1 TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI

Μέγεθος: px
Εμφάνιση ξεκινά από τη σελίδα:

Download "1 TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI"

Transcript

1 1 TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI Načrt električnih inštalacij in električne opreme je izdelan na osnovi projektne naloge, veljavnih tehniških predpisih ter SIST strandardih za električne inštalacije in električno opremo. Projektna dokumentacija obravnava električne inštalacije in električno opremo za celotni objekt in sicer: Elektroenergetske inštalacije Elektroenergetski razvod Električne napeljave splošne moči Električne napeljave za strojne naprave Splošna in varnostna razsvetljava Ozemljitve in izenačitev potencialov Inštalacije komunikacijskih sistemov Inštalacije telefonske mreže Inštalacije podatkovne mreže Inštalacije ozvočenja Sistem tehničnega varovanja Sistem javljanja požara Sistem videonadzora Pri izdelavi projektne dokumentacije so upoštevani naslednji pravilniki in tehnične smernice : Pravilnik o projektni dokumentaciji [Uradni list Republike Slovenije št.55/2008]. Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v zgradbah [Uradni list Republike Slovenije št. 41/2009] Tehnična smernica TSG 1 001:2010 Požarna varnost v stavbah. Tehnična smernica TSG 1 004:2010 Učinkovita Raba Energije Tehnična smernica TSG N 002:2009 Nizkonapetostne električne inštalacije. Namen PZI načrta električnih inštalacij in električne opreme je jasno, razumljivo in nedvoumno omogočiti izvajalčevi pripravi dela organizacijo izvajanja in izvedbo del na gradbišču in posredno omogočiti strokovni nadzor nad brezhibnostjo in skladnostjo izvedbe del. Stran 1 od 38

2 1.1 ELEKTROENERGETSKE INŠTALACIJE Električni priključek Sistem splošnega napajanja je iz zunanjenga omrežja [zunanji električni priključek] distribucijskega podjetja, izdelan na osnovi soglasja za priključitev in ni predmet tega načrta. Elektroenergetske inštalacije[načrtovanje, postavitev in preverjanje] ustrezajo standardu SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 1.del: Temeljna načela, ocena splošnih karakteristik, definicije. Razdelilni sistem elektroenergetskih inštalacij glede ozemljitve je TN C S sistem napajanja iz prostostoječe priključne merilne omare PMO. Prostostoječa priključna merilna omara PMO je izdelana ustrezno s soglasjem za priključitev. Opremljena je z števcem delovne energije, merilnimi varovalkami ter prenapetostno zaščito Dimenzioniranje priključne moči objekta Sistem 3 N PE 3 230/400 [V] Frekvenca 50 [Hz] Inštalirana moč [W] f i 0,7 Faktor istočasnosti cosϕ 0,95 Faktor moči Za inštalirano moč objekta in predvideni faktor istočasnosti znaša bremenska moč objekta [W]: , Stran 2 od 38

3 Bremenski tok obtežbe objekta [A] zanša: 3 cos ,92 1, ,95 Bremenski tok obtežbe objekta Bremenska moč objekta Nazivna napetost cos Faktor moči 0,95 Temu toku ustrezajo glavne merilne varovalke 3 50, katere so nameščene v prostostoječi priključni merilni omarici PMO Dimenzioniranje vodnikov in kablov za notranji električni priključek Notranji električni priključek od prostostoječe priključne merilne omare PMO do električnega razdelilnika +R je izdelan z energetskim kablom NYY J 4 25 mm 2 06/1 kv, položen delno v zaščitno cev 0,8 m globoko v mivko ali fino zemljo ter v mehanski zaščiti po fasafi objeta. Nad kablom se položi opozorilni trak. 1 Vodnik iz Bakra klase 1 in 2 2 Izolacija iz PVC mase 3 Polnilo iz brizgane elastomerne ali plastomerne mase 4 Plašč iz HDPE mase Dopustno tokovno obremenitev dovodnega kabla določimo po standardu SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije del: Izbira in namestitev električne opreme Inštalacijski sistemi. Referenčni tip električnih napeljav po tabeli 52 B1 2 Nazivna trajna tokovna obremenitev kabla po tebeli 52 C3 kolona 5 80 Korekcijski faktor za temperature okolice različne od 30 C po tabeli 52 D1 0,87 Korekcijski faktor za število položenih kablov in njihove razporeditve po tabeli 52 E1 1 Z upoštevanjem korekcijskih faktorjev, ki vplivajo na nazivni trajni dovoljeni tok kabla, dobimo dopustno tokovno obremenitev kabla pri razmerah različnih od referenčnih: 80 0, ,60 Stran 3 od 38

4 Izbrani presek energetskaga kabla NYY J 4 25 mm 2 06/1 kv ustreza saj je izpolnjen spodnji pogoj: 69,60 47, Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov za notranji električni priključek Zaščita pri preobremenitvenem toku Zaščita pri preobremenitvenem toku ustreza standardu SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 43.del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred nadtoki. Izklopne lastnosti zaščitnih naprave za preobremenitveno zaščito kabla morajo ustrezati naslednjima pogojema: 1. pogoj: I I I 47, ,60 2. pogoj: 1, ,45 69, ,92 I k I 1, Tok, za katerega je tokokrog predviden Nazivni tok zaščitne naprave Dopustna tokovna obremenitev kabla z upoštevanimi faktorji Tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave (največji preizkusni tok) Mnogokratnik nazivnega toka, za odklopnike (zaščitna stikala) 1,2 Mnogokratnik nazivnega toka, za inštalacijske odklopnike 1,45 Mnogokratnik nazivnega toka, za taljive varovalke po posebni tabeli V standardu za nizkonapetostne taljive varovalke so navedeni faktorji»«za posamezne nazivne toke varovalk karakteristike gg. Vrednosti so zbrane v spodnji preglednici , , , , , ,6 Iz gornjih pogojev je razvidno da bodo zaščitne naprave utrezno delovale. Stran 4 od 38

5 Zaščita pri kratkostičnem toku Zaščita pri kratkostičnem toku ustreza standardu SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 43.del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred nadtoki. Izračun toka kratkega stika je narejen za primer tripolnega kratkega stika, ki se v obravnavanem primeru lahko pojavi na koncu kabla. Impedanca nizkonapetosntega omrežja na prevzemno predajnem mestu po oceni znaša: 0,4 Ω Impedanca energetskega kabla NYY J 4 25 mm 2 06/1 kv, dolžine 35 m znaša: ,025 Ω Skupna impedanca kratkostične zanke znaža: 0,4 0,025 0,425 Ω Tok tripolnega kratkega stika v obravnavanem primeru znaša: 1,1 1, ,73 0,425 Tok kratkega stika Nazivna napetost Impedanca kratkostične zanke Ω Za kable in izolirane vodnike velja, da je potrebno vse toke, nastale zaradi kratkega stika, ki se pojavijo na katerikoli točki tokokroga, izključiti v času, ki ni daljši od tistega, v katerem bi bila presežena dovoljena mejna temperatura izolacije vodnikov. Za kratke stike, ki trajajo do 5 s, se čas t, v katerem navedeni kratkostični tok dvigne temperaturo izolacije vodnikov na najvišje dovoljene temperature obratovanja do mejne temperature, lahko približno izračunamo iz formule: ,11 Dopustni čas trajanja kratkega stika Tok kratkega stika Nazivni prerez vodnika Faktor, ki je odvisen od specifiče upornosti, temperaturnega koeficienta in toplotne kapacitete materiala vodnika ter ustrezne začetne in končne temperature Stran 5 od 38

6 Energetski kabel je varovan z talilnimi varovalkami NV/NH 50 A, karakteristike gg za katere iz diagrama I t odčitamo odklopni čas kratkega stika: 0,5 Izklopni tok zaščitne naprave [talilne varovalke] mora biti manjši kot dopustni čas trajanja kratkega stika : 0,5 23, Električno dimenzioniranje vodnikov in kablov za notranji električni priključek Ustrezno s Pravilnikom o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v zgradbah [Uradni list Republike Slovenije št. 41/2009] so določene naslednje mejne vrednosti padcev napetosti od napajalne točke do katere koli točke električne inštalacije, če se ta napaja iz javnega distribucijskega omrežja: 3 % za električne tokokroge razsvetljave 5 % za električne tokokroge drugih porabnikov Če se inštalacija napaja neposredno iz transformatorske postaje, priključene na srednjenapetostno ali viskonapetostno omrežje, je dovoljen padec napetosti od napajalne točke do katere koli točke električne inštalacije: 5 % za električne tokokroge razsvetljave 8 % za električne tokokroge drugih porabnikov Padec napetosti za notranji priključek izdelan z energetskim kablom NYY J 4x25 mm 2 0,6/1 kv, dolžine 35 m znaša: Δu % ,5 % Δu % Padec napetosti na koncu voda % Moč v točki odjema Dolžina kablovoda (vodnika) Specifična prevodnost vodnika Nazivni presek vodnika Medfazna napetost Če je dolžina električne inštalacije večja od 100 m, lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0,005 % za vsak meter, ki presega 100 m, vendar skupno največ 0,5 %. Stran 6 od 38

7 1.1.2 Električni razdelilnik Električni razdelilnik ustreza standardu SIST EN Sklopi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav 1. del: Splošna pravila, standardu SIST EN Sestavi nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav 3. del: Električni razdelilniki, s katerimi lahko ravnajo navadni ljudje ter standardu SIST EN Prazna ohišja za sestave nizkonapetostnih stikalnih in krmilnih naprav Splošne zahteve. Električni razdelilnik je tipske izvedbe; razreda I izdelan v stopnji zaščite IP30, podometne montaže. Zaščita pred mehanskimi vplivi je IK06. Opremljen je po priloženi shemi. Vsa oprema in priključki so nedvoumno označeni po namembnosti in tokokrogu, ki mu pripada. Oznake oziroma napisne ploščice so obstojne, trajno pritrjene in usklajene s tehničnimi podatki iz dokumentacije in navodil. Na zunanji strani električnega razdelilnika je napisna ploščica z imenom proizvajalca, oznaka uporabljenega sistema napajanja glede ozemljitve [TT, TN...] ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 1.del: Temeljna načela, ocena splošnih karakteristik, definicije Izbira in namestitev električne opreme Izbira in namestitev električne opreme ustreza standardu SIST HD Električne inštalacije zgradb 5 51.del: Izbira in namestitev električne opreme Splošna pravila. Zunanji vplivi določajo normalne karakteristike za izvedbo instalacij. Drugačne karakteristike so za posamezne prostore določene v tlorisnem načrtu. Izvedba elektroenergetskih inštalacij moči in razsvetljave je prilagojena izboru notranje opreme. Potek instalacij je razviden iz priloženih tlorisnih načrtov in sheme električnega razdelilnika. Inštalacije moči in razsvetljave so izdelane podometno z inštalacijskimi PVC cevmi ter delno nadometno z kabelskimi policami v spuščenem stropu in inštalacijskimi kabli 300/500V NYM J. Vgrajena oprema je v stopnji zaščite IP Vodnik iz Bakra klase 1 2 Izolacija iz PVC mase 3 Polnilo iz brizgane elastomerne ali plastomerne mase 4 Plašč iz HDPE mase Izolirani vodniki in kabli so zaščiteni pred mehanskimi, toplotnimi, kemičnimi ter drugimi zunanjimi vlipi z negorljivimi in samougasljivimi inštalacijskimi cevmi ustrezno s standardom SIST EN Sistemi kanalov za električne inštalacije 1. del: Splošne zahteve. Stran 7 od 38

