoga{ se proveruva so qubovta kon na{iot neprijatel. Crkovno svedo~ewe Hristijanstvoto denes. [to go osporuva? U~eweto bara me usebna ~ove~ka bliskost, a crkvite kako nikoga{ da ne bile pooddale~eni me u sebe. 37

Naum Strumi~ki Mitropolit Koga stanuva zbor za pravoslavnite pomesni crkvi, ona {to gi optovaruva na{ite me- usebni odnosi vo najgolema mera e nacionalizmot ili etnofiletizmot. Etnofiletizmot, kako i sekoja strast, ja zagaduva ~istotata na na- {eto srce i n pravi ne~uvstvitelni za soborniot ìvot na Crkvata. @iveeme taka kako sostojbata vo edna sestrinska pomesna pravoslavna Crkva voop{to da ne n interesira ili kako da nema nikakvo zna~ewe za nas. No sekoja pomesna pravoslavna Crkva posebno, a i site zaedno, niz svojot doma{en Episkop vo Svetata Evharstija (Liturgija) blagodatno se proniknuvaat i poistovetuvaat me u sebe i na toj na~in ja so~inuvaat ednata, Sveta, Soborna i Apostolska Crkva. Ili so drugi zborovi, site pomesni pravoslavni crkvi vo Svetata Evharstija se poistovetuvaat so Teloto Hristovo, {to zna~i i so prvata Bo`ja Crkva sobrana vo Erusalim i so eshatolo{kata Crkva sobrana vo Carstvoto na Otecot i Sinot i Svetiot Duh. Se narekuvame sestrinski crkvi i edna Crkva bidej}i me u nas postoi ne samo edinstvo vo verata tuku i edinstvo kako blagodatno bitijno poistovetuvawe i proniknuvawe. Mo`no li e ovoj soboren ìvot da se naru{uva so liturgisko nesosluùvawe i neìveewe eden za drug, i toa vo momentot koga toa edinstvo ni e najpotrebno i nam i na celiot svet! 38

Slovo od Vodo~a Etnofiletizmot, kako {to veli eden Svet otec, e kakol na crkovnata niva {to Gospod go trpi do po~etokot na poslednata ètva. Zatoa, pravoslavnite pomesni crkvi se povikani vo ovoj svet da svedo~at ne samo za edinstvo vo verata tuku i za edinstvo vo qubovta. Kako evharistiska zaednica, pravoslavnata Crkva treba da gi nadmine podelbite predizvikani od crkovniot nacionalizam - kako stvarnost {to mu pripa a na padnatiot svet - i da gi soedini vaka razdelenite pravoslavni bra}a vo iskrena samo`rtvena qubov. Zatoa, za nas pravoslavnite Pokajanieto zna~i vra}awe kon evharistisko-isihasti~kiot na~in na ìvot i podvig na na{ata Crkva. Toa e sr`ta na Pravoslavnoto Predanie. Bez ìvot vo podvig na o~istuvawe na sopstvenite srca ne moème da imame ~uvstvo za soborniot ìvot na Crkvata nitu kakvo i da e avtenti~no, makar i razumsko poimawe na nejzinata tajna na sobornosta. îstotata na srceto se postignuva so post i molitva, posle dolg podvig i golemi stradanija. Kako da go do~ekame dene{niot Boìk? Denes rodeniot Bogomladenec dojde i ni daruva vo likot na najmaliot, najgre{niot na{ brat da Go qubime i prepoznavame Nego, sredbata so na{iot blièn da ni bide proverka 39

Naum Strumi~ki Mitropolit na vistinitosta na na{iot na Hrista predaden `ivot. Od Boga i Otca nam isprateniot Sin Bo`ji ni daruva vo Crkvata - taa nesozdadenosozdadena ikona na Sveta Troica - i niz nejzinata Sveta Evharistija, da go preobrazime na- {eto postoewe, obrazuvaj}i gi li~nite odnosi po podobie na ona svetotroi~no kako. Site edno da bidat kako Ti, O~e, {to Si vo Mene i Jas vo Tebe, i tie vo Nas edno da bidat, svetot da poveruva deka Ti Si Me pratil (Jovan 17, 21). Vaka vozqubuvaj}i se eden so drug, da bideme `ivi i svetlozarni ikoni na Bo`joto javuvawe, ve~ni svedoci na svetotroi~niot blagodaten domostroj na spasenieto, otkrien vo li~nosta na Bogo~ovekot Hristos, vo Negovoto Voskresnato Telo - Crkvata i ologoseni glasnici na radosnata vest, Hristos se rodi! 40

