LADIOMIL tablete 25 mg 1. IME ZDRAVILA LADIOMIL tablete 25 mg 2. KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Filmsko obložena tableta vsebuje 25 mg maprotilinijevega klorida. 3. FARMACEVTSKA OBLIKA filmsko obložena tableta 4. KLINIČNI DEL 4.1. Terapevtske indikacije depresija [unipolarna depresija, bipolarna motnja (manično-depresivna bolezen), distimične motnje (depresivne nevroze)] in mešana anksiozno depresivna motnja 4.2. Odmerjanje in način uporabe Odmerjanje je individualno. Odmerek je odvisen od bolnikovega stanja in terapevtskega odziva. Večerni odmerek lahko zvečamo, dnevnega pa zmanjšamo ali pa damo bolniku samo en odmerek. Damo mu najmanjši, terapevtsko učinkovit odmerek. Kadar bolezenski simptomi med zdravljenjem izginejo, mu zato skušamo odmerek zmanjšati. Če se stanje spet poslabša, je treba odmerek ponovno zvečati. Tablete Ladiomil vzame bolnik s tekočino. Blaga do zmerna depresija 25 mg enkrat do trikrat na dan ali 25 do 75 mg enkrat na dan najmanj 2 tedna; odmerek lahko po potrebi in odvisno od tega, kako bolnik zdravilo prenaša, postopno zvečujemo za 25 mg na dan; največji dnevni odmerek je 150 mg Huda depresija 25 mg trikrat na dan ali 75 mg enkrat na dan; odmerek lahko po potrebi in odvisno od tega, kako bolnik zdravilo prenaša, postopno zvečujemo do največje dnevne doze 150 mg Odmerjanje pri starejših bolnikih Začetni dnevni odmerek je 25 mg. Odmerek lahko po potrebi in glede na to, kako bolnik zdravilo prenaša, postopno zvečujemo do največjega dnevnega odmerka 75 mg, ki ga vzame naenkrat ali razdeljenega na tri obroke. 4.3. Kontraindikacije
Uporaba Ladiomila je kontraindicirana pri ljudeh, ki so preobčutljivi za maprotilin ali druge sestavine zdravila, bolnikih s konvulzijami (bodisi jih imajo bodisi so del njihove anamneze), po akutnem srčnem infarktu in pri tistih, ki jemljejo zaviralce monoaminooksidaze (gl. Medsebojna učinkovanja zdravil). Uporabi se izogibamo pri hudih motnjah srčnega ritma, hudi jetrni okvari in v manični fazi pri psihozah. 4.4. Previdnostni ukrepi in opozorila Bolnika začnemo zdraviti z majhnimi odmerki, ki jih dva tedna ne spreminjamo, nato pa jih postopno zvečujemo. Bolniku dajemo najmanjši učinkovit odmerek. Nenadna prekinitev zdravljenja ni priporočena, saj se lahko pojavijo stranski učinki. Zdravljenje mora spremljati zdravnik z ustreznim znanjem in izkušnjami; posebno skrben nadzor je potreben zlasti v prvih tednih zdravljenja depresij, predvsem zaradi zvečanega tveganja samomora, dokler ne došežemo ustreznega kliničnega učinka. Med zdravljenjem je priporočeno periodično spremljanje krvne slike, redno preverjanje delovanja jeter in ledvic ter reden pregled zob še posebej med dolgotrajnim zdravljenjem. Previdnost je potrebna pri zdravljenju bolnikov s feokromocitomom in porfirijo. Ladiomil dajemo zelo previdno starejšim bolnikom in ljudem z boleznimi srca in ožilja (tudi tistim po srčnem infarktu, z motnjami prevajanja, aritmijami in/ali ishemično srčno boleznijo). Pri teh bolnikih je treba, še posebej med dolgotrajnim zdravljenjem, spremljati delovanje srca (tudi EKG). Pri bolnikih, ki so nagnjeni k ortostatski hipotenziji, je treba redno meriti krvni tlak. Ladiomil je treba dajati zelo previdno tudi bolnikom z ozkozakotnim glavkomom ali zvišanim očesnim tlakom, kroničnim hudim zaprtjem, motnjami pri delovanju jeter, hipertirozo in zastajanjem seča (bodisi trenutnim bodisi v anamnezi), še zlasti pri bolnikih s hipertrofijo prostate. Pri bolnikih s shizofrenijo, ki dobivajo Ladiomil, se lahko psihoza poslabša, pri bolnikih z bipolarnimi (cikličnimi