8 Inštalacijske PVC cevi za podometno montažo ustrezajo standardu SIST EN Sistemi kanalov za električne inštalacije 22. del: Posebne zahteve Upogljivi sistemi kanalov. Inštalacijske zaščitne cevi za priklop porabnikov ustrezajo standardu SIST EN Sistemi kanalov za električne inštalacije 23. del: Posebne zahteve Zvijavi sistemi kanalov. Kabelske police in kabelske lestve ustrezajo standardu SIST EN Urejanje okablenja Sistemi kabelskih polic in kabelskih lestvic. Napeljava elektroenergetskih inštalacij poteka vzporedno z robovi prostora [vodoravno in navpično]. Vodoravno od 0,3 m do 1,1 m od tal in 2 m od tal do stropa. Navpično najmanj 0,15 m od robov oken in vrat. Med napeljavami elektroenergetskih inštalacij in drugimi inštalacijami je razmik najmanj 30 mm, oziroma najmanj toliko, da vzdrževanje ene inštalacije ne ogroža druge. V eni inštalacijski cevi ali kanalu, oziroma v enem kabelskem plašču večžilnega kabla, so samo vodniki enega tokokroga ter krmilni in pomožni tokokrogi Inštalacije moči Vtično spojne naprave za elektroenergetske inštalacije v stanovanjskih, poslovnih in javnih zgradbah ustrezajo standardu SIST IEC Vtiči in vtičnice za gospodinjstvo in podobne namene 1. del: Splošne zahteve. Vtičnice imajo vgrajeno zaščitp pred dotikom kontaktov. Vtičnice so podometne izvedbe 10/16 A izdelane v stopnji zaščite IP 20, vgrajene na višino 0,4 in 1,2 m glede na notranjo opremo. Vtičnice v učilnicah in na delovnih mestih so podometne izvedbe 10/16 A izdelane v stopnji zaščite IP 20, vgrajene v inštalacijski [parapetni] kanal v sistem strukturiranega ožičenja, ustrezno s skupino standardov SIST EN Informacijska tehnologija Polaganje kablov. Inštalacijski [parapetni] kanali ustrezajo standardu SIST EN Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za električne inštalacije 1. del: Splošne zahteve, standardu SIST EN Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za električne inštalacije 2 1. del: Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za montažo na stene in strope. Vtično spojne naprave za inštalacije v industrijskih objektih ustrezajo skupini standardov SIST EN Vtiči, vtičnice in spojke za industrijske namene. Ogrevanje je predvideno s konvektorji. Regulacija je izvedena z regulatorji temperaturne, krmiljeni preko termostata vgrajenega na višino 1,2 m glede na notranjo opremo. Ventilator je moči manj od 1000 W in enofazne izvedbe, zato posebna zaščita ni predvidena. Vklop je izdelan lokalno. Stran 8 od 38

9 1.1.5 Inštalacije razsvetljave Splošna razsvetljava Srednja vzdrževana osvetljenost notranjih prostorov na delovnem mestu ustreza standardu SIST EN : Svetloba in razsvetljava Razsvetljava na delovnem mestu 1.del: Notranji delovni prostori. Svetilke splošne razsvetljave ustrezajo standardu SIST EN Svetilke 1. del: Splošne zahteve in preskusi, standardu SIST EN Svetilke 2. del: Posebne zahteve 1. oddelek: Trajno nameščene svetilke za splošno uporabo ter standardu SIST EN 2 2 Svetilke 2. del: Posebne zahteve 2. oddelek: Vgradne svetilke. Svetilke so vgrajene na strop in delno na zid glede na notranjo opremo. Razporeditev svetilk ustreza priporočilom Slovenskega društva za razsvetljavo SRD, publikacija PR 4/1 in PR 4/2 Notranje okolje in načrtovanje razsvetljave. Razsvetljava prostorov je izdelana z dekorativnimi nadgradnimi/vgradnimi svetilkami razreda I izdelane v stopnji zaščite IP20, po izboru investitorja in arhitekta, z vgrajeno fluorescenčno sijalko T16 in TC TEL ter predstikalno napravo EVG. Stikala za vkopl razsvetljave ustrezajo standardu SIST EN Stikala za gospodinjske in podobne fiksne električne napeljave 1. del: Splošne zahteve. Vklop razsvetljave je lokalno s stikali podometne izvedbe 6/10 A izdelana v stopnji zaščite IP20, vgrajena na višino 1,2m glede na notranjo opremo. Vklop razsvetljave v avli je centarlno s stikali vgradne izvedbe 6/10 A izdelana v stopnji zaščite IP20, vgrajena v stikalnem tabloju podometne izvedbe na višini 1,2 m glede na notranjo opremo. Vklop razsvetljave na sanitarijih je avtomatsko s stikali z relejnim kontaktom za dnevno in nočno delovanje 8 30 lux, podometne izvedbe 230 V / 1000 W izdelana v stopniji zaščite IP20; vgrajena na višino 1,2m glede na notranjo opremo Varnostna razsvetljava Svetilke varnostne razsvetljave [zasilne] omogočajo orientacijo v prostorih ter osvetlitev izhodov, in izhodnih poti ob izpadu omrežne napetosti. Svetilke varnostne razsvetljave so označene z označbo električnega razdelilnika, s številko tokokroga in zaporedno številko svetilke v tokokrogu Zasilna razsvetljava Minimalna horizontalna osvetljenost pri tleh v smeri osi evakuacijske poti ter minimalna osvetljenost požarno varnostnih točk ustreza standardu SIST EN Sistemi za nujnostno razsvetljavo evakuacijskih poti ter standardu SIST EN 1838 Razsvetljava Zasilna razsvetljava. Stran 9 od 38

10 Svetilke zasilne razsvetljave ustrezajo standardu SIST EN Svetilke 1. del: Splošne zahteve in preskusi ter standardu SIST EN Svetilke del: Posebne zahteve Svetilke za nujnostno razsvetljavo. Razsvetljava evakuacijskih poti je izdelana s svetilkami splošne razsvetljave katerim je prigrajen baterijski pretvornik [modul] zasilne razsvetljave, tako da ena od sijalk deluje z % svetlobnega toka kot svetilka zasilne razsvetljave. Baterijski pretvornik zasilne razsvetljave ustreza standardu SIST EN Stikalne naprave za sijalke 1. del: Splošne in varnostne zahteve ter standardu SIST EN Stikalne naprave za sijalke 2 7. del: Posebne zahteve za enosmerno napajane elektronske predstikalne naprave za nujnostno razsvetljavo. Baterijski pretvorniki zasilne razsvetljave so v pripravnem spoju z lastnim napajanjem preko vgrajene NiCd baterije, avtonomije 1h. Smer evakuacijskih poti je označen z varnostnimi znaki [piktogram bežečega človeka s smerjo evakuacije] z zunanjo osvetlitvijo. Varnostni znaki ustrezajo standard SIST 1013 Požarna zaščita Varnostni znaki Evakuacijska pot, naprave za gašenje in ročni javljalniki požara. Velikost varnostnih znakov v odvisnosti od razdalje razpoznavnosti ter vrste osvetljitve je prikazan v spodnji preglednici: Razdalja razpoznavnosti Dimenzija varnostnega znaka [dolžina x višina] zunanja osvetljitev notranja osvetljitev 5 m 100 x 50 mm 50 x 25 mm 10 m 200 x 100 mm 100 x 50 mm 15 m 300 x 150 mm 150 x 75 mm 20 m 400 x 200 mm 200 x 100 m 25 m 500 x 250 mm 250 x 125 mm 30 m 600 x 300 mm 300 x 150 mm 35 m 700 x 350 mm 350 x 175 mm Zunanja osvetljitev pomeni, da je varnostni znak osvetljen z zunanje strani; notranja osvetljitev pa pomeni, da je varnostni znak nalepljen na svetilki varnostne razsvetljave. Stran 10 od 38

11 1.1.6 Dimenzioniranje vodnikov in kablov za notranje inštalacije Preseki vodnikov in kablov so dimenzionirani na priključno moč bremena in s tem na trajno dovoljeni tok. Varovanje vodnikov in kablov je z inštalacijskimi odklopniki za zaščito pred kratkim stikom in preobremenitvijo. Računski primer je narejen za tokokrog vtičnic, priključne moči bremena 2500W. Tokokrog je varovan z inštalacijskim odklopnikom 16A, karakteristike B. Inštalacija je izdelana podometno v inštalacijski cevi z inštalacijskim kablom 300/500V NYM J 3G2,5 mm 2. Bremenski tok priključenega bremena [A] zanša: cos , ,95 Bremenski tok priključenega bremena Moč bremena Nazivna napetost cos Faktor moči 0,95 Dopustno tokovno obremenitev dovodnega kabla določimo po standardu SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije del: Izbira in namestitev električne opreme Inštalacijski sistemi. Referenčni tip električnih napeljav po tabeli 52 B1 2 Nazivna trajna tokovna obremenitev kabla po tebeli 52 C1 kolona 3 18,5 Korekcijski faktor za temperature okolice različne od 30 C po tabeli 52 D1 1 Korekcijski faktor za število položenih kablov in njihove razporeditve po tabeli 52 E1 1 Z upoštevanjem korekcijskih faktorjev, ki vplivajo na nazivni trajni dovoljeni tok kabla, dobimo dopustno tokovno obremenitev kabla pri razmerah različnih od referenčnih: 18,51118,5 Izbrani presek inštalacijskega kabla 300/500V NYM J 3G2,5 mm 2 ustreza saj je izpolnjen spodnji pogoj: 18,5 11, Termično dimenzioniranje vodnikov in kablov za notranje inštalacije Zaščita pri preobremenitvenem toku Zaščita pri preobremenitvenem toku ustreza standardu SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 43.del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred nadtoki. Stran 11 od 38

12 Izklopne lastnosti zaščitnih naprave za preobremenitveno zaščito kabla morajo ustrezati naslednjima pogojema: 1. pogoj: I I I 11, ,5 2. pogoj: 1,45 23,2 1,45 18,5 23,2 26,82 I k I 1, ,2 Tok, za katerega je tokokrog predviden Nazivni tok zaščitne naprave Dopustna tokovna obremenitev kabla z upoštevanimi faktorji Tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave (največji preizkusni tok) Mnogokratnik nazivnega toka, za odklopnike (zaščitna stikala) 1,2 Mnogokratnik nazivnega toka, za inštalacijske odklopnike 1,45 Mnogokratnik nazivnega toka, za taljive varovalke po posebni tabeli Zaščita pri kratkostičnem toku Zaščita pri kratkostičnem toku ustreza standardu SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 43.del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred nadtoki. Izračun toka kratkega stika je narejena za primer enopolnega kratkega stika, ki se v obravnavanem primeru lahko pojavi na koncu kabla. Impedanca nizkonapetosntega omrežja na prevzemno predajnem mestu po oceni znaša: 0,4 Ω Impedanca energetskega kabla NYY J 4 25 mm 2 06/1 kv, dolžine 35 m znaša: ,05Ω Impedanca inštalacijskega kabla 300/500V NYM J 3G2,5 mm 2, dolžine 10 m znaša: ,5 0,143 Ω Skupna impedanca kratkostične zanke znaža: Stran 12 od 38

13 0,4 0,05 0,143 0,593 Ω Tok enopolnega kratkega stika v obravnavanem primeru znaša: 1,1 1, ,593 Tok kratkega stika Nazivna napetost Impedanca kratkostične zanke Ω Za kable in izolirane vodnike velja, da je potrebno vse toke, nastale zaradi kratkega stika, ki se pojavijo na katerikoli točki tokokroga, izključiti v času, ki ni daljši od tistega, v katerem bi bila presežena dovoljena mejna temperatura izolacije vodnikov. Za kratke stike, ki trajajo do 5s, se čas t, v katerem navedeni kratkostični tok dvigne temperaturo izolacije vodnikov na najvišje dovoljene temperature obratovanja do mejne temperature, lahko približno izračunamo iz formule: 115 2, ,45 Dopustni čas trajanja kratkega stika Tok kratkega stika Nazivni prerez vodnika Faktor, ki je odvisen od specifiče upornosti, temperaturnega koeficienta in toplotne kapacitete materiala vodnika ter ustrezne začetne in končne temperature Inštalacijski kabel je varovan z inštalacijskim odklopnikom 16A, karakteristike B za katerega iz diagrama I t odčitamo odklopni čas kratkega stika: 0,004 Izklopni tok zaščitne naprave [inštalacijski odklopnik] mora biti manjši kot dopustni čas trajanja kratkega stika : 0,004 0,45 Za izklopne čase zaščitnih naprav [inštalacijski odklopnik] manjših od 0.1 s, kjer je pomembna asimetrija tokov, mora biti za tokovno omejilne naprave večji kot vrednost prepuščene energije, ki jo navede proizvajalec zaščitne naprave: 115 2, Pogoj za izklopne čase zaščitnih naprav manjših od 0.1 s je izpolnjen. Stran 13 od 38