ZA MONA[KIOT ETOS Televizija Vis,... intervju... januari, 1997 g. Va{e Viskokpreosve{tenstvo, Ve molime kaète ni ne{to pove}e za mona{tvoto? Za mona{tvoto ne e lesno da se zboruva. Toa pove}e e ne{to {to na delo se slu~uva. Otcite vo vakov slu~aj, koga ne{to so opit ne se poznava, imaa obi~aj da kaàt: Kako da mu ja objasnite na nekogo sladosta na medot ako samiot go nema probano! No }e se obidam, vo ramkite na mo`noto, da ja dolovam su{tinata na mona{kiot ìvot ili barem da otvoram eden pat za pristap kon ovaa tema. Se se}avam na edna moja beseda vo Crkvata na Svetite Metodij i Kiril, kade {to gi objasnuvav zborovite Hristovi: Jas dojdov da vi dadam ìvot ve~en, i toa ìvot vo izobilie. Kako na dene{niot ~ovek da mu se objasni {to e toa ìvot ve~en? Najdobro e da zboruvame za negovite znaci, za toa kako se projavuva ìvotot ve~en vo sekojdnevniot ìvot. Na site ni e poznat ìvotot koj{to nie denes sekojdnevno go ìveeme. A koga Gospod ve- 41

Naum Strumi~ki Mitropolit li ìvot ve~en, bara od nas koi sme Negovi (a toa samoto po sebe i si doa a), ìveej}i go toj ìvot ve~en da go projavime vo sekojdnevieto. I toa preku postot, molitvata i qubovta kon na{ite bli`ni, t.e. vo ispolnuvaweto na site Bo`ji zapovedi. Vo ramkite na toj t.n. sekojdneven, obi~en ìvot i osobeno vo periodot od izminative pedesetina godini, ne se obrnuva{e mnogu vnimanie na vakviot duhoven podvig, na toj ìvot karakteristi~en za Crkvata Bo`ja. Koga lu eto }e vkusat od toj ve~en ìvot i }e go po~uvstvuvaat vo sebe, vo svoeto srce, vo prosvetlenosta na umot, po~nuvaat da postojat na eden drug na~in - postej}i vo sreda, vo petok i vo golemite postovi; i isto taka po~nuvaat da se molat nave~er, nautro, vo tekot na denot ili postojano se molat vo sebe, iako gledano odnadvor rabotat ne{to ili odat nekade i sl. Lu eto koi{to go ìveat ovoj ìvot ve~en na Crkvata, ne vozvra}aat na zlo so zlo. Na primer, namesto da odvratat so lo{ zbor, }e se pomolat za onoj {to go kaàl lo{iot zbor ili }e pomognat nekomu i }e se `rtvuvaat, odvojuvaj}i od sebe za da im davaat na drugite... So toa, na mestoto od ovoj sekojdneven ìvot zasnovan na sebequbie i zadovoluvawe na potrebite za jadewe, piewe, spiewe i site drugi telesni strasti, se projavuva eden nov ìvot - postot, 42

Slovo od Vodo~a molitvata, bdenieto, `rtva za drugiot ~ovek do samozaborav. Ako ~ovekot ìvee na ovoj na~in, trudej}i se da gi ispolnuva zapovedite Hristovi, o~igledno e deka vo nego se vselil eden drug, ve~en ìvot na Carstvoto Nebesno. A Gospod ni objavi ne samo ve~en ìvot tuku i ìvot vo izobilie. Ako nekoj vo sebe ima ìvot {to moè da im go prenese na drugite, da im go posvedo~i i da im dade od nego, zna~i deka go ima izobilno i za drugite i za sebe. Ova izobilstvo na ìvot vo prvite vekovi na Crkvata se projavuva kaj ma~enicite na na{ata Crkva. Najgolem del od Svetitelite na na{ata Crkva se vsu{nost ma~enici i monasi. Ma~enikot naj~esto i bukvalno se otkaùva od sekojdnevniot ìvot. Nemu mu se postavuva ultimatum: da se otkaè od Hrista ili da bide ubien. Izjavite na ma~enicite bile bez otstapki i toa moè da se vidi od zapisite na toga{- nite rimski sudovi. Otkoga Hristijanstvoto stanalo dràvna religija (iako Hristijanstvoto ne e religija, tuku nov ìvot i nov na~in na postoewe), se pojavile monasite, koi{to go nosele toj ma~eni~ki etos vo sebe. Toa bile lu e {to go nosele i toj ìvot, ìvotot ve~en, izobilen vo sebe i go svedo~ele i vo sebe i okolu sebesi, ne sakaj}i da napravat nikakov kompromis so svetot. Monasite se kako proroci vo 43

Naum Strumi~ki Mitropolit Crkvata Bo`ja, kako {to bile Prorocite vo Stariot Zavet - onie {to gi potsetuvaat lu eto na Hrista i na Negovite zapovedi, na ìvotot {to Gospod saka da go ìveeme za da ja po- ~uvstvuvame Negovata qubov, Negoviot ve~en ìvot. Monasite - so svojot bezbra~en i devstven ìvot, so siroma{tijata, so ìveeweto vo pustini i pe{teri, so molitvata, so qubovta i sprema neprijatelot - pokaùvaat mnogu znaci na ve~en ìvot i go svedo~at toj ìvot, bidej}i go imaat vo izobilie. Za zna~eweto na mona{tvoto ni govorat likovite na Svetite Metodij i Kiril, Svetite Kliment i Naum. Tie se slavat vo narodot kako prosvetiteli na Slovenite, no pred s toa se monasi i ova e fakt na koj mnogu malku se obrnuva vnimanie, osobeno vo na{ite u~ili{ta. Bidej}i i samite prosvetleni, tie moèle da gi prosvetluvaat i drugite. Tie gi prevele crkovnite knigi i Svetoto Pismo od gr~ki na slovenski jazik pred s za da moàt Slovenite da go pro~itaat Slovoto Bo`jo i da u~estvuvaat vo crkovnite slu`bi na razbirliviot maj~in jazik. Takvi prosvetiteli od poslednive vekovi na Crkvata kaj nas se Partenij Zografski, Kiril Pej~inovi}, Joakim Kr~ovski, Teodosij Sinajski i dr., koi da ne zaboravime deka pred s bile monasi. 44