afektivnimi) motnjami pa lahko maprotilin sproži hipomanične in manične epizode, zaradi katerih je priporočeno odmerek zmanjšati ali zdravljenje ustaviti in jim dati antipsihotik. Pri redkih depresivnih bolnikih lahko antidepresivi povzročijo izbruh samomorilnosti, nagnjenosti k samomoru (ki je tudi sicer eden od bolezenskih simptomov). Uporaba pri starejših bolnikih Za zdravljenje starejših bolnikov je priporočeno odmerek zdravila zmanjšati. Pri starejših bolnikih lahko triciklični antidepresivi sprožijo farmakogene psihoze, ki pa spontano izginejo nekaj dni po ustavitvi zdravljenja. To velja tudi za bolnike, ki so nagnjeni k razvoju psihoze. Uporaba pri otrocih Učinkovitost in varnost uporabe zdravila pri otrocih (starih manj kot 18 let), nista potrjeni. 4.5. Medsebojna učinkovanja zdravil Zaradi možnosti pojava hudih stranskih učinkov sočasna uporaba maprotilina in zaviralcev monoaminooksidaze ni dovoljena. Zdravljenje z Ladiomilom se lahko začne najmanj dva tedna po koncu zdravljenja z zaviralci monoaminooksidaze. Tudi po koncu zdravljenja z Ladiomilom se zdravljenje z zaviralci monoaminooksidaze ne sme začeti še najmanj dva tedna. Maprotilin lahko zveča kardiovaskularne učinke simpatikomimetikov, četudi jih bolnik dobiva v obliki kapljic za nos ali kot lokalni anestetik (npr. v stomatologiji). Zaradi tega je treba strogo nadzorovati krvni tlak in srčno frekvenco ter odmerke previdno prilagoditi. Maprotilin lahko
zveča tudi učinke antiholinergičnih zdravil na očesno zenico, osrednje živčevje, debelo črevo in sečni mehur. Zaradi sinergije antiholinergičnih učinkov se maprotilin ne sme kombinirati s kinidinom in podobnimi antiaritmiki. Med kombiniranim zdravljenjem s tricikličnimi antidepresivi in maprotilinom se lahko zvečajo njihovi učinki in zniža prag za konvulzije, zato se lahko pojavijo krči. Pitje alkoholnih pijač med zdravljenjem z maprotilinom ali kombinirana uporaba zaviralcev osrednjega živčevja in maprotilina lahko zveča depresivni učinek na osrednje živčevje. Posebej previdni moramo biti pri kombiniranem zdravljenju s hormoni ščitnice, saj se lahko zveča kardiotoksičnost. Maprotilin lahko zmanjša ali blokira antihipertenzijski učinek blokatorjev adrenergičnih nevronov (gvanetidin, betanidin, rezerpin, klonidin, α-metildopa), zato je treba dati bolnikom s povišanim krvnim tlakom, ki se zdravijo z Ladiomilom, antihipertenziv z drugačnim mehanizmom delovanja. Zdravila, ki inducirajo jetrne mikrosomske encime (barbiturati, fenitoin, karbamazepin, peroralni kontraceptivi...), lahko pospešijo presnovo maprotilina in zmanjšajo njegovo plazemsko koncentracijo in učinkovitost. Odmerek je treba zato včasih prilagoditi. Plazemska koncentracija maprotilina se lahko zveča med kombiniranim zdravljenjem s cimetidinom ali fluoksetinom. Zaradi obsežne biotransformacije propranolola se lahko zveča plazemska koncentracija maprotilina. Njuno kombiniranje mora biti zato previdno, ves čas pa je treba določati tudi plazemske vrednosti. Maprotilin lahko zveča učinke kumarinskih antikoagulantov, peroralnih hipoglikemikov (iz skupine sulfonilsečnine) in insulina. 4.6. Nosečnost in dojenje Varnosti uporabe med nosečnostjo in dojenjem niso ugotovili. Ladiomil se med nosečnostjo in dojenjem uporablja samo v posameznih nujnih primerih, kadar pričakovana korist za mater opravičuje tveganje za otroka. V raziskavah pri živalih niso ugotovili teratogenega in mutagenega delovanja ter škodljivih vplivov na reprodukcijo ali plod. 4.7. Vpliv na psihofizične sposobnosti Bolnike, ki se zdravijo z Ladiomilom, je treba opozoriti, da lahko zdravilo, zlasti na začetku zdravljenja in ob sočasnem uživanju alkohola, pomembno zmanjša psihofizične sposobnosti. V takem primeru bolniki ne smejo upravljati vozil in strojev. Sposobnost za upravljanje vozil in strajev oceni lečeči zdravnik individualno glede na stopnjo bolezni, klinično učinkovitost in morebitne neželene učinke zdravila. 4.8. Stranski učinki Stranski učinki so ponavadi blagi in prehodni ter izginejo med zdravljenjem ali po zmanjšanju odmerka. Nekatere stranske učinke (utrujenost, motnje spanja, vznemirjenost, tesnoba, zaprtje, suha usta) je težko razlikovati od simptomov depresije. Osrednje živčevje duševni učinki živčnost, tesnoba, nespečnost, vznemirjenost; redkeje: zmedenost, halucinacije, dezorientiranost, nemirnost, nočne more, hipomanija, manija, izbruh psihoze, spominske motnje Nevrološki učinki
zaspanost, vrtoglavica, omotičnost, tremor; mravljinčenje, redkeje: omrtvičenost, motorična hiperaktivnost, akatizija, konvulzije, spremenjen EEG, zvonjenje v ušesih, ekstrapiramidni simptomi, ataksija, motnje govora Učinki na srce in ožilje redko: hipotenzija, hipertenzija, tahikardija, palpitacije, aritmije, srčni blok, sinkopa Antiholinergični učinki suha usta, zaprtje, zamegljen vid; redkeje: motnje pri akomodaciji, razširjene zenice, zastajanje seča, težave pri uriniranju, zobna gniloba Alergijski učinki redko: izpuščaji, petehije, srbečica, koprivnica, občutljivost za svetlobo, otekline, vročica, ki jo povzroči zdravilo Pri intravenski uporabi obstaja možnost anafilaktičnega šoka. Vpliv na prebavila slabost; redkeje: bruhanje, težave z želodcem, driska, grenak okus v ustih, trebušni krči, motnje pri požiranju Vpliv na žleze z notranjim izločanjem redkeje: zvečan ali zmanjšan libido, impotenca, zvečanje ali zmanjšanje koncentracije glukoze v krvi Vpliv na kri posamezni primeri: levkopenija, agranulocitoza, eozinofilija, trombocitopenija Drugi učinki slabotnost, utrujenost, glavobol, spremenjeno delovanje jeter, zlatenica, zmanjšanje ali zvečanje telesne mase, znojenje, rdečina na obrazu, pogosto uriniranje, slinjenje, kongestija nosnih sluznic, izpadanje las, hiponatremija in motnje vida 4.9. Preveliko odmerjanje Preveliki odmerki lahko povzročijo predvsem zaspanost, zmedenost, tahikardijo, v hujših primerih tudi nezavest, hipotenzijo, plitvo dihanje, nevarne motnje srčnega ritma in krče. Če je bolnik zaužil večje število tablet, takoj poiščite zdravniško pomoč! Potreben je skrben nadzor v bolnišnici, izpiranje želodca, aktivno oglje in odvajalo. Specifičnega antidota ne poznamo; zdravljenje je simptomatično. Pri motnjah srčnega ritma je učinkovit natrijev hidrogenkarbonat. Konvulzije zdravimo z diazepamom. Hemodializa ni učinkovita. 5. FARMAKOLOŠKI PODATKI 5.1. Farmakodinamične lastnosti zdravila Ladiomil je tetraciklični antidepresiv, ki deluje tudi anksiolitično ter blaži vznemirjenost in psihomotorno upočasnjenost. Izrazito in selektivno zavira prevzemanje noradrenalina v presinaptičnih nevronih kortikalnih struktur osrednjega živčevja. Tako se zvečuje sinaptična koncentracija noradrenalina. Na serotonin ne vpliva na tak način. Ima blago do zmerno afiniteto do osrednjih adrenergičnih receptorjev α 1, izrazit inhibicijski učinek na receptorje H 1 in zmeren antiholinergični učinek. Izgleda, da so med dolgotrajnim zdravljenjem v
mehanizem maprotilinijevega delovanja vključene tudi spremembe funkcionalnega odziva nevroendokrinega sistema (rastni hormon, melatonin, endorfini) in/ali nevrotransmiterjev (noradrenalin, serotonin, GABA). 5.2. Farmakokinetične lastnosti zdravila Po peroralni uporabi se maprotilinijev klorid absorbira počasi in popolnoma. Povprečna absolutna biološka uporabnost je 66- do 70-odstotna. Plazemske koncentracije so največje (48 do 150 nmol/l, tj. 13 do 47 ng/ml) osem ur po zaužitju 50 mg zdravila. Koncentracija postane stabilna (320 do 1270 nmol/l, tj. 100 do 400 ng/ml) drugi teden peroralnega ali intravenskega zdravljenja s 150 mg Ladiomila na dan, in to ne glede, ali bolnik dobiva dnevni odmerek naenkrat ali razdeljen na tri obroke. Stabilne koncentracije maprotilina so linearno sorazmerne z odmerkom, njihove razlike med bolniki pa so lahko velike. Razmerje maprotilina v krvi in plazmi je 1,7. Povprečen razporeditveni volumen je 23 do 27 l/kg. Na plazemske beljakovine se ga veže 88 do 90 % - ne glede na bolnikovo starost in bolezen. V možganski tekočini je 2 do 13 % serumske koncentracije maprotilina. Maprotilin se v glavnem ves presnovi, zato se v nespremenjeni obliki s sečem izloči samo 2 do 4 % odmerka. Glavni presnovek je farmakološko aktiven desmetilni derivat. Hidroksilirani in/ali metoksilirani presnovki, ki se v konjugirani obliki izločajo skozi ledvice, so manj pomembni. Povprečna razpolovna doba izločanja maprotilina iz krvi traja 43 do 45 ur. Povprečen sistemski očistek je 510 do 570 ml/min. 21 dni se s sečem izloča okoli dve tretjini posameznega odmerka, največ v obliki prostih in konjugiranih presnovkov. Z blatom se jih izloči približno tretjina. Farmakokinetika pri starejših bolnikih Stabilne koncentracije so po uporabi enakega odmerka pri starejših bolnikih (starih več kot 60 let) večje kot pri mlajših. Tudi razpolovna doba izločanja je daljša, zato naj bodo dnevni odmerki za polovico manjši. Pri bolnikih z ledvično okvaro (očistek kreatinina 24 do 37 ml/min), pri katerih pa je delovanje jeter normalno, se razpolovna doba izločanja ne spremeni. Skozi ledvice se izloči manjša količina presnovkov, vendar se jih zato več izloči z žolčem. 5.3. Predklinični podatki o varnosti zdravila V raziskavah o akutni toksičnosti pri podganah je peroralni odmerek 760 mg/kg, ki je bil približno 180-krat večji od največjega priporočenega odmerka za ljudi (4,2 mg/kg), povzročil takojšnjo paralizo, konvulzije in druge motnje osrednjega živčevja ter depresijo dihanja. Vpliv maprotilina na reprodukcijo so preučevali pri podganah, miših in kuncih. Pri mladičih podganjih samic, ki so od 17. do 22. dneva brejosti in 21 dni po skotitvi dobivale peroralni odmerek 420 mg/kg/dan, so se pojavile motnje pri rasti. Pri mladičih podganjih samic, ki so od 9. do 15. dneva brejosti dobivale po 210 mg/kg/dan, se je pojavila fetotoksičnost. Miši, ki so od 7. do 13. dneva brejosti peroralno dobivale po 105 mg/kg/dan, so povrgle mrtve mladiče. Pri mladičih miši, ki so od 7. do 13. dne brejosti peroralno dobivale po 210 mg/kg/dan, se je pojavila fetotoksičnost. Pri mladičih zajklj, ki so od 6. do 18. dneva brejosti peroralno dobivale 32,5 mg/kg/dan, razvoj mišic in kosti ni bil normalen. 6. FARMACEVTSKI DEL 6.1. Seznam pomožnih snovi
JEDRO: laktoza, koruzni škrob, kalcijev fosfat, koloidni silicijev dioksid, želatina, smukec, magnezijev stearat OVOJNICA: hipromelanoza, polisorbat 80, smukec, titanijev dioksid E 171, rumeni železov oksid E 172, rdeči železov oksid E 172 6.2. Inkompatibilnost Inkompatibilnosti niso ugotovili. 6.3. Uporabnost zdravila 60 mesecev 6.4. Pogoji shranjevanja zdravila Zdravilo shranite pri temperaturi od 15 do 25 C. 6.5. Oprema zloženka s 30 tabletami 10 x 25 mg tablet v pretisnem omotu 6.6. Navodilo za pripravo, če zdravilo ni v končni obliki Posebnih navodil ni.