14 Električno dimenzioniranje vodnikov in kablov za notranje inštalacije Ustrezno s Pravilnikom o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v zgradbah [Uradni list Republike Slovenije št. 41/2009] so določene naslednje mejne vrednosti padcev napetosti od napajalne točke do katere koli točke električne inštalacije, če se ta napaja iz javnega distribucijskega omrežja: 3 % za električne tokokroge razsvetljave 5 % za električne tokokroge drugih porabnikov Če se inštalacija napaja neposredno iz transformatorske postaje, priključene na srednjenapetostno ali viskonapetostno omrežje, je dovoljen padec napetosti od napajalne točke do katere koli točke električne inštalacije: 5 % za električne tokokroge razsvetljave 8 % za električne tokokroge drugih porabnikov Padec napetosti za tokokrog vtičnic izdelan z inštalacijskim kablom 300/500V NYM J 3G2,5 mm 2, dolžine 10 m znaša: Δu % Δu % ,5200 1,18 % 56 2,5 230 Δu % Padec napetosti na koncu voda % Moč v točki odjema Dolžina kablovoda (vodnika) Specifična prevodnost vodnika Nazivni presek vodnika Medfazna napetost Če je dolžina električne inštalacije večja od 100 m, lahko povečamo dovoljeni padec napetosti za 0,005 % za vsak meter, ki presega 100 m, vendar skupno največ 0,5 % Mehansko dimenzioniranje vodnikov in kablov za notranje inštalacije Najmanjši še dovoljeni prerezi vodnikov in kablov za stalne električne inštalacije ustrezajo standardu SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 5 52.del: Izbira in namestitev električne opreme Inštalacijski sistemi. Vrsta vodnika Kabli in izolirani vodniki Goli vodniki Namen vezja Vezje za napajanje in osvetljitev Vodnik Material Presek [mm 2 ] Baker Aluminij Vezje za signalizacijo in upravljanje Baker 0,5 Vezje za napajanje Baker Aluminij Vezje za signalizacijo in upravljanje Baker 4 1,5 2, Stran 14 od 38

15 1.1.7 Ozemljitve in zaščitni vezni vodniki Ozemljitveni sestavi z zaščitnimi vodniki [PE] in vodniki za zaščitno izenačitev potencialov so izdelani ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 5 54.del: Izbira in namestitev električne opreme Ozemljitve in zaščitni vezni vodniki; tako da izpolnjujejo varnostne zahteve za električne inštalacije Prikaz ozemljitvenih sistemov, zaščitnih vodnikov in vodnikov za zaščitno izenačitev potencialov Definicije, uporabljene za ozemljitvene sestave, zaščitne vodnike [PE] in vodnike za zaščitno izenačitev potencialov so navedene in prikazane v nadaljevanju. M C B T Izpostavljeni prevodni del. Prevodni del električne opreme, ki se ga je mogoče dotakniti in ki normalno ni pod napetostjo, a lahko ob okvari osnovne izolacije pride pod napetost. Tuji prevodni del. Prevodni del, ki ne del električne inštalacije, a lahko privede električni potencial, navadno električni potencial okolnje zemlje. C1 Zunanji kovinski vodovod C2 Zunanja kovinska kanalizacija C3 Zunanji kovinski plinovod z izolirnim vložkom C4 Klima C5 Centralno ogrevanje C6 Kovinski vodovod, naprimer v kopalnici C7 Tuji prevodni del v dosegu rok z izpostavljenim prevodnim delom Glavna ozemljitvena sponka [Glavna ozemljitvena zbiralka]. Sponka ali zbiralka, ki je del ozemljitvenega sistema inštalacije in omogoča električno povezavo vodnikov v ozemljitvene namene. Ozemljilo. Prevodni del, ki je v električnem stiku z zemljo. Lahko je vkopan v poseben prevodni medij, naprimer beto ali leš. T1 Temeljsko ozemljilo T2 Ozemljilo sistema zaščite pred delovanjem strele, če je potrebno LPS Sistem zaščite pred delovanjem strele PE Zbiralka za zaščitne vodnike 1 Zaščitni vodnik. Vodnik, ki zagotavlja varnost, naprimer za zaščitno pred električnim udarom 2 Vodnik za izenačitev potencialov. Zaščitni vodnik, ki zagotavlja zaščitno izenačitev potencialov 3 Vodnik za dodatno izenačitev potencialov 4 Odvod sistema zaščite pred delovanjem strele [LPS] 5 Ozemljitveni vodnik. Vodnik, ki zagotavlja prevodno pot ali del prevodne poti med dano točko v sistemu ali inštalaciji ali opremi in ozemljilom. Ozemljitveni vodnik je tist vodnik, ki povezuje ozemljilo s točko skupnega sistema izenačitve potencialov, slednja je ponavadi glavna ozemljitvena zbiralka. Stran 15 od 38

16 Stran 16 od 38

17 Ozemljitveni sestavi Splošne zahteve Ozemljitveni sestavi predstavljajo električno prevodno povezavo med prevodnimi deli, ki jih moramo ozemljiti in zemljo. Prevodni deli, ki jih ozemljujemo, so najpogosteje izpostavljeni prevodni deli in tuji prevodni deli. Ozemljitveni sestav mora zanesljivo prevajati zemeljskostične toke in toke zaščitnih vodnikov v zemljo brez nevarnosti zaradi toplotnih, termomehanskih in elektromehanskih obremenitev ter toke pri pojavu električnega udara Ozemljila Material in dimenzije ozemljil so izbrani tako, da so odporni proti koroziji ter, da imajo ustrezno mehansko trdnost. Pri izbiri vrste in globine vkopa ozemljila so upoštevani lokalni pogoji in zahteve, tako da ni verjetnosti, da bi zaradi osuševanja in zmrzovanja zemlje ozemljitvena upornost ozemljila narasla na vrednost, ki bi lahko ogrozila zaščitne ukrepe pred električnim udarom, ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 41.del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred električnim udarom Ozemljitveni vodniki Ozemljitveni vodniki je dimenzioniran ustrezno z zahtevami za zaščitne vodnike; kjer so vkopani v zemljo, morajo imeti prereze ustrezne s spodnjo preglednico. Ozemljitveni vodnik Najmanjši prerez v mm 2 Zaščiten pred mehanskimi poškodbami Najmanjši prerez v mm 2 Nezaščiten pred mehanskimi poškodbami Baker Jeklo Baker Jeklo Zaščiten pred korozijo 2, Nezaščiten pred korozijo V sistemih TN, krej po ozemljitvenem vodniku ni pričakovati prevajanja omembe vrednega okvarnega toka, je ozemljitveni vodnik lahko dimenzioniran v skladu z zahtevami vodnikov za zaščitno izenačitev potenicialov za povezavo z glavno ozemljitveno zbiralko. Povezava ozemljitvenega vodnika z ozemljilom je izdelana kakovostno in električno zadovoljivo. Izvedena je z termitskim zvarom, kompresijskimi sponkami, sponkami ali drugimi mehanskimi priključki. Mehanski priključki so izdelani v skladu z navodili proizvajalca. Pri uporabi sponk se ne sme poškodovati ozemljilo ali ozemljitveni vodnik Glavna ozemljitvena zbiralka V električnih inštalacijah, kjer se uporablja zaščitna izenačitev potencialov, je izdelana glavna ozemljitvena zbiralka na katero se priključi: Stran 17 od 38

18 Vodnike za izenačitev potencialov Ozemljitvene vodnike Zaščitne vodnike Vodnike funkcijske ozemljitve, če je potrebno Priključevanje vsakega posameznega zaščitnega vodnika neposredno na glavno ozemljitveno zbiralko ni nujno, če so s to zbiralko povezani preko drugih zaščitnih vodnikov. Glavna ozemljitvena zbiralka v objektu se v splošnem lahko namensko uporablja za funkcijsko ozemljitev. Za namene informacijske tehnologije se ta upošteva kot povezovalna točka na ozemljilno mrežo. Vsak vodnik, priključen na glavno ozemljitveno zbiralko, je mogoče ločiti posamično. Povezave so zanesljive in jih je mogoče ločiti samo z orodjem. Ločilna mesta so ustrezno povezana z glavno ozemljitveno zbiralko tako, da se omogoči meritev upornosti ozemljitvenih sestavov Zaščitni vodniki Zaščitni vodnik se uporablja za električno povezavo izpostavljenih prevodnih delov, tujih prevodnih delov, glavne ozemljitvene zbiralke, ozemljila, ozemljitvene točke napajalnega vira ali umetne nevtralne točke Najmanjši prerezi Prerez vsakega posameznega zaščitnega vodnika izpolnjuje zaščitni ukrep za samodejni odklop napajanja, ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 41.del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred električnim udarom in mora biti sposoben prevajati predviden okvarni tok. Prerez zaščitnega vodnika se izračuna po enačbi, ki se oporablja samo, kadar izklopni čas ni daljši od 5s ali izbran ustrezno s spodnjo preglednico: Prerez linijskega vodnika mm 2 Najmanjši prerez pripadajočega zaščitnega vodnika mm 2 Če je zaščitni vodnik iz enekaga materiala kot linijski vodnik Če zaščitni vodnik ni iz enekaga materiala kot linijski vodnik vrednost za k za linijski vodnik izbran po preglednici 43A v SIST HD S2:2003, upoštevajoč materiale za vodnik in izolacijo vrednost za k za zaščitni vodnik, izbrana iz ustrezne preglednice A.54.2 do A.54.6 v SIST HD Stran 18 od 38

19 Če je zaščitni vodnik skupen dvema ali več tokokrogom, je prerez dimenzioniran na naslednji način: izračuna po formuli za najneugodnejšo kombinacijo pričakovanega okvarnega toka in izklopnega časa, ki lahko nastane v teh tokokrogih izbran ustrezno z zgornjo preglednico tako, da prerez ustreza največjemu prerezu linijskega vodnika teh tokokrogov V vsakem primeru so upoštevane zahteve, da prerez vsakega zaščitnega vodnika, ki ni sestavni del kabla ali ni v skupnem okrovu z linijskim vodnikom, ne sme biti manjši kot to prikazuje spodnja preglednica: Najmanjši prerez v mm 2 Zaščiten pred mehanskimi poškodbami Najmanjši prerez v mm 2 Nezaščiten pred mehanskimi poškodbami Baker Aluminij Baker Aluminij 2, Vrste zaščitnih vodnikov Za zaščitne vodnike so uporabljeni eden ali več od spodaj naštetih možnosti: Vodnik v večžilnih kablih Izolirani ali goli vodniki v skupnem okrovu z linijskimi vodniki Fiksno nameščeni goli ali izolirani vodniki Kovinski kabelski plašč, kabelski zaslon, kabelski oklep, pletenica, koncentrični vodnik, kovinska cev v skladu s spodnjimi pogoji, točka a] in b] Inštalacijska oprema, kot so nizkonapetostne stikalne ali krmilne naprave ali sistemi kabelskih korit, ki imajo kovinske okrove ali konstrukcijske dele, se lahko uporabijo kot zaščitni vodniki, če izpolnjujejo hkrati naslednje tri zahteve: a] Njihova električna neprekinjenost mora biti zagotovljena s konstrukcijo ali z ustrezno povezavo, tako da je zagotovljena zaščita pred mehanskimi, kemičnimi ali elektrokemičnimi poškodbami b] So skladne z zahtevami za najmanjših prerezih zaščitnih vodnikov c] Morajo omogočiti povezavo z drugimi zaščitnimi na vsaki vnaprej predvideni odcepni točki Naslednji kovinski deli se ne smejo uporabljati kot zaščitni vodniki ali kot vodniki za zaščitno izenačitev potencialov: Kovinske vodovodne cevi Cevi, ki vsebujeji lahko vnetljive pline ali tekočine Konstrukcijski elementi, ki so mehansko obremenjeni pri normalnem obratovanju Upogljive inštalacijske cevi Upogljivi kovinski deli Napajalne ali nosilne vrvi Stran 19 od 38

20 Kabelske police in kabelske lestve Električna neprekinjenost zaščitnih vodnikov Zaščitni vodniki so primerno zaščiteni pred mehanskimi poškodbami, kemičnimi ali elektrokemičnimi vplivi ter elektrodinamičnimi in termodinamičnimi silami. Spojke pri zaščitnih vodnikih so dostopne za kontrolo in preizkis, razen: Z zalivno maso zalite spojke Neprodušno zaprte [enkapsulirane] spojke Spojke v kovinskih ceveh in v sistemu kabelskih korit Spojke ki so del opreme, skladno s standari za opremo V zaščitni vodnik ne sme biti vgrajena nobena stikalna naprava, lahko pa je za izvedbo meritev predvidena povezava [vez], ki jo je mogoče ločiti le z orodjem. Kjer se uporablja električni nadzor ozemljitve, nadzorne naprave [prožilna tipala, tuljave] ne smejo biti priključene zaporedno z zaščitnim vodnikom. Izpostavljeni prevodni deli aparatov se ne smejo uporabljati kot del zaščitnega vodnika za drugo opremo, razen kadar je dovoljeno Vodnik PEN Vodnik PEN je ozemljitveni vodnik, ki opravlja funkciji zaščitnega in nevtralnega vodnika hkrati. Uporablja se lahko samo v trajno položenih inštalacijah [TN sistem napajanja] in mora imeti zaradi mehanskih razlogov prerez ustrezen kot to prikazuje spodnja preglednica. Najmanjši prerez v mm 2 Baker Aluminij Vodniki PEN moraji biti izolirani za nazivno napetost inštalacije. Kovinski okrovi inštalacijskih sistemov se ne smejo uporabiti kot vodniki PEN, razen za sisteme kabelskih korit, ki izpolnjujejo zahteve standarda SIST EN Sistemi napajalnih razvodnic 1. del: Splošne zahteve. Če so v katerikoli točki inštalacije za nevtralne in zaščitne funkcije uporabljeni ločeni vodniki, nevtralnega vodnika ni dovoljeno priključiti na katerikoli ozemljeni del inštalacije [npr. zaščitni vodnik iz vodnika PEN]. Za ločitveno točko ju ne smemo več povezati. Stran 20 od 38

21 Dovoljeno je izvesti več kot samo en nevtralni vodnik in več kot samo en zaščitni vodnik iz vodnika PEN. Ločene sponke ali zbiralke so lahko predvidene za zaščitne in nevtralne vodnike. V tem primeru mora biti vodnik PEN priključen na sponko ali zbiralko, namenjeno za zaščitni vodnik. Tuji prevodni deli se ne smejo uporabljati kot vodniki PEN Namestitev zaščitnih vodnikov Kadar se nadtokovne zaščitne naprave uporabljajo kot zaščita pred električnim udarom, je zaščitni vodnik vključen v isti sistem ožičenja kot vodniki pod napetostjo ali mora biti v njihovi neposrednji bližini Vodniki za zaščitno izenačitev potencialov Vodniki za zaščitno izenačitev potencialov za povezavo z glavno ozemljitveno zbiralko. Prerez vodnikov za zaščitno izenačitev potencialov, ki so uporabljeni za zaščitno izenačitev potencialov ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 41.del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred električnim udarom in so povezani z glavno ozemljitveno zbiralko, ne smejo biti manjši kot to prikazuje spodnja preglednica: Najmanjši prerez v mm 2 Baker Aluminij Jeklo Vodniki za zaščitno izenačitev potencialov za dodatno izenačitev potencialov Vodniki za zaščitno izenačitev potencialov, ki povezuje dvoje izpostavljenih prevodnih delov, ne sme imeti prevodnosti manjše od prevodnosti najmanjšega zaščitnega vodnika, priključenega na izpostavljena prevodna dela. Vodnik za zaščitno izenačitev potencialov, ki povezuje izpostavljeni prevodni del s tujim prevodnim delom, ne sme imeti prevodnosti manjše od prevodnosti polovice ustreznega prereza zaščitnega vodnika. Stran 21 od 38

22 Vodnik za zaščitno izenačitev potencialov, ki ni del kabla je mehansko zaščiten s tem, ko je položen v cev, korito, žleb ali zaščiten na podoben način. Najmanjši prerez vodnikov za zaščitno izenačitev potencialov za dodatno izenačitev potencialov mora izpolnjevati zahteve za najmanjši prerez zaščitnega vodnika, ki ni sestavni del kabla ali ni v skupnem okrovu z linijskimi vodniki Zaščita pred električnim udarom Osnovno pravilo zaščite pred električnim udarom, da nevarni deli pod napetostjo ne smejo biti dotakljivi in da dotakljivi prevodni deli niti v normalnih razmerah niti ob prvi okvari ne smejo postati nevarni deli pod napetostjo, ustreza standardu SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 41.del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred električnim udarom Zaščito v normalnih razmerah predstavljajo zaščitni ukrepi osnovne zaščite, zaščito ob prvi okvari pa zaščitni ukrepi ob okvari ustrezno s standardom SIST EN Zaščita pred električnim udarom Skupni vidiki za inštalacijo in opremo. Zaščita pred električnim udarom obsega primerno kombinacijo ukrepa za osnovno zaščito in neodvisnega ukrepa za zaščito ob okvali ali ustrezni ukrep, ki zagotavlja tako zaščito ob normalnem obratovanju in tudi ob okvari. V vsakem delu inštalacije je uporabljen en ali več zaščitnih ukrepov, odvisno od zunanjih vplivov. V splošnem se lahko uporabljajo naslednji zaščitni ukrepi: Samodejni odklop napajanja Dvojna ali ojačena izolacija Električna ločitev za napajanje enega porabnika Mala napetost [SELV in PELV] Najpogosteje uporabljeni zaščitni ukrep v električnih inštalacijah je samodejni odklop napajanja! Stran 22 od 38

23 Za specifične inštalacije in lokacije so uporabljeni posebni zaščitni ukrepi po ustreznem 7. delu standarda SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije Zahteve za posebne inštalacije ali lokacije. Zaščitni ukrepu kot so uporaba ovir in postavitev zunaj dosega rok ter postavitev v neprevodno okolje, lokalna izenačitev potencialov brez povezave z zemljo in električna ločitev za napajanje več kot enega porabnika; se smejo uporabiti le, če je inštalacija pod nadzorom strokovnega ali poučenega osebja, tako da nedopustne spremembe niso mogoče. Če določeni pogoji zaščitnega ukrepa niso izpolnjeni, so uporabljeni dodatni ukrepi, tako da je s celotno zaščito zagotovljena enaka stopnja varnosti. Različni zaščitni ukrepi, uporabljeni v celotni inštalaciji, njenem delu ali v opremi, ne vplivajo drug na drugega. Odpoved enega zaščitnega ukrepa škodljivo ne vpliva na ostale ukrepe Zaščitni ukrep: Samodejni odklop napajanja Splošno Samodejni odklop napajanja je zaščitni ukrep, pri katerem je osnovna zaščita zagotovljena z osnovno izolacijo delov pod napetostjo in s pregradami ali okrovi ter je zaščita ob okvari zagotovljena z zaščitno izenačitvijo potencialov in samodejnim odklopmom napajanja v primeru okvare. Pri tej zaščiti se lahko uporablja tudi orema razreda II. Ob zahtevi je zagotovljena zaščita z zaščitno napravo na diferenčni tok [RCD] z naznačenim diferenčnim tokom, ki ne presega 30 ma Osnovna zaščita Osnovna izolacija delov pod napetostjo Deli pod napetostjo so popolnoma prekriti z izolacijo, ki jo je mogoče odstraniti le z njenim uničenjem. Za opremo, izolacija ustreza veljavnim standardom za električno opremo Pregrade ali okrovi Deli pod napetostjo so v okrovih ali nameščeni za pregradami s stopnjo zaščite, ustrezno s standardom SIST EN Stopnja zaščite, ki jo zagotavlja ohišje [koda IP], najman IPXXB ali IP2X. Lahko dostopne vodoravne zgornje površine pregrad ali okrovov so v stopnji zaščite, ustrezno s standardom SIST EN Stopnja zaščite, ki jo zagotavlja ohišje [koda IP], najmanj IPXXD ali IP4X. Pregrade in okrovi so zanesljivo pritrjeni in dovolj trdni ter obstojni, da bi ohranili zahtevano stopnjo zaščite in zadostno razdaljo do delov pod napetostjo v pričakovanih pogojih normalnega obratovanja, ob upoštevanju ustreznih zunanjih vplivov. Odstranitev pregrad, odpiranje okrovov ali odstranitev delov okrovov in vmesnih pregrad, ki preprečujejo dotik delov pod napetostjo, so možni le z uporabo ključa ali orodja. Stran 23 od 38

24 Zaščita ob okvari Zaščitna ozemljitev in zaščitna izenačitev potencialov Zaščitna ozemljitev Vsi izpostavljeni prevodni deli so povezani z zaščitnim vodnikom pod podanimi pogoji, ki veljajo za vsako vrsto ozemljitvenega sistema napajanja. Hkrati dotakljivi izpostavljeni prevodni deli so povezani na isti ozemljitveni sistem posamično, v supinah ali skupno. Vodniki za zaščitno ozemljitev ustreza zahtevam za zaščitni vodnik, ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 5 54.del: Izbira in namestitev električne opreme Ozemljitve in zaščitni vezni vodniki. V vsakem tokokrogu je na voljo zaščitni vodnik, ki je ozemljen preko povezave z ozemljitveno sponko ali zbiralko, predviden za ta tokokrog Zaščitna izenačitev potencialov V objektu so ozemljitveni vodnik, glavna ozemljitvena zbiralka in naslednji prevodni deli povezani v zaščitno izenačitev potencialov: Kovinske cevi napajalnih sistemov, ki so od zunaj napeljane v notranjost objekta, naprimer plinske in vodovodne cevi Tuji prevodni deli konstrukcije objekta, če so dotakljivi ob normalni uporabi, kovinski deli centralnega ogrevanja in klimatskih naprav. Kovinske armature železobetonskih konstrukcij, če so dotakljive in zanesljivo medsebojno povezane Če ti prevodni deli prihajajo od zunaj, jih je treba povezati skupaj čim bliže mestu njihovega vstopa v objekt. Vodniki za zaščitno izenačitev potencialov ustreza zahtevam za zaščitni vodnik, ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 5 54.del: Izbira in namestitev električne opreme Ozemljitve in zaščitni vezni vodniki. V glavno izenačitev potencialov so zajeti vsi kovinski plašči telekomunikacijskih kablov, ob upoštevanju zahtev lastnika ali upravljalca kablov Samodejni odklop ob okvari Zaščitna naprava [talilna varovalka ali inštalacijski odklopnik] samodejno odklopi napajanje linijskih vodnikov tokokroga ali opreme ob stiku z zanemarljivo impedanco med linijskim vodnikom in izpostavljenim prevodnim delom ali zaščitnim vodnikom v tokokrogu ali opremi v odklopnem času. Največji odklopni časi podani v spodnji preglednici veljajo za končne tokokroge z nazivnimi toki do 32 A. Stran 24 od 38

25 Sistem 50 V < U V [s] 120 V < U V [s] 230 V < U V [s] U V [s] izmenična enosmerna izmenična enosmerna izmenična enosmerna izmenična enosmerna TN 0,8 Opomba 1 0,4 5 0,2 0,4 0,1 0,1 TT 0,3 Opomba 2 0,2 0,4 0,07 0,2 0,04 0,1 Če je v TT sistemu kot odklopni element predvidena nadtokovna zaščitna naprava in so v inštalaciji vsi tuji prevodni deli povezani z zaščitno izenačitev potencialov, se lahko uporabijo največji dovoljeni odklopni časi za TN. U 0 je nazivna napetost med linijskim vodnikom in zemljo. Opomba 1: Odklop je lahko zahtevan iz drugih razlogov, kot je zaščita pred električnim udarom. Opomba 2: Če je kot odklopna naprava predvidena RCD je potrebno upoštevati zahteve, ki so navedene pri uporabi RCD. V sistemu TN je za razdelilne tokokroge in tokokroge, ki niso zajeti v zgornji preglednici dovoljen odklopni čas do 5 s. Če samodejnega odklopa napajanja ni mogoče zagotoviti v času, kot se zahteva za samodejni odklop ob okvari, je potrebno izvesti dodatno zaščitno izenačitev potencialov Dodatna zaščita V izmeničnih sistemih je dodatna zaščita z uporabo zaščitne naprave na diferenčni tok RCD zagotovljena za vtičnice z naznačenimi toki do vključno 20 A, ki jih lahko uporabljajo laiki in so namenjene za splošno uporabo ter končne tokokroge za premično opremo z naznačenim tokom do vključno 32 A za zunanjo uporabo Sistem TN V sistemu TN je kakovost ozemljitve inštalacije pogojena z zanesljivim in unčikovitim spojem vodnikov PEN ali PE z zemljo. Če je ozemljitev zagotovljena z javnim ali drugim napajalnim sistemom, mora upravljalec omrežja poskrbeti za skladnost s potrebnimi pogoji. Nevtralna ali skupna točka napajalnega sistema je ozemljena. Če nevtralne ali skupne točke ni ali nista dostopni, je potrebno ozemljiti linijski vodnik. Izpostavljeni prevodni deli inštalacije so preko zaščitnega vodnika povezani z glavno ozemljitveno zbiralko inštalacije, ki je povezana z ozemljitveno točko napajalnega sistema. V večjih objektih, naprimer stolpnicah, dodatna ozemljitev zaščitnega vodnika praktično ni mogoča. V teh objektih ima enak učinek izenačitev potencialov med zaščitnimi vodniki in tujimi prevodnimi deli. Pri trajno položenih inštalacijah smeta biti funkciji zaščitnega in nevtralnega vodnika združeni v enem samem vodniku [vodnik PEN] ob predpostavki, da so izpolnjene zahteve za vodnik PEN, ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 5 54.del: Izbira in namestitev električne opreme Ozemljitve in zaščitni vezni vodniki. Vodnik PEN ne sme biti vgrajena nobena stikalna ali ločilna naprava. Stran 25 od 38

26 Lastnosti zaščitnih naprav in impedanca tokokroga je izbrana tako, da se v primeru okvare z zanemarljivo impedanco med linijskim vodnikom in zaščitnim vodnikom ali izpostavljenim prevodnim delom kjerkoli v inštalaciji samodejno odklopi napajanje v zahtevanem času za samodejni odklop ob okvari. Ta zahteva je izpolnjena z naslednjim pogojem: Impedanca okvarne zanke, ki sestoji iz impedanc vira, linijskega vodnika do Ω mesta okvare in zaščitnega vodnika med mestom okvare in virom. Tok, ki povzroči samodejni izklop odklopne naprave v času, ki je zahtevan za A samodejni odklop ob okvari. Če se uporablja zaščitna naprava na diferenčni tok RCD, je ta tok diferenčni tok, ki povzroči odklop v času, ki je zahtevan za samodejni odklop ob okvari. Nazivna napetost, izmenična ali enosmerna, med linijskim vodnikom in zemljo. V V sistemih TN se za zaščito ob okvari uporabljajo nadtokovne zaščitne naprave in zaščitne naprave na diferenčni tok [RCD] Če se za zaščito ob okvari uporablja zaščitna naprava na diferenčni tok [RCD], je tokokrog zaščiten tudi z nadtokovno zaščitno napravo, ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 43.del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred nadtoki. Zaščitne naprave na diferenčni tok [RCD] se ne sme uporabljati v sistemih TN C. Če je zaščitna naprava na diferenčni tok [RCD] uporabljena v sistemu TN C S, se na bremenski strani zaščitne naprave na diferenčni tok [RCD] ne uporablja vodnik PEN. Povezava zaščitnega vodnika z vodnikom PEN je izveden na napajalni strani zaščitne naprave na diferenčni tok [RCD]. Pri zaporedni vezavi zaščitnih naprav na diferenčni tok [RCD] je zagotovljena selektivnost z ustrezno izbiro zaščitnih naprav na diferenčni tok [RCD], ustrezno s standardom SIST IEC Električne inštalacije zgradb del: Izbira in namestitev električne opreme Ločevanje, stikanje in krmiljenje Dodatna zaščita Dodatna zaščita je lahko zahtevana skupaj z drugimi zaščitnimi ukrepi v posebnih razmerah zunanjih vplivov in v posebnih lokacijah, po ustreznem 7. delu standarda SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije Zahteve za posebne inštalacije ali lokacije Dodatna zaščita z zaščitnimi napravami na diferenčni tok [RCD] Uporaba RCD z naznačenim tokom do vključno 30 ma je v izmeničnih sistemih priznana kot dodatna zaščita v primeru odpovedi ukrepa za osnovno zaščito in/ali ukrepa za zaščito ob okvari ali zaradi nepazljivosti uporabnika. Uporaba takšnih naprav ne more biti edini zaščitni ukrep in ne izključuje potrebe po uporabi zaščitnih ukrepov. Stran 26 od 38

27 Dodatna zaščita z dodatno zaščitno izenačitvijo potencialov V dodatno zaščitno izenačitev potencialov so zajeti vsi hkrati dosegljivi izpostavljeni prevodni deli nepremične opreme in zunanji prevodni deli, vključno z glavno armaturo konstrukcij iz armiranega betona, če je mogoče. Sistem zaščitne izenačitve potencialov je povezan z zaščitnimi vodniki vse opreme, vključno z zaščitnimi vodniki vtičnic. Če obstaja dvom glede učinkovitosti dodatne zaščitne izenačitve potencialov, se je treba prepričati, da upornos R, med hkrati dosegljivimi izpostavljenimi prevodnimi deli in zunanjimi prevodnimi deli ustreza naslednjemu pogoju: Izmenični sistemi 50 Enosmerni sistemi 120 Tok delovanja zaščitne naprave za zaščine naprave na diferenčni tok [RCD], naznačeni diferenčni tok I n Tok delovanja zaščitne naprave za nadtokovne zaščitne naprave, tok ki povzroči delovanje v 5 s A A Zaščita pred toplotnimi učinki V električnih inštalacijskih sistemih se preprečijo požar, opekline in pregretje tako da, so osebe, pritrjena električna oprema in materiali v bližini električnih inštalacij in opreme, zaščiteni pred skodljivim delovanjem toplote ali toplotnega sevanja, ki ga razvijejo električne inštalacije in naprave ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred toplotnimi učinki. Pritrjena električna oprema, ki povzroča fokusiranje in koncentracijo toplote, je dovolj oddaljena od katerega koli pritrjenega predmeta ali elementov konstrukcije, tako da v normalnih razmerah niso izpostavljeni nevarni temperaturi. Pri pojavu ognja se elektroenergetsko napajanje prekine, razen če ni s posebnim predpisom drugače določeno. Material za okrove električne opreme zdrži najvišjo temperaturo, ki jo ta oprema lahko ustvari. Zagotovljen je ukrep proti vžigu, kot je prekritje z negorljivimi ali težko gorljivim in toplotno slabo prevodnim materialom. Tokokrogi, ki napajajo opremo ali so napeljani skozi prostore, v katerih obstaja nevarnost požara, so zaščiteni pred preobremenitvijo in kratkim stikom z zaščitno napravo zunaj teh prostorov. Stran 27 od 38

28 1.2 INŠTALACIJE KOMUNIKACIJSKIH SISTEMOV Telekomunikacijski priključek Telekomunikacijski priključek [primarni dovod] je izdelan na osnovi soglasja distributerja [ponudnika] komunikacijskih storitev in ni predmet tega načrta. Primarni dovodni kabel telefonije je določen po tipizaciji distributerja [ponudnika] komunikacijskih storitev. Na fasadi objekta se izdelana dovodna TK omarica, v kateri se zaključi primarni dovod distributerja [ponudnika] komunikacijskih storitev. Iz dovodne TK omarice do notranjega komunikacijskega razdelilnika KV je izdelana cevna povezava z inštalacijsko cevjo Ø 16 mm, preko katere je izdelan sekundarni razvod. V notranjem komunikacijskem razdelilniku je zagotovljen omrežni priključek 230 V, 50 Hz Komunikacijski razdelilnik Komunikacijski razdelilnik je standardne izvedne [rack omara] z 19" rastrom, razreda I izdelan v stopnji zaščite IP30, prostostoječe izvedbe. Opremljen je po priloženi shemi. Vsa oprema in priključki so nedvoumno označeni po namembnosti in tokokrogu, ki mu pripada. Oznake oziroma napisne ploščice so obstojne, trajno pritrjene in usklajene s tehničnimi podatki iz dokumentacije in navodil. Standardna enota višine je 44,45 mm [1HE]. Komunikacijski razdelilnik je skupaj z aktivno in pasivno opremo opremljen z različnim priborom, ki zagotavljajo enostavno in hitro izdelavo, montažo in priklop. Med pribor spadajo izvlačljive ali fiksne police, organizator ožičenja, povezovalni kabli, razdelilnik omrežnega prilkučka 230V, UPS napravo 230V, univerzalni montažni paneli, kabelski uvodi, ključavnice, pritrdilni in nosilni kotniki, označitveni pribor itd. Komunikacijski razdelilnik je skupaj z aktivno in pasivno opremo opremljen z različnim priborom, ki zagotavljajo enostavno in hitro izdelavo, montažo in priklop. Med pribor spadajo fiksne police, organizator ožičenja, povezovalni kabli, razdelilnik omrežnega prilkučka 230V, univerzalni montažni paneli, kabelski uvodi, ključavnice, pritrdilni in nosilni kotniki, označitveni pribor itd Izbira in namestitev komunikacijske opreme Izbira komunikacijske opreme ustreza standardu SIST EN Informacijska tehnologija Univerzalni sistemi pokabljenja 1. del: Splošne zahteve, standardu SIST EN Informacijska tehnologija Univerzalni sistemi polaganja kablov 2. del: Pisarne. Sistem univerzalnega pokabljanja je namenjen telefonski in podatkovni mreži, CATV povezavam ter komunikacijskim povezavam, ki jih zahtevajo sedanje in bodoče informacijske storitve ter ustreza kategoriji 6 Razdred E [6 A Razred E A ]. Namestitev komunikacijske opreme ustreza standardu SIST EN Informacijska tehnologija Polaganje kablov 1. del: Specifikacija in zagotavljanje kakovosti in standardu SIST EN Informacijska tehnologija Polaganje kablov 2. del: Načrtovanje inštalacij in tehnike dela v stavbah. Strukturirano ožičenje je sestavljeno iz elektroenergetskih inštalacij 230V in univerzalnega sistema pokablanja, kjer so upoštevani medsebojni vplivi, ki pogojujejo zanesljivo delovanje priključenih naprav na Stran 28 od 38

29 strukturirano ožičenje. Namenjeno je uporabi telefonske in podatkovne mreže in ostalim napeljavam za potrebe CATV sistema, požarne sisteme, alarmne sisteme, ter drugo. Minimalni razdalje med elektroenergetskimi inštalacij 230V in univerzalnim sistemom pokablanja, kjer je skupni poteki tras večji kot 35 m, so prikazani v spodnji preglednici. Tip Kabla Neoklopljen energetski kabel Neoklopljen podatkovni LAN kabel Neoklopljen energetski kabel Oklopljen podatkovni LAN kabel Oklopljen energetski kabel Neoklopljen podatkovni LAN kabel Oklopljen energetski kabel Oklopljen podatkovni LAN kabel Minimalne razdalje [mm] Brez pregrade Pregrada iz aluminija Pregrada iz jekla Zaščita aktivne in pasivne komunikacijske opreme pred elektromagnetnimi vplivi [EMC] s strani ostalih elektroenergetskih inštalacij in naprav je izdelana z pravilno izbiro zemljitev in izenačitev potencialov v objektu ustrezno s standardu SIST EN Izenačevanje potencialov in ozemljevanje v zgradbah z opremo informacijske tehnologije. Ozemljitvene povezave za potrebe EMC nimajo direktne zveze z varnostjo, temveč z zmogljivostjo in zanesljivostjo delovanja aktivne in pasivne komunikacijske opreme. Izvedba komunikacijskih sistemov telefonske in podatkovne mreže je prilagojena izboru notranje opreme. Potek instalacij je razviden iz priloženih tlorisnih načrtov in sheme komunikacijskega razdelilnika. Horizontalni razvodi univerzalnega kabliranja so izdelan podometno z inštalacijskimi PVC cevmi ter delno nadometno z kabelskimi policami v spuščenem stropu in podatkovnimi LAN kabli UTP 4x2x24 AWG Cat.6. Vgrajena oprema je v stopnji zaščite IP 40. Izolirani vodniki in kabli so zaščiteni pred mehanskimi, toplotnimi, kemičnimi ter drugimi zunanjimi vlipi z negorljivimi in samougasljivimi inštalacijskimi cevmi ustrezno s standardom SIST EN Sistemi kanalov za električne inštalacije 1. del: Splošne zahteve. Inštalacijske PVC cevi za podometno montažo ustrezajo standardu SIST EN Sistemi kanalov za električne inštalacije 22. del: Posebne zahteve Upogljivi sistemi kanalov. Kabelske police in kabelske lestve ustrezajo standardu SIST EN Urejanje okablenja Sistemi kabelskih polic in kabelskih lestvic. Stran 29 od 38

30 Med napeljavami komunikacijskih sistemov in drugimi inštalacijami je razmik najmanj 200 mm, oziroma najmanj toliko, da vzdrževanje ene inštalacije ne ogroža druge. V eni inštalacijski cevi ali kanalu, oziroma v enem kabelskem plašču večžilnega kabla, so samo vodniki enega tokokroga Inštalacije telefonske mreže Vtično spojne naprave za inštalacije telefonske mreže v stanovanjskih, poslovnih in javnih zgradbah ustrezajo standardu SIST EN Konektorji za elektronsko opremo 7. del: Podrobna specifikacija za 8 redne, nezaslonjene, proste in fiksne konektorje Vtičnice v učilnicah in na delovnih mestih so podometne izvedbe RJ11 izdelane v stopnji zaščite IP 20, vgrajene v inštalacijski [parapetni] kanal v sistem strukturiranega ožičenja, ustrezno s skupino standardov SIST EN Informacijska tehnologija Polaganje kablov. Inštalacijski [parapetni] kanali ustrezajo skupini standardov SIST EN Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za električne inštalacije. Inštalacijski [parapetni] kanali ustrezajo standardu SIST EN Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za električne inštalacije 1. del: Splošne zahteve, standardu SIST EN Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za električne inštalacije 2 1. del: Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za montažo na stene in strope Inštalacije podatkovne mreže Vtično spojne naprave za inštalacije podatkovne mreže v stanovanjskih, poslovnih in javnih zgradbah ustrezajo standardu SIST EN Konektorji za elektronsko opremo 7. del: Podrobna specifikacija za 8 redne, nezaslonjene, proste in fiksne konektorje Vtičnice v učilnicah in na delovnih mestih so podometne izvedbe RJ45 izdelane v stopnji zaščite IP 20, vgrajene v inštalacijski [parapetni] kanal v sistem strukturiranega ožičenja, ustrezno s skupino standardov SIST EN Informacijska tehnologija Polaganje kablov. Stran 30 od 38

31 Vtičnice podatkovne mreže so priključene po sistemu B standarda TIA/EIA 568 kot prikazuje spodnja slika. Inštalacijski [parapetni] kanali ustrezajo skupini standardov SIST EN Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za električne inštalacije. Inštalacijski [parapetni] kanali ustrezajo standardu SIST EN Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za električne inštalacije 1. del: Splošne zahteve, standardu SIST EN Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za električne inštalacije 2 1. del: Sistemi kabelskih korit in sistemi kabelskih cevi za montažo na stene in strope Stran 31 od 38

32 1.3 SISTEM TEHNIČNEGA VAROVANJA Sistem javljanja požara Izvedba in namestitev sistema javljanja požara ustreza standardu SIST EN 54 1 Sistemi za odkrivanje in javljanje požara 1. del: Uvod ter standardu SIST EN Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje 14. del: Smernice za načrtovanje, projektiranje, vgradnjo, preverjanje, uporabo in vzdrževanje. Izvedba sistema javljanja požara je prilagojena izboru notranje opreme in funkcionalnosti uporabe. Potek instalacij je razviden iz priloženih tlorisnih načrtov in sheme javljanja požara. Inštalacijski razvodi sistema javljanja požara so izdelani podometno z inštalacijskimi PVC cevmi ter delno nadometno z kabelskimi policami v spuščenem stropu in varnostnimi kabli za javljanje požara in prenos podatkov 250 V J H(ST)H FE180/E30 E60 1x2x0,8 mm 2. Vgrajena oprema je v stopnji zaščite IP 40. Izolirani vodniki in kabli so zaščiteni pred mehanskimi, toplotnimi, kemičnimi ter drugimi zunanjimi vlipi z negorljivimi in samougasljivimi inštalacijskimi cevmi ustrezno s standardom SIST EN Sistemi kanalov za električne inštalacije 1. del: Splošne zahteve. Inštalacijske PVC cevi za podometno montažo ustrezajo standardu SIST EN Sistemi kanalov za električne inštalacije 22. del: Posebne zahteve Upogljivi sistemi kanalov. Kabelske police in kabelske lestve ustrezajo standardu SIST EN Urejanje okablenja Sistemi kabelskih polic in kabelskih lestvic. Med inštalacijskimi razvodi sistema javljanja požara in drugimi inštalacijami je razmik najmanj 200 mm, oziroma najmanj toliko, da vzdrževanje ene inštalacije ne ogroža druge. V eni inštalacijski cevi ali kanalu, oziroma v enem kabelskem plašču večžilnega kabla, so samo vodniki enega tokokroga. Vsa oprema in priključki sistema javljanja požara so nedvoumno označeni po namembnosti in tokokrogu, ki mu pripada. Oznake oziroma napisne ploščice so obstojne, trajno pritrjene in usklajene s tehničnimi podatki iz dokumentacije in navodil Požarna centrala Požarna centala ustreza standardu SIST EN 54 2: Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje 2. del: Požarna centrala. Požarna centrala se nahaja na lahko dostopnem in vidnem mestu, ima rezervno napajanje za čas 48 ur + 0,5 ure v stanju pripravljenosti. Stran 32 od 38

33 Zagotovljeno je odpravljanje okvare v času 24 ur ter javljanje k pooblaščeni organizaciji. Izveden je avtomatski prenos signala alarm 2 stopnje in napaka. Ob aktiviranju avtomatskega javljalnika se vklopi alarm 1 stopnje, ki ima nastavljen časovni zamik zaradi morebitnih lažnih alarmov. V tem času nadzornik ugotovi ali je pravi ali lažni alarm. Po preteku nastavljenega časa, se avtomatsko vklopi alarm 2 stopnje. Ob aktiviranju ročnega javljalnika se takoj vklopi alarm 2 stopnje Naprave za alarmiranje Naprave za alarmiranje ustrezajo standardu SIST EN 54 3: Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje 3. del: Naprave za alarmiranje Zvočne naprave Nameščene so na evakuacijskih poteh in karakterističnik prostorih objekta, vgrajeni na višino 2,2 2,5 m glede na notranjo opremo ter označeni z označevano tablico in varnostnimi znaki [požarna sirena]. Varnostni znaki ustrezajo standard SIST 1013 Požarna zaščita Varnostni znaki Evakuacijska pot, naprave za gašenje in ročni javljalniki požara Optični javljalniki dima Optični javljalniki dima ustrezajo standardu SIST EN 54 7:2011 Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje 7. del: Dimni javljalniki Točkovni javljalniki na principu sipanja svetlobe, prepuščene svetlobe ali ionizacije. Nameščeni so na strop posameznega prostora tako, da jih lahko požarne veličine, ki jih javljalnik odkriva nemoteno doseže. Za tehnični strop kjer potekalo električne in druge napeljave je upoštevano, da lahko nastane požar ali pod ali nad tehničnim stropom: če so perforacije majhne in ni umetnega prezračevanja, morajo biti detektorji pod tehničnim stropom. če obstoja nevarnost požara nad tehničnim stropom, so potrebni javljalniki nad njim. če predstavljajo odprtine več kot 40% na vsakem 1 m 2 in je posamezna odprtina večja kot 10 mm x 10 mm in debelina stropa ni večja od 3x minimalna dimenzija perforacije, so dovolj samo javljalniki nad tehničnim stropom. Tak javljalnik lahko zazna samo vidne delce dima. Javljalnik ni primeren za javljanje požara pri katerem se sproščajo nevidni produkti gorenja, kot je recimo plin Ločeni svetlobni indikatorji Požarni javljalniki nameščeni v tehnični strop, pod ali v prezračevalni jašek je omogočena enostavna identifikacija in lokalizacija javljalnika, ki je v alarmu z ločenimi svetlobnimi indikatorji. Stran 33 od 38

34 Vzorčna komora Vzorčna komora ustreza standardu SIST EN 54 7:2011 Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje 7. del: Dimni javljalniki Točkovni javljalniki na principu sipanja svetlobe, prepuščene svetlobe ali ionizacije Vzorčna komora je namenjena zaznavanju dima v prezračevalnih in klima kanalih. Sestavljena je iz ohišja z vgrajenim optičnim javljalnikom dima ter dovodne in odvodne cevi [venturijeva cev] Ročni javljalniki Ročni javljalniki ustrezajo standardu SIST EN Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje 11. del: Ročni javljalniki. Nameščeni so na evakuacijskih poteh in vseh izhodih iz objekta, vgrajeni na višino 1,2 1,6 m glede na notranjo opremo ter označeni z označevano tablico in varnostnimi znaki [ročni javljalnik]. Varnostni znaki ustrezajo standard SIST 1013 Požarna zaščita Varnostni znaki Evakuacijska pot, naprave za gašenje in ročni javljalniki požara. Razdalja med posameznimi ročnimi javljalniki je taka, da oddaljenost poljubne točke [pot osebe] do ročnega javljalnika ni večja kot 30 m Vhodno / Izhodni vmesniki Vhodno / Izhodni vmesniki ustrezajo standardu SIST EN Sistemi za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje 18. del: Vhodno/izhodne naprave. Vhodno / Izhodni so naprave, ki omogočajo priklop konvencionalnih, neadresnih elementov na adresno zanko. Lahko so vhodni [za konvencionalne javljalnike, priklop raznih brezpotencialnih kontaktov, stikal], izhodni [z releji za aktiviranje gašenja, požarnih loput], kombinirani vhodno/izhodni ali specijalni [za priklop javljalnikov plina, termičnih kablov] Sistem videonadzora Namen sistema video nadzora je opazovanje dogajanja v objektu in na parkiriščih okrog objekta v živo in za kasnejše pregledovanje posnetkov v primeru potrebe. Dogajanje bo spremljano preko barvnih video kamer, ki predstavljajo osnovo sistema video nadzora, na barvnih video monitorjih. Uporabljen je obstoječ sistem videonadzora, kateri se prenese iz obstoječe lokacije v novo. Kamere so locirane pri stopniščih v mansardi. Stran 34 od 38

35 1.4 ZAŠČITA PRED PRENAPETOSTJO Na mestih, na katerih lahko atmosferske prenapetosti povzročijo nevarnost, so postavljeni prenapetostni odvodniki ustrezno s standardom SIST HD Nizkonapetostne električne inštalacije 4 44 del: Zaščitni ukrepi Zaščita pred prenapetostmi Zaščita pred napetostnimi in elektromagnetnimi motnjami. Za zaščito objektov oziroma instalacij in nanje priključenih naprav v objektu poznamo tri stopnje [koordinirana zaščita] prenapetostnih zaščitnih elementov, ustrezno s standardom SIST EN Zaščita pred delovanjem strele 4. del: Električni in elektronski sistemi v zgradbah, ki se v glavnem razlikujejo po tokovni zmogljivosti odvajanja. Za kvalitetno ter zanesljivo zaščito so prenapetostni zaščitni elementi pravilno dimenzionirati. To pomeni v splošnem, da so nameščene vse tri stopnje zaščite, kajti le v tem primeru ob pojavu prenapetosti ne bo prišlo do poškodb električne opreme Prenapetostna zaščita sistemov napajanja do 1000V Prenapetostni zaščitni elementi za zaščito sistemov napajanja do 1000V ustrezajo standardu SIST EN Nizkonapetostne naprave za zaščito pred prenapetostnimi udari 11. del: Naprave za zaščito pred prenapetostnimi udari za nizkonapetostne napajalne sisteme Zahteve in preskusi ter standardu SIST Nizkonapetostne naprave za zaščito pred prenapetostnimi udari 12. del: Naprave za zaščito pred prenapetostnimi udari za nizkonapetostne napajalne sisteme Izbira in načela za uporabo Prenapetostna zaščita sistemov napajanja do 1000V razreda II Prenapetostne zaščitne naprave razreda II so nameščene na prehodu iz zaščitne cone LPZ 1 2, ustrezno s standardom SIST EN Zaščita pred delovanjem strele 1. del: Splošna načela. Prenapetostna zaščita razreda II pomeni drugo stopnjo zaščite oz. zaščito pred tokovnim valom 8/20, ki je predvsem posledica stikalnih manipulacij, lahko pa tudi oddaljenih udarov strele. Prenapetostna zaščita razreda II je vgrajena v notranji električni razdelilniki Prenapetostna zaščita sistemov napajanja do 1000V razreda III Prenapetostne zaščitne naprave razreda III so nameščene na prehodu iz zaščitne cone LPZ 2 3, ustrezno s standardom SIST EN Zaščita pred delovanjem strele 1. del: Splošna načela. Prenapetostne zaščitne naprave razreda III so namenjene zaščiti pred induciranimi prenapetostmi. Prenapetostna zaščita razreda III je vgrajena v bližini naprave, katera je ščitena [za ustrezno zaščito je največja dovoljena oddaljenost 7m]. Opremljene so lahko z visokofrekvenčnim filtrom za zaščito pred višje harmonskimi komponentami Prenapetostna zaščita podatkovnih in komunikacijskih sistemov Prenapetostni zaščitni elementi za zaščito podatkovnih in komunikacijskih sistemov ustrezaju standardu SIST EN Nizkonapetostne naprave za zaščito pred prenapetostnimi udari 21. del: Naprave, priključene na telekomunikacijska in signalna omrežja Zahtevane lastnosti in preskusne metode ter Stran 35 od 38

36 standardu SIST EN Nizkonapetostne naprave za zaščito pred prenapetostnimi udari 22. del: Naprave, priključene na telekomunikacijska in signalna omrežja Izbira in načela za uporabo Prenapetostna zaščita telekomunikacijskih sistemov Prenapetostne zaščitne naprave telekomunikacijskih sistemov so nameščene na prehodih iz zaščitne cone LPZ 0 1, ustrezno s standardom SIST EN Zaščita pred delovanjem strele 1. del: Splošna načela. Prenapetostne zaščite naprave telekomunikacijskih sistemov so namenjene zaščiti analognih telekomunikacijskih linij pred prenapetostmi Prenapetostna zaščita računalniških mrež 6.kategorije Prenapetostne zaščite naprave računalniških mrež 6.kategorije so namenjene zaščiti podatkovnih in komunikacijskih linij pred prenapetostmi Uporaba odvodnikov prenapetosti v elektroenergetskih inštalacijah Na objektu je vgrajena zaščita pred udarom strele, zato je izvedena koordinacija z zaščito pred prenapetostmi, za ozemljitev prenapetostnih odvodnikov se lahko uporablja strelovodna ozemljitev. Stran 36 od 38

37 1.5 ZAŠČITA PRED DELOVANJEM STRELE Izbira zaščite pred delovanjem strele Zaščita pred delovanjem strele [načrtovanje, postavitev in vzdrževanje] ustreza standardu SIST EN Zaščita pred delovanjem strele 1. del: Splošna načela, standardu SIST EN Zaščita pred delovanjem strele 2. del: Vodenje rizika, standardu SIST EN Zaščita pred delovanjem strele 3. del: Fizična škoda na zgradbah in nevarnost za živa bitja ter standardu SIST EN Zaščita pred delovanjem strele 4. del: Električni in elektronski sistemi v zgradbah. Zaščita pred delovanjem strele in ozemljitveni sestavi so na objektu obstoječi in niso predmet tega načrta Zaščita električnih in elektronskih sistemov v objektih Razelektritveni udar sprosti veliko količino energije, zato je vgrajena dodatna zaščita na pomembnejših delih električne in elektronske opreme. Nevarnost za električno in elektronsko opremo predstavlja elektromagnetni udar toka strele Zaščitne cone Zaščita pred elektromagnetnim udarom toka strele temelji na namensko izbranih zaščitnih conah, namenjenih obvladovanju elektromagnetnega vpliva, ki nastane v objektu ob udaru strele. Posamezne zaščitne cone zaporedoma omejujejo elektromagnetne vplive udarnega toka strele. V območju posamezne cone je vpliv elektromagnetnega udara toka strele zmanjšan na enakovreden nivo, kar omogoča nemoteno delovanje opreme predvidene za to cono. Na mejah posameznih con so nameščene naprave za prenapetostno zaščito, ki zmanjšujejo elektromagnetni vpliv udarnega toka ali delnega toka strele Ozemljevanje in povezovanje Kvalaitetno ozemljevanje in povezovanje temelji na združenem ozemljitvenem sistemu kateri je sestavljen iz ustreznega ozemljilnega sistema, ki razprši razelektritveni tok strele v zemljo ter ustreznega galvanskega povezovanja, ki zmanjšuje potencialne razlike in hkrati zmanjšuje vlivajoče magnetno polje. Stran 37 od 38

1 TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI

1 TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI 1 TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI Investitor Objekt Načrt OBČINA LJUTOMER VRAZOVA ULICA 1 9240 LJUTOMER VRTEC CEZANJEVCI ELEKTRIČNE INŠTALACIJE IN ELEKTRIČNA OPREMA Načrt električnih inštalacij in

Διαβάστε περισσότερα

TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME

TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME EDD TEHNIČNI OPIS S TEHNIČNIMI IZRAČUNI ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Investitor DOM LUKAVCI LUKAVCI 9 9242 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU Objekt JEDILNICA B ENOTE Načrt NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ

Διαβάστε περισσότερα

3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav

3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav 3. Dimenzioniranje in kontrola zaščitnih naprav V skladu z zahtevami elektrotehniškh standardov za el. Instalacije NN (do 1kV) morajo biti vsi el. stroji in naprave zaščiteni pred el. udarom. Poznamo dve

Διαβάστε περισσότερα

ESPiN d.o.o. Bernekerjeva 12, 1000 Ljubljana, tel.: 01 540 36 30, faks: 01 544 31 32 Elektro Svetovanje Projektiranje in Nadzor Mapa št. 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME 4.1 NASLOVNA

Διαβάστε περισσότερα

Nadtokovna zaščita vodnikov in kablov

Nadtokovna zaščita vodnikov in kablov Nadtokovna zaščita vodnikov in kablov Ustrezna izbira nadtokovne zaščite kablov in vodnikov onemogoča preobremenitev vodnikov in tako prekomerno segrevanje ter krajšanje življenjske dobe izolacije vodnikov.

Διαβάστε περισσότερα

ELEKTRIČNE NAPELJAVE Tokovodeči vodniki glede na vrsto toka Tokovodeči vodniki v izmeničnih tokokrogih

ELEKTRIČNE NAPELJAVE Tokovodeči vodniki glede na vrsto toka Tokovodeči vodniki v izmeničnih tokokrogih ELEKTRIČNE NAPELJAVE Tokovodeči vodniki glede na vrsto toka Tokovodeči vodniki v izmeničnih tokokrogih Enofazni dvovodni sistem Enofazni trivodni sistem Dvofazni trivodni sistem Trifazni trivodni sistem

Διαβάστε περισσότερα

Dimenzioniranje vodnikov

Dimenzioniranje vodnikov Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo. letnik Aplikativna elektrotehnika - 6467 Električne inštalacije in razsvetljava Dimenzioniranje vodnikov predavatelj

Διαβάστε περισσότερα

TŠC Kranj - Višja strokovna šola za mehatroniko. Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije

TŠC Kranj - Višja strokovna šola za mehatroniko. Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije Električne instalacije Električne instalacije so smotrno povezane naprave, ki posredujejo pretok električne energije od proizvodnih električnih naprav do porabnikov električnih naprav in aparatov. V ožjem

Διαβάστε περισσότερα

DOZIDAVA VRTCA V HRPELJAH

DOZIDAVA VRTCA V HRPELJAH 1/3 NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU Št. oznaka načrta in vrsta načrta: 4 Načrt električnih inštalacij in električne opreme Investitor: OBČINA HRPELJE KOZINA, Reška cesta 14, 6240 KOZINA Objekt:

Διαβάστε περισσότερα

Meritve električnih inštalacij

Meritve električnih inštalacij Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Meritve električnih inštalacij predavatelj

Διαβάστε περισσότερα

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST

PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA

POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ Elektrotehnika- Močnostna elektrotehnika POROČILO PRAKTIČNEGA IZOBRAŽEVANJA v Esotech-u Velenje

Διαβάστε περισσότερα

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Tehni~na smernica TSG-N-002:2013 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRI^NE IN[TALACIJE. izdaja

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Tehni~na smernica TSG-N-002:2013 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRI^NE IN[TALACIJE. izdaja TEHNIČNA SMERNICA NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČNE INŠTALACIJE TSG-N-002: 2013 MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR Tehni~na smernica TSG-N-002:2013 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRI^NE IN[TALACIJE izdaja REPUBLIKA

Διαβάστε περισσότερα

4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME

4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Investitor OBČINA ŠENTILJ Maistrova ulica 2 2212 Šentilj v Slovenskih goricah Objekt OŠ Sladki Vrh, PŠ Velka

Διαβάστε περισσότερα

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2

Funkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2 Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a

Διαβάστε περισσότερα

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013

Logatherm WPL 14 AR T A ++ A + A B C D E F G A B C D E F G. kw kw /2013 WP 14 R T d 9 10 11 53 d 2015 811/2013 WP 14 R T 2015 811/2013 WP 14 R T Naslednji podatki o izdelku izpolnjujejo zahteve uredb U 811/2013, 812/2013, 813/2013 in 814/2013 o dopolnitvi smernice 2010/30/U.

Διαβάστε περισσότερα

4.4 TEHNIČNO POROČILO V S E B I N A

4.4 TEHNIČNO POROČILO V S E B I N A 4.4 TEHNIČNO POROČILO V S E B I N A 1.0 SPLOŠNO... 3 1.1 Opis objekta... 3 1.2 Zahteve za izvedbo elektroinštalacij iz študije požarne varnost... 3 2.0 ELEKTROINŠTALACIJE JAKEGA TOKA... 8 2.1 Izvajanje

Διαβάστε περισσότερα

Osnove elektrotehnike uvod

Osnove elektrotehnike uvod Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedna in vzporedna feroresonanca

Zaporedna in vzporedna feroresonanca Visokonapetostna tehnika Zaporedna in vzporedna feroresonanca delovanje regulacijskega stikala T3 174 kv Vaja 9 1 Osnovni pogoji za nastanek feroresonance L C U U L () U C () U L = U L () U C = ωc V vezju

Διαβάστε περισσότερα

Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo. Tokokroge razsvetljave polagamo in varujemo ločeno od drugih tokokrogov.

Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo. Tokokroge razsvetljave polagamo in varujemo ločeno od drugih tokokrogov. Vrste in izvedba vezij za razsvetljavo Enofazni trivodni (L, N in PE) sistem 20 V Trifazni petvodni sistem 20/400 V Tokokroge razsvetljave polagamo in varujemo ločeno od drugih tokokrogov. Varujemo jih

Διαβάστε περισσότερα

PRIKLJUČITEV PORABNIKOV NA OMREŽJE

PRIKLJUČITEV PORABNIKOV NA OMREŽJE PRIKLJUČITEV PORABNIKOV NA OMREŽJE Električno energijo proizvajamo v elektrarnah. Do porabnikov gradimo daljnovode za prenos energije do porabniških centrov (npr. vasi, mest, industrije ipd.), ki obratujejo

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki

Διαβάστε περισσότερα

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70

+105 C (plošče in trakovi +85 C) -50 C ( C)* * Za temperature pod C se posvetujte z našo tehnično službo. ϑ m *20 *40 +70 KAIFLEX ST Tehnični podatki Material Izjemno fleksibilna zaprtocelična izolacija, fleksibilna elastomerna pena (FEF) Opis Uporaba Temperaturno območje Toplotna prevodnost W/(m K ) pri različnih srednjih

Διαβάστε περισσότερα

NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME MAPA 4. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE INFRASTRUKTURNI CENTER JABLJE Grajska cesta 1, 1234 Mengeš

NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME MAPA 4. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE INFRASTRUKTURNI CENTER JABLJE Grajska cesta 1, 1234 Mengeš NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME MAPA 4 INVESTITOR: KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE INFRASTRUKTURNI CENTER JABLJE Grajska cesta 1, 1234 Mengeš OBJEKT: 21530

Διαβάστε περισσότερα

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev

Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.

Διαβάστε περισσότερα

DIMENZIONIRANJE VODNIKOV ZA NOTRANJE INSTALACIJE

DIMENZIONIRANJE VODNIKOV ZA NOTRANJE INSTALACIJE Grafična podoba za posamezno strokovno področje + logotipi (pojasnila); lahko predlagate idejo, sliko s strokovnega področja, ni pa nujno. DIMENZIONIRANJE VODNIKOV ZA NOTRANJE INSTALACIJE socialnega sklada

Διαβάστε περισσότερα

TIPIZACIJA TP 10-20/0,4 kv

TIPIZACIJA TP 10-20/0,4 kv TIPIZACIJA TP 10-20/0,4 kv Transformatorska postaja tip TB - 30 10-20/0,4 kv; 35 kva Maribor, 2017 Kazalo 1 UVOD... 1 1.1 Referenčni dokumenti... 1 1.2 Pomen izrazov... 3 1.3 Kratice... 3 1.4 Standardi...

Διαβάστε περισσότερα

Projekta inženiring Ptuj d.o.o. Trstenjakova ulica Ptuj

Projekta inženiring Ptuj d.o.o. Trstenjakova ulica Ptuj 4.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: INVESTITOR: NAROČNIK: OBJEKT: VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: 4- NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Jaki

Διαβάστε περισσότερα

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci

Diferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja

Διαβάστε περισσότερα

Tretja vaja iz matematike 1

Tretja vaja iz matematike 1 Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +

Διαβάστε περισσότερα

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1

Zaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,

Διαβάστε περισσότερα

TEHNIČNO POROČILO

TEHNIČNO POROČILO 3 4.2.3. TEHNIČNO POROČILO SPLOŠNO Izdelan je projekt PZI-NNP elektro inštalacij za objekt: OSNOVNA ŠOLA PODGRAD za investitorja OBČINA ILIRSKA BISTRICA, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica. Pri projektiranju

Διαβάστε περισσότερα

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...

1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων

Διαβάστε περισσότερα

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31

TOPLOTNA ČRPALKA ZRAK-VODA - BUDERUS LOGATHERM WPL 7/10/12/14/18/25/31 TOPLOTN ČRPLK ZRK-VOD - BUDERUS LOGTHERM WPL 7/0//4/8/5/ Tip Moč (kw) nar. št. EUR (brez DDV) WPL 7 7 8 7 700 95 5.6,00 WPL 0 0 7 78 600 89 8.9,00 WPL 7 78 600 90 9.78,00 WPL 4 4 7 78 600 9 0.88,00 WPL

Διαβάστε περισσότερα

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II

Transformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.

Διαβάστε περισσότερα

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1

Odvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena

Διαβάστε περισσότερα

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK

KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK 1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24

Διαβάστε περισσότερα

predpisi. Brez podatkov o the dveh dejavnikih tudi ne moremo določiti potrebne višine droga.

predpisi. Brez podatkov o the dveh dejavnikih tudi ne moremo določiti potrebne višine droga. NAPENJANJE VODNIKOV Če vodnik pritrdimo med dvema podpornima ali zateznima točkama, se bo zaradi lastne teže in dodatne obremenitve v zimskem času (led, sneg) bolj ali manj povesil. Lego vodnika imenujemo

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma

Διαβάστε περισσότερα

Razsvetljava mora biti zgrajena v skladu z zahtevami v pogojih in dovoljenjih za to pooblaščenih organizacij.

Razsvetljava mora biti zgrajena v skladu z zahtevami v pogojih in dovoljenjih za to pooblaščenih organizacij. 4.2.1 UVODNI DEL Izhodišča za projektiranje so bila podana s strani naročnika. Predmet dokumentacije je izvedba cestne razsvetljave v kraju Črnomelj v ulici Mirana Jarca in dela ulice Lojzeta Fabjana ter

Διαβάστε περισσότερα

4.4 TEHNIČNO POROČILO

4.4 TEHNIČNO POROČILO 4.4 TEHNIČNO POROČILO 1. TEHNIČNI OPIS 1.1 SPLOŠNO Prostori se nahajajo v dosedanji urgenci bolnišnice Jesenice in zajema predvsem ordinacijse prostore, pisarne in pripadajoče prostore. PZI načrt eletričnih

Διαβάστε περισσότερα

OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Osnovna šola Mengeš vzhodni prizidek PZI

OBČINA MENGEŠ Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš. Osnovna šola Mengeš vzhodni prizidek PZI ŠTEVLČNA OZNAKA NAČRTA N VRSTA NAČRTA 4 NAČRT EL. NSTALACJ N EL. OPREME NVESTTOR OBČNA MENGEŠ Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš OBJEKT Osnovna šola Mengeš vzhodni prizidek VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACJE PZ

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx

Διαβάστε περισσότερα

MATIČNA SEKCIJA ELEKTRO INŽENIRJEV

MATIČNA SEKCIJA ELEKTRO INŽENIRJEV PRIROČNIK 1 MATIČNA SEKCIJA ELEKTRO INŽENIRJEV PREGLED VRST OZEMLJIL IN IZRAČUNI (Verzija 1) Pripravili: Miran Špeh, inž. el. mag. Borut Glavnik, univ. dipl. inž. el. Izdala: Inženirska zbornica Slovenije

Διαβάστε περισσότερα

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU firma: Matvoz, projektiranje, izvajanje, nadzor d.o.o. sedež družbe: 2000 Maribor, Žolgarjeva ulica 7 družba je vpisana v sodni register pri okrožnem sodišču v Mariboru, št. vpisa: 1/10171/00, osnovni

Διαβάστε περισσότερα

TEHNIČNO POROČILO JAVNA RAZSVETLJAVA in OPTIKA

TEHNIČNO POROČILO JAVNA RAZSVETLJAVA in OPTIKA TEHNIČNO POROČILO JAVNA RAZSVETLJAVA in OPTIKA 1.1. Splošno Projekt vsebuje rekonstrukcijo javne razsvetljave na območju kobilarne Lipica v Lipici. Projekt elektro instalacij v objektu mora biti izdelan

Διαβάστε περισσότερα

4.1. NASLOVNA STRAN NAČRTA ELEKTRO INŠTALACIJ

4.1. NASLOVNA STRAN NAČRTA ELEKTRO INŠTALACIJ BIRO PETKOVSKI, d.o.o., Ljubljana Podjetje za projektiranje in inženiring Brnčičeva 25, 1231 Ljubljana E-mail: posta@biro-petkovski.si Tel.: 01/563-60-40, fax: 563-60-48 4.1. NASLOVNA STRAN NAČRTA ELEKTRO

Διαβάστε περισσότερα

4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME

4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME 4.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Investitor: MESTNA OBČINA LJUBLJANA Mestni trg 1, 1000 Ljubljana Objekt: Vrsta projektne dok.: PRIZIDEK

Διαβάστε περισσότερα

Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom

Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom D. Beg, študijsko gradivo za JK, april 006 KK FGG UL Bočna zvrnitev upogibno obremenjenih elementov s konstantnim prečnim prerezom Nosilnost na bočno zvrnitev () Elemente, ki niso bočno podprti in so upogibno

Διαβάστε περισσότερα

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center

*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:

Διαβάστε περισσότερα

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM

PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM PRENAPETOSTNE ZAŠČITE ZA DOM? TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 PRENAPETOSTNE ZAŠČITE V ENERGETSKIH NIZKONAPETOSTNIH SISTEMIH PROTEC B - Odvodnik skupine

Διαβάστε περισσότερα

1. Trikotniki hitrosti

1. Trikotniki hitrosti . Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca

Διαβάστε περισσότερα

4.1.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU PRENOVA OBSTOJEČEGA OBJEKTA ZA NAMEN VRTCA- I.FAZA

4.1.1 NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU PRENOVA OBSTOJEČEGA OBJEKTA ZA NAMEN VRTCA- I.FAZA EMOLA EMHEM, d.o.o. esta Žalskega tabora 15, SI-3310 ŽALE 4.1.1 NASLOVNA STAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČTU Načrt: NAČT ELEKTIČNIH INŠTALAIJ IN ELEKTIČNE OPEME MAPA 4.1 Številčna oznaka načrta: 56/2010 Investitor/Naročnik:

Διαβάστε περισσότερα

Načrt postavitve električne opreme in telekomunikacijske opreme v FL. Ptujska cesta Ormož. Vrsta projektne dokumentacije: Projektant:

Načrt postavitve električne opreme in telekomunikacijske opreme v FL. Ptujska cesta Ormož. Vrsta projektne dokumentacije: Projektant: 1 Načrt Načrt postavitve električne opreme in telekomunikacijske opreme v FL Investitor: Občina Ormož Ptujska cesta 6 2270 Ormož Objekt: FL GODENINCI Vrsta projektne dokumentacije: PID Za gradnjo: Nova

Διαβάστε περισσότερα

STANDARD1 EN EN EN

STANDARD1 EN EN EN PRILOGA RADIJSKE 9,000-20,05 khz naprave kratkega dosega: induktivne aplikacije 315 600 khz naprave kratkega dosega: aktivni medicinski vsadki ultra nizkih moči 4516 khz naprave kratkega dosega: železniške

Διαβάστε περισσότερα

Elektro Gorenjska podjetje za distribucijo električne energije, d. d. telefon n.c.: telefaks INVESTITOR: OBJEKT:

Elektro Gorenjska podjetje za distribucijo električne energije, d. d. telefon n.c.: telefaks INVESTITOR: OBJEKT: Elektro Gorenjska podjetje za distribucijo električne energije, d. d. telefon n.c.: 04 2083 000 telefaks 04 2083 600 4/2.1. NASLOVNA STRAN S KLJUČNIMI PODATKI O NAČRTU ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA

Διαβάστε περισσότερα

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25

CM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή

Διαβάστε περισσότερα

PZI / PZR (PROJEKT ZA IZVEDBO / PROJEKT ZA RAZPIS)

PZI / PZR (PROJEKT ZA IZVEDBO / PROJEKT ZA RAZPIS) številka projekta: 53/2009 4.1 NASLOVNA STRAN NAČRTA ARHITEKTURE MAPA 4 ELEKTRIČNE INSTALACIJE IN ELEKTRIČNA OPREMA INVESTITOR MESTNA OBČINA MARIBOR ULICA HEROJA STANETA 1 MARIBOR OBJEKT OBJEKT HLADILNICA

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO št. 2/2016 O VIZUALNEM PREGLEDU, PREIZKUSU IN MERITVAH STRELOVODNE INŠTALACIJE ZA MANJ ZAHTEVEN / ZAHTEVEN OBJEKT

POROČILO št. 2/2016 O VIZUALNEM PREGLEDU, PREIZKUSU IN MERITVAH STRELOVODNE INŠTALACIJE ZA MANJ ZAHTEVEN / ZAHTEVEN OBJEKT Glava podjetja Naslov Kraj tel./ fax mail/ web stran + OBJEKT + MITJA GASPARI VAJNGERLOVA ulica 18 2000 MARIBOR + + POROČILO št. 2/2016 O VIZUALNEM PREGLEDU, PREIZKUSU IN MERITVAH