Slovo od Vodo~a Otcite velat deka svetlina za monahot e angelot i kako {to angelite seto vreme go pominuvaat vo slavoslovie na Boga taka i monahot bi trebalo da ìvee vo slavoslovie i blagodarewe na Boga. No, svetlina za site lu e vo Crkvata, za site verni, se monasite. Onamu kade {to ima manastiri i mona{ki centri ìvotot e sosem poinakov, se menuva likot na sve{tenstvoto i celiot narod. Lu eto {to doa aat vo manastirite nao aat potkrepa, uteha i odgovor na mnogu od svoite duhovni problemi i pra{awa, bidej}i monahot ima iskustvo vo duhovniot ìvot, ima opit od borbata so vlastite i poglavarstvata vo podnebesjeto ili od borbata so demonite i strastite i moè da im pomaga na vernite vo taa borba. Poznato e deka i ~istotata na verata e za~uvana onamu kade {to ima mona{ki centri. Vo na{ata eparhija, na primer, se sudirame so razni negativni pojavi kako {to se baeweto, gledaweto, veruvaweto vo soni{ta, kurbanot i razni drugi sueverija za koi{to dosega pove}epati zboruvame i pi{uvame. So zaìvuvaweto na mona{tvoto se vozobnovi sevkupniot duhoven ìvot vo eparhijata, t. e. vo Crkvata. Zgora na toa, na{ata Makedonska Pravoslavna Crkva se nao a vo eden podvig, vo edna borba za priznavawe na nejzinata avtokefalnost me u ostanatite pravo- 45

Naum Strumi~ki Mitropolit slavni pomesni crkvi. Vo pravoslavniot svet pak, edinstven znak i pokazatel deka edna Crkva e ìva i ìvee vistinski e mona{tvoto, bidej}i mona{tvoto e plod na pokajanieto na edna Crkva. A toa zna~i deka ako ima pokajanie ima monasi, a ako go nema, ako nema vistinki duhoven ìvot, nema ni monasi. êsto slu{ame za izgradba na novi crkovni objekti i za drugi aktivnosti od toj vid, no vo o~ite na pravoslavniot svet pokazatel deka edna Crkva e ìva i aktivno go ìvee svojot ìvot e tokmu mona{- tvoto. Koja e postapkata da se dojde i da se ostane vo manastir? Ako nekoj saka da stane monah, doa a vo manastirot, se zapoznava so ìvotot vo nego i izrazuva èlba da ostane. Spored nekoi crkovni kanoni, vremeto {to treba da pomine pred da se stane monah e od {est meseci do tri godini. Za lu e koi{to prethodno ìveele eden ìvot vo podvig, vo postrogo ispolnuvawe na Bo`jite zapovedi, ovoj period nema potreba da bide tolku dolg. A za onie koi{to prethodno go nemaat toa iskustvo, otcite i Crkvata smetaat deka periodot od tri godini e dovolen za da se ispita ~ovek samiot 46

Slovo od Vodo~a sebesi, a i duhovniot otec da stekne celosen uvid. Na{iot Starec na Sveta Gora bara{e vozrast od dvaeset i pet godini i tri godini isku- {eni{tvo. Ova ne go odreduvaat kanonite na Crkvata, tuku nejzinoto Predanie. Na Sveta Gora ovoj kriterium e postrog, bidej}i i uslovite za mona{ki ìvot se pote{ki. Me utoa, Crkvata gi predviduva i takvite momenti koga postoi potreba od pobrzo zamona{uvawe, kako {to e na primer opasnosta od smrt, od vojna, grabnuvaweto od manastir i sl. Nekoi od na{ite vladici gi imaat pominato tie stepeni monah - sve{tenik - vladika za pokratok vremenski period, no zaradi toa {to takvi bile potrebite na Crkvata. Kolku monasi ima vo momentov vo Makedonija? Vo manastirot Sveti Jovan Bigorski trojca, vo manastirot Sveti Naum Ohridski igumenot o. Nektarij, o. Prohor vo eden bitolski manastir i petmina monasi, zaedno so mene, vo na{iot manastir. [to se odnesuva do ènskoto mona{tvo: ~etiri monahiwi kaj nas, vo ènskiot manastir vo Veljusa i edna-dve na{i monahiwi i nekolku od Srbija vo dva-tri manastiri niz Makedonija.* * Brojot na monasite vo Makedonija denes se dviì okolu stotina; se podvizuvaat vo nad dvaeset manastiri. 47