DOZIDAVA VRTCA V HRPELJAH

Transcript

1 1/3 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU Št. oznaka načrta in vrsta načrta: 4 Načrt električnih inštalacij in električne opreme Investitor: OBČINA HRPELJE KOZINA, Reška cesta 14, 6240 KOZINA Objekt: Vrsta projektne dokumentacije: Za gradnjo: Projektant: DOZIDAVA VRTCA V HRPELJAH PZI - projekt za izvedbo Dozidava, rekonstrukcija ELITA I.B., d.o.o., Kosovelova 4b, 6210 Sežana telefon , fax , e-pošta elita.ib@siol.net odg. oseba: Jana Žiberna Blaževič, univ.dipl.oec. Odgovorni projektant: Robert Bizjak, inž.el. E-9163 Št. projekta: 6/2011 Št. načrta: 23/2011/ ELITA Kraj in datum izdelave: Sežana, maj 2016 Št. izvoda: Odgovorni vodja projekta: INES ŠKABAR univ.dipl.inž.arh. ZAPS 1315

2 2/3 KAZALO VSEBINE NAČRTA : 23/2011/ ELITA 4 - NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Tekstualni del: 1. Naslovna stran 2. Kazalo vsebine načrta 3. Izjava odgovornega projektanta načrta 4. Tehnično poročilo 5. Risbe Grafični del: 1. Enopolna shema NN razvoda 2. Enopolna shema R-PRI_L 3. Vezalna shema požarnega javljanja 4. Tloris pritličja razsvetljava 5. Tloris pritličja moč, šibkotočne instalacije in javljanje požara 6. Tloris temeljev Obročasto in temeljno ozemljilo 7. Tloris strehe strelovod 8. Shema Varnostne razsvetljave 9. Vezalna shema krmiljenja razsvetljave 10. Shema glavnega izenačenja potenciala 11. Shema dodatnega izenačenja potenciala

3 3/ SEZNAM UPOŠTEVANIH PREDPISOV, STANDARDOV IN NORMATIVOV Upoštevani so bili naslednji predpisi, standardi in normativi: - Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (Ur. l. RS 73/2000) - Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Ur. l. RS 41/2009) - Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur. l. RS 28/2009) - Tehnična smernica TSG-N-002:2009 Nizkonapetostne električne inštalacije - Tehnična smernica TSG-N-003:2009 Zaščita pred delovanjem strele - Tehnična smernica TSG-1-001:2010 Požarna varnost v stavbah - Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja (Ur. list RS 81/2007). - Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. list RS 42/2002, 29/2004, 93/2008, 52/2010) - Odredba o varnosti strojev (Ur. l. RS 52/2000) - Navodila DES za izenačitev potencialov v zgradbah - SIST EN 292-1, 1996 Varnost strojev Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja 1.del: Osnovna terminologija metodologija - SIST EN 292-2,1996/ A1: Varnost strojev Osnovni pojmi, splošna načela načrtovanja 2.del: Tehnična načela in specifikacije z dopolnilom (A1) - SIST EN 60204, 1:1999 Varnost postrojev Električna oprema strojev 1.del: Splošne zahteve - SIST EN :1999 Sistemi kanalov za električne instalacije 1.del: Splošne zahteve - SIST EN :1999 Obratovanje električnih inštalacije - SIST EN /A1: 1995, A2: 1999 Nizkonapetostne varovalke 1.del: Splošne zahteve z dopolnitvami (A1,A2) - SIST EN : Nizkonapetostne varovalke 1.del: Splošne zahteve - SIST EN : Nizkonapetostne varovalke 3.del: Dodatne zahteve za varovalke, ki jih uporabljajo nestrokovne osebe (uporaba varovalk zlasti v gospodinjstvih in podobnih okoljih) - SIST EN : 1995/A1, A2, A11: 1998 Sklopi nizkonapetostnih stikalnih naprav 1.del: tipsko preizkušeni in delno tipsko preizkušeni sklopi - SIST EN Stopnja zaščite, ki jo zagotavlja ohišje (koda IP) - SIST EN :1995/A1:1996-Svetilke-1.del: Splošne zadeve in preizkusi z dopolnitvijo (A1) - SIST EN :1995-Svetilke-2.del: Posebne zahteve - 1. poglavje: Trajno nameščene svetilke za splošno uporabo - SIST EN /A1:1999,A2 Nizkonapetostne naprave-1: Splošna pravila, - SIST EN 60968/ A1:1999,A Sijalke za splošno razsvetljavo z vgrajeno pred. napravo - SIST EN : 1996/A1:1998,A14:1999-El. pribor-stikala na diferenčni tok, - SIST EN El. instalacije v eksplozijsko ogroženih prostorih,

4 1/10 TEHNIČNO POROČILO 1. SPLOŠNO Predmet obdelave projekta je le 1. faza objekta in sicer levi prizidek. Pri projektiranju so bili upoštevani tehnični predpisi in normativi, ki so našteti v seznamu upoštevanih predpisov, standardov in normativov. Načrt je izdelan na podlagi gradbenega načrta, projekta strojnih napeljav in namenov prostorov. Pri izvajanju se mora uporabiti električna oprema, ki je izdelana v skladu z veljavnimi SIST ter mora ustrezati napetosti, frekvenci in toku, za katere je bila projektirana. Električne instalacije in oprema morajo biti izdelane in vgrajene tako, da se zlahka preverjajo, vzdržujejo, preizkušajo, popravijo ali zamenjajo. Pri normalnem obratovanju vlaga, mehanski, kemični, toplotni ali električni vplivi ne smejo ogrožati varnosti ljudi ter škodljivo vplivati na drugo opremo. 2. NN PRIKLJUČEK OBJEKTA 2.1 Obstoječi NN priključek objekta Napajanje obstoječega objekta vrtca je izvedeno iz obstoječe transformatorske postaje TP-KO. VRTEC 392. NN priključek je izveden s kablom PP41-A 4x70+2,5 mm 2, kateri je varovan v TP z NV varovalkami 3x125A ter zaključen v priključni omari MPO, nameščeni v samem objektu vrtca. 2.2 Polaganje kablov, mehanska zaščita in izvedba križanj Kable zunaj objekta polagamo v kabelsko kanalizacijo. Cevi kabelske kanalizacije polagamo v izkopan kanal ustrezne globine in širine (odvisno od števila kablov oz. cevi), tako da je zgornji rob kabla oz. cevi 70 cm (pločnik, zelenica) oz. 80 cm (cestišče) pod koto terena. Po potrebi se kable polaga v večje globine (pri križanjih in pri polaganju pod cestiščem). Povsod tam kjer je izvedljivo se kable polaga vzporedno na predpisane odmike, ker nam poceni izgradnjo in omogoča racionalnejšo izrabo prostora. Pri polaganju kablov je potrebno upoštevati minimalni polmer krivljenja kablov in minimalno temperaturo zraka. Pri razvlačenju kabla je potrebno upoštevati navodila proizvajalca kabla za maksimalno dovoljeno vlečno silo. Zaključek kabelskega konca se uredi s tipskim kabelskim končnikom. Pri križanju z meteorno kanalizacijo je cevna kanalizacija za elektroenergetske vode nad, pri križanju s TK vodi pa pod navedenimi komunalnimi napravami. Vsa križanja in vzporedna polaganja kablov morajo biti izvedena v skladu s tehničnimi predpisi, katere mora izvajalec poznati in pri izvajanju upoštevati: Minimalni horizontalni odmik med komunalnimi napravami v m: JR kabel 20 kv kbv TK kabel vodovod kanalizacija toplovod plinovod NN kabel 0,1 0,15 0,5 0,5 0,5 1,0-2,0 0,6 NT 1,0 VT

5 2/10 Minimalni vertikalni odmiki med komunalnimi napravami v m: JR kabel 20 kv kbv TK kabel vodovod kanalizacija toplovod plinovod NN kabel 0,1 0,15 0,5 0,3 v cevi 0,5 0,3 priklj. 0,5 0,3 priklj. 0,5 0,3 Pri polaganju kabelske kanalizacije je potrebno v cevi položiti predvlečno žico Fe profila 3 mm. Kraje cevi, ki se ne zaključijo v kabelskih jaških je potrebno ustrezno zatesniti, da se ne zablatijo. Pri polaganju kablov in kabelske kanalizacije z jaški je potrebno upoštevati dokončno višinsko regulacijo in zunanjo ureditev terena. Po končanih delih je potrebno izdelati PID in trase kablovodov označiti z markirnimi stebrički z napisom EK ter poskrbeti za vris kabelskih tras v podzemni kataster. 3. MERITVE PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE Meritve porabe električne energije so obstoječe. 4. TK PRIKLJUČEK OBJEKTA Ni predmet projekta 5. KTV PRIKLJUČEK OBJEKTA KTV priključek ni predmet tega projekta. 6. RAZDELILNIKI V objektu vrtca je nameščen glavni razdelilnik R-GL iz katerega se napajajo ostali razdelilniki. Za napajanje levega prizidka v pritličju se izvede razdelilnika R-PRI_L, katerega napajamo iz obstoječega razdelilnika R-GL s kablom FG70R 5x6 mm 2, varovan bo z NV varovalkami 3x25A, dovod se izvede po podstrešju na kabelski polici PK50. Priključki vseh dovodov in odvodov v stikalnem bloku, morajo biti dostopni od spredaj ter izvedeni tako, da je njihova pripadnost tokokrogom jasna in jih je mogoče odključiti posamezno. Fazni, nevtralni in zaščitni vodniki morajo biti priključeni na ločene zbiralke oz. vrstne sponke. Električna oprema mora biti postavljena in grupirana tako, da ne more priti do pomot pri posluževanju in do medsebojnih škodljivih vplivov. Na primerno mesto naj se v razdelilniku namesti razdelilna shema. Oprema in posamezni tokokrogi morajo biti označeni z napisi v napisnih okvirčkih. Na zunanji strani vrat naj se namesti opozorilni znak in označi razdelilnik. 7. IZVEDBA ELEKTRIČNIH INSTALACIJ 7.1 Splošno Razvod instalacije se izvede p/o po stenah s kabli in vodniki položenimi v plastične instalacijske cevi ter po tlaku s kabli položenimi v ojačane instalacijske cevi. Razvod v prostorih s spuščenim stropom se izvede n/o s kabli položenimi na kabelske police, v PN cevi in kabelske utore. Vsi razvodi so predvideni s kabli NYM in FG7R ustreznega preseka.

6 3/ Razsvetljava Prižiganje razsvetljave v prostorih garderobe, umivalnice n sanitarij je predvideno s IR senzorji gibanja, zunanja razsvetljava terase preko stikal. Prižiganje razsvetljave v igralnici je predvideno preko krmilnika in multisenzorja, kateri meri osvetljenost in prisotnost, prižiganje se izvede preko tipke nameščene pri vratih. Ena posamezna svetilka pa se prižiga preko tipke in jo je mogoče zatemniti po potrebi (za potrebe minimalne svetlobe pri popoldanskem počitku). Vsa stikala in tipkala se namestijo na višino 1,2 m. 7.3 Moč Vtičnice v igralnicah in ostalih skupnih prostorih vrtca se namestijo na višino 1,8 m. 7.4 Instalacije šibkotočnih inštalacij Razvod vseh šibkotočnih instalacij se izvede nad spuščenim stropom s kabli položenimi na kabelske police in v PN cevi ter po stenah in v tlaku v plastičnih ter ojačanih instalacijskih ceveh. Vtičnice v igralnicah in ostalih skupnih prostorih vrtca se namestijo na višino 1,8 m. 8. IZRAČUN RAZSVETLJAVE Razsvetljavo v objektu smo predvideli s fluorescenčnimi cevmi in varčnimi sijalkami v ustreznih svetilnih telesih. Nivo osvetljenosti mora ustrezati priporočilom SDR in SIST EN standardu. Tip in lokacija svetilk mora biti usklajena s projektom arhitekture. V igralnicah je predvidena regulacija osvetljenosti z upoštevanjem naravne razsvetljave. Predvidene so svetilke s indirektnim sevanjem tako, da sijalke niso v otrokovem vidnem polju in ob morebitni eksploziji sijalke zdrobljeno steklo ne pade iz svetilke. Po zahtevah Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, 93/2008, 47/2009, 52/2010), moč svetil, ki zagotavljajo potrebno osvetljenost, ne sme presegati 13 W/m 2 uporabne površine v stavbah za vzgojno-izobraževalno in znanstvenoraziskovalno delo. P s = 504 W A u m 2 = 12,3 W/m2 < 13 W/m 2 - ustreza! Oznake v enačbi pomenijo: P s - skupna moč vseh svetilk (W), A u - uporabna površina (m 2 ). 9. VARNOSTNA RAZSVETLJAVA V objektu je predvidena varnostna razsvetljava, skladno s Študijo požarne varnosti in v skladu s SIST EN 1838, SIST EN50171 in SIST EN pri čemer mora biti doseženo sledeče: evakuacijske poti morajo biti osvetljene minimalno 1,0 lux na višini tal v smeri osi evakuacijskih poti, svetilke varnostne razsvetljave morajo biti nameščene na evakuacijskih stopniščih (notranjih in zunanjih), evakuacijskih hodnikih, prostorih med evakuacijskimi stopnišči in izhodi na prosto, avli, vsi izhodi direktno na prosto, v večjih delovnih prostorih (zbornica, kuhinja, garderobe, elektro porstor ter ostalih tehničnih prostorih brez svetlobe, osvetljeni morajo biti gasilni aparati, hidranti in ostala gasilna oprema, tipkala ročnih javljalnikov požara minimalno 5,0 lux, pri funkcionalnem preizkusu se meri čas delovanja svetilk, ki mora znašati za navedeni objekt minimalno 1,0 uro, evakuacijske poti je potrebno označiti v skladu s SIST1013. V objektu so predvidene svetilke varnostne razsvetljave z vgrajenim akumulatorjem za eno urno delovanje.

7 4/ DIMENZIONIRANJE VODNIKOV 10.1 Kontrola padca napetosti Padec napetosti računamo po naslednjih enačbah: a) enofazni tokokrogi b) trifazni tokokrogi u% = 200 Pk l λ S U 2 u% = 100 Pk l λ S U 2 Za napajalne vodnike s prerezi S > 16 mm 2 računamo po naslednji enačbi: u% = Pk l 10 U 2 (r + x tg ϕ) Oznake v enačbah pomenijo: u% - padec napetosti v %, P k - konična moč (W), l - enojna dolžina vodnika (m), S - prerez vodnika (mm 2 ), λ - specifična prevodnost kabla (m/ωmm 2 ), U - nazivna napetost, pri trifaznem toku medfazna napetost (V), r - ohmska upornost vodnika na km (Ω/km), x - induktivna upornost vodnika na km (Ω/km). Padec napetosti med napajalno točko električne instalacije in točko v kateri padec napetosti računamo, ne sme biti večji od naslednjih vrednosti: 3% za tokokrog razsvetljave, 5% za tokokroge ostalih porabnikov, če se električna instalacija napaja iz nizkonapetostnega omrežja, 5% za tokokrog razsvetljave, 8% za tokokroge ostalih porabnikov, če se električna instalacija napaja neposredno iz transformatorske postaje, ki je priključena na visoko napetost. Za električne instalacije, ki so daljše od 100 m, se dovoljen padec napetosti poveča za 0,005% na vsaki dolžinski meter nad 100 m, vendar ne več kot 0,5 % Tokovna obremenitev vodnikov Varovalni element, ki varuje vodnike pred preobremenitvijo je določen glede na konični tok in selektivnost varovanja. Prerez vodnikov je določen na podlagi dopustnih tokovnih obremenitev z upoštevanjem načina polaganja in temperature okolice. Konični tok: a) enofazni tokokrogi b) trifazni tokokrogi I k = P k U cos ϕ I k = P k 3 U cos ϕ Oznake v enačbah pomenijo: I k - konični tok (A), P k - konična moč (W), U - nazivna napetost, pri trifaznem toku medfazna napetost (V),

8 5/10 cos ϕ - faktor delavnosti toka Kontrola učinkovitosti zaščite Zaščitne naprave morajo biti sposobne odklopiti vsak preobremenitveni tok, ki teče v vodnikih, preden ta povzroči segrevanje, škodljivo za izolacijo, spoje ali okolje. a) koordinacija med vodniki in zaščitnimi napravami I b I n I z in I 2 1,45 I z kjer so: I b I z 1,45 I z vodnik ali kabel I(A) I n I 2 naprava za zaščito pred prevelikim tokom I b - tok, za katerega je tokokrog predviden, I z - trajni zdržni tok vodnika ali kabla, I n - nazivni tok zaščitne naprave, I 2 - tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave. b) zaščita pred kratkostičnimi tokovi Za vodnike S > 6 mm 2 preverimo minimalni prerez vodnika, glede na segrevanje pri kratkem stiku. Minimalni prerez določimo po enačbi: S min = 1 K Is t kjer je: S min - minimalni prerez (mm 2 ), t - čas trajanja kratkega stika (s), I s - efektivna vrednost dejanskega kratkostičnega toka (A), K Cu vodniki s PVC izolacijo, 74 - Al vodniki s PVC izolacijo Rezultati dimenzioniranja vodnikov in kontrole učinkovitosti zaščite Rezultati dimenzioniranja vodnikov glede padca napetosti in tokovne obremenitve ter kontrole učinkovitosti zaščite so zbrani v tabeli v prilogi. 11. ZAŠČITA PRED ELEKTRIČNIM UDAROM Zaščita pred električnim udarom je predvidena: - z izoliranjem vodnikov in s postavitvijo vseh elementov el. instalacije v ohišja, - s samodejnim odklopom napajanja okvarjenega dela instalacije, ki prepreči, da bi se ob okvari vzdrževala napetost dotika tako dolgo, da bi obstojala nevarnost. Zaščita s samodejnim odklopom napajanja je izvedena z uporabo zaščitnih naprav pred prevelikim tokom: instalacijski odklopniki in varovalke. Predviden je TN-C-S sistem ozemljitve.

9 6/10 Uspešno delovanje zaščite je zagotovljeno s tem, da predvidimo v vsakem tokokrogu zaščitno zanko tako majhne impedance, da lahko steče skozi zanko odklopilni tok zaščitne naprave, kratkostično zanko tvorijo fazni in zaščitni vodniki (PE zelenorumene barve), ki so predvideni v vsakem tokokrogu in vseh napajalnih kablih do izvora el.energije. S kratkostično zanko so z zaščitnimi vodniki vezani tudi vsi izpostavljeni prevodni deli (ohišja el. naprav, zaščitni kontakti vtičnic itd.). Kontrola delovanja zaščite: zaščita s samodejnim izklopom napajanja deluje uspešno, če pri stiku faznega vodnika z zaščitnim vodnikom steče večji tok kratkega stika od toka delovanja zaščite. Z s. I a U o I a - tok, ki zagotavlja delovanja zaščitne naprave, I k - tok kratkega stika, U o - nazivna napetost proti zemlji, Z s - impedanca okvarne zanke. Dovoljeni čas izklopa napajanja znaša največ 0,4 s pod pogojem, da se pri tem na tokokrogih ne pojavi višja napetost dotika od dopustne, to je 50 V. Z s. I a U o I a - tok, ki zagotavlja delovanja zaščitne naprave, I k - tok kratkega stika, U o - nazivna napetost proti zemlji, Z s - impedanca okvarne zanke. Dovoljeni čas izklopa napajanja znaša največ 0,4 s pod pogojem, da se pri tem na tokokrogih ne pojavi višja napetost dotika od dopustne, to je 50 V. 12. STRELOVOD Osnovna naloga strelovodne instalacije je ščitenje objekta in s tem posredno tudi ščitenje ljudi pred atmosferskimi praznitvami (delovanje strele). Strelovod mora biti izveden tako, da lahko odvede atmosfersko razelektrenje v zemljo, brez škodljivih posledic za objekt in ljudi. Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Ur.l. RS 28/09) določa zahteve s katerimi se zagotovi zaščita stavb pred delovanjem strele ves čas njihove življenjske dobe s ciljem omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v stavbi in njeni neposredni okolici. Objekt je projektiran z uporabo tehnične smernice (TSG-N-003:2009; Zaščita pred delovanjem strele) v celoti, tako velja domneva o skladnosti z zahtevami iz pravilnika Zaščitni nivo (LPL) S pojmom sistema zaščite proti delovanju strele je povezana neposredno tudi izbira zaščitnega nivoja pred delovanjem strele. Zaščitni nivo označuje klasifikacijo sistema zaščite pred delovanjem strele glede na učinkovitost. Izbira ustreznega zaščitnega nivoja temelji na oceni učinkovitosti E, ki je odvisna od pričakovane pogostosti strel, ta pa je odvisna od več faktorjev, med katerimi so: vrste in nahajališče objekta, ukrepi za zmanjšanje posledičnih učinkov strele, oceni rizika škode in poškodb ljudi in opreme, vrednosti blaga, ki lahko utrpi škodo in ostalo. Glede na zgornje pogoje so določeni zaščitni nivoji označeni z rimskimi številkami od I do IV.

10 7/10 Riziki Riziko je vrednost povprečnih in verjetnih letnih izgub. Za vsako vrsto škode je za objekt in oskrbovalne vode značilna vrednost. Vsak riziko je vsota posameznih rizičnih komponent. Ob izračunu rizika se posamične komponente seštevajo glede na vzroke in vrste škod ter vrste izgub: upoštevajoč udare neposredno v objekt, upoštevajoč udare v bližini objekta, upoštevajoč udar v oskrbovalne vode objekta, upoštevajoč udar v bližino oskrbovalnih vodov objekta, upoštevajoč udar v oskrbovalne vode, upoštevajoč udar v bližino oskrbovalnih vodov, upoštevajoč udar v objekte s katerimi so oskrbovalni vodi povezani. Specifični postopek vrednotenja rizikov poteka skladno s standardoma SIST EN in SIST EN V ta namen uporabljamo programsko opremo za vrednotenje rizikov, ki je izdelana v skladu z navedenima standardoma. Določitev zaščitnega nivoja Glede na izdelano analizo tveganja po SIST EN (v prilogi) se za obravnavani objekt projektira zaščitni nivo IV Gostota atmosferskih razelektritev v zemljo Gostota atmosferskih razelektritev v zemljo, izražena kot število udarov v zemljo na kvadratni kilometer na leto je določena z meritvami. Če gostota udarov strel v zemljo (N g) ni znana jo je mogoče oceniti iz naslednje zveze: N g = 0.1 T d (na km 2 na leto) kjer je T d število nevihtnih dni v letu, dobljeno iz karte največjih vrednosti gostote strel v letu. Število največjih vrednosti gostote strel je podano v dodatku k Pravilniku o zaščiti stavb pred delovanjem strele, kjer znaša gostota strel za Hrpelje N g=5, Strelovodna instalacija Strelovodno napravo sestavljajo: lovilni vodi (lovilni sistem), odvodi, merilni spoji, ozemljitev. Lovilni sistem je predviden z lovilno mrežo, katera je načrtovana po metodi mreže oz. metodi kotaleče krogle. Širina mreže in polmer kotaleče krogle je odvisna od izbranega zaščitnega nivoja. Za izbrani nivo IV znaša širina mreže 20 m, polmer 60 m. Kot lovilni del strelovodne instalacije na objektu se predvidi mreža izvedena z lovilnim vodnikom Al AH1 φ8mm v skladu z SIST EN ter kovinski žlebovi in pločevinaste obrobe. Lovilni vodnik se položi na tipske nosilne elemente ustrezne kritini na strehi. Lovilna strelovodna instalacija se spoji na odvodne vodnike. Električno izolacijo med lovilno mrežo, odvodi in kovinskimi deli se doseže z vzpostavitvijo ločilne razdalje med kovinskimi deli električnih naprav v objektu in sistemom LPS. Ločilna razdalja mora biti večja kot varnostna razdalja. Izračun varnostne razdalje: s = k kc i k l = m 1 28 = 0,7 m kjer je: k i - koeficient odvisen od izbrane vrste LPS:

11 8/10 k c - k m - I - 0,1 II - 0,075 III in IV - 0,05 koeficent odvisen od toka strele, ki steče po odvodu: 1 odvod odvoda - 0,5 4 ali več (n) odvodov - 1/n koeficent odvisen od električnega izolacijskega materiala: zrak - 1 beton, opeka - 0,5 l - koeficent dolžina vodnika LPS na katerem je ločilno razdaljo treba vzpostaviti do najbližje točke izenačitve potencialov (m). Odvodi vzpostavljajo najkrajšo razdaljo med lovilnim sistemom in ozemljilom. Potekati morajo tako, da so linije čimbolj direktne. Ne smejo potekati blizu vrat, oken in tistih kovinskih mas, ki niso povezane na strelovodno inštalacijo. Izvedejo se z vodnikom AH01 fi 8mm, ki se ga položi v podometno v i.c. v fasadi objekta. Kot pomožni odvodi so uporabljene odtočne cevi kovinskih žlebov. Preizkusni spoji se namestijo v podometnih dozah. Služijo za ločitev ozemljila od nadzemne instalacije in izvedbo meritev. Ozemljitev Za ozemljitev je izbrana razporeditev tipa B (po SIST EN ). Za ta ozemljila je značilno, da so izvedena v obliki zanke. Na objektu, kateri je opremljen s strelovodom, se ob udaru strele na ozemljitvenem sistemu pojavi potencijalni lijak. Če je objekt opremljen z ozemljilom v temelju, se lahko v okolici objekta pojavijo velike napetosti dotika in tudi napetost koraka. Učinkovit ukrep za to je, da prigradimo dodaten ozemljitveni obroč na razdalji 1m in okrog objekta. S tem se zmanjša strmina potencijalnega lijaka. Napetost dotika in koraka se ustrezno zmanjšata. S tem ukrepom učinkovito oblikujemo potencijalni lijak. Dodatni obroč je predviden z valjancem FeZn 25x4 mm, katerega se položi v zemljo okoli objekta. Z ozemljilom je potrebno povezati vse kovinske mase v zemlji, ki so oddaljene manj kot 20m in vsa eventualna ozemljila sosednjih objektov v zemlji. Temeljsko ozemljilo se izvede z FeZn valjancem 25x4 mm, ki se ga položi v temelje v obliki mreže z rastrom 20m (kolikor je mogoče). Armatura v temeljih se poveže z ozemljilom vsakih 10m. Izračuni ozemljitev a) Obročasto ozemljilo: R J1 = ρ π l ln 2 l d = ln π = 8,3 Ω kjer je: d - premer vodnika v m (pri traku: polovica širine), l - dolžina ozemljila v m, ρ - specifična upornost tal. b) Temeljsko ozemljilo R J2 = 2 ρ π D D = 4 l b π = = 46,4 m π

12 9/10 R J2 = π 46.4 = 6,86 Ω kjer je: D - premer nadomestnega ozemljila v krožni obliki v m, l - dolžina temeljskega ozemljila v m, b - širina temeljskega ozemljila v m, ρ - specifična upornost tal. Skupaj: 1 R = 1 J R + 1 J1 R J2 R Jn R J = 3,8 Ω < 10 Ω Skupna izračunana upornost ozemljitve je znotraj predpisanih meja! 12.4 Pregledi Po dokončani izvedbi strelovodne instalacije je strelovodno napravo potrebno preveriti z meritvami. Če ozemljitev ni zadovoljiva, je potrebno izvesti dodatna ozemljila v obliki krakov ali sond na mestih, kjer so priključeni odvodi na ozemljila. Pregled in preizkušanje strelovodne napeljave je potrebno opravljati skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi in sicer po vsaki predelavi strelovodne instalacije, po udaru strele v strelovodni objekt, drugače pa je potrebno izvajati periodične preglede na pet let. O vsakem pregledu je potrebno sestaviti zapisnik in vanj vpisati vrednosti, ki so bile ugotovljene z meritvami. Iz njega mora biti razvidno ali je strelovodna naprava brezhibna in kakšna morebitna popravila so na njej potrebna. 13. IZENAČENJE POTENCIALA 13.1 Glavna izenačitev potencialov Glavna ozemljitvena zbiralka GIP je predvidena na servisnem hodniku, kjer se izvede glavno izenačenje potenciala. Vodnik za glavno izenačitev potencialov mora medsebojno in z zaščitno ozemljitvijo povezati naslednje prevodne dele v vsakem objektu: glavno ozemljilno sponko glavnega ozemljitvenega vodnika, cevi in podobne kovinske konstrukcije znotraj objekta (npr. plinovod, vodovod, vodila dvigal ), kovinske dele konstrukcij, centralne kurjave in klimatizacijskega sistema, sistem zaščite pred delovanjem strele Dodatna izenačitev potencialov Dodatno izenačenje potenciala se izvede v sanitarjah, topl. postaji, kuhinji,, kjer v dozi povežemo zaščitni (PE) vodnik instalacije, cevi vodovoda, ogrevanja in ostale večje kovinske mase.

13 10/ PRENAPETOSTNA ZAŠČITA Prenapetostna zaščita varuje ljudi in opremo pred: direktnimi udari strele, posledicami elektromagnetnih polj zaradi udara strele, stikalnih manipulacij. V priključni omarici glavnem stikalnem bloku R-GL se namesti odvodnik udarnega toka strele razreda B*, ki je ščiten z varovalkami z maksimalnim nazivnim tokom za izbran odvodnik. V vseh ostalih stikalnih blokih bodo vgrajeni prenapetostni odvodniki razreda C*. *) Opomba: odvodnik udarnega toka strele (razred B oz. tip T1 po SIST EN ), odvodnik prenapetosti (razred C oz. tip T2, T3 po SIST EN ). 15. TELEFONSKA IN RAČUNALNIŠKA INSTALACIJA Telefonska in računalniška instalacija je združena, izvedena po sistemu strukturiranega kabelskega ožičenja. Inštalacija se izvede s 4 parnimi UTP kabli (kat. 6), ki se položijo v instalacijske cevi, na kabelske police. Interni priključki so opremljeni z vtičnico RJ45 (kat. 6). Ker v tej fazi ni predvidena postavitev komunikacijske omare naj se kable zaključi v zbornici na obstoječemstikalu. 16. POŽARNO JAVLJANJE V vrtcu je zaradi večjega števila ljudi, izvedbe evakuacijskih poti in delitve na požarne sektorje glede na arhitekturno zasnovo zgradbe predvidena naprava za javljanje požara in alarmiranje z avtomatskimi in ročnimi javljalniki ter alarmnimi napravami. Predvidena je adresibilna analogna požarna centrala. Centrala naj se poveže na TK omrežje za daljinski prenos alarma na dežurno varnostno službo. Za javljanje požara so predvideni optični dimni javljalniki požara ter ročni javljalniki požara. Javljalniki so predvideni po celotnem objektu vrtca, v tej fazi pa samo v prostorih, kateri so predmet obdelave. Predvidene so tudi sirene za signalizacijo požara. Ročni javljalniki so predvideni ob vseh evakuacijskih izhodih, nameščeni na višino 1,5 m. 17. RTV INSTALACIJA V igralnici je predvidena RTV vtičnica, naveže naj se jo na obstoječo inštalacijo. 18. PRILOGE 18.1 Dimenzioniranje vodnikov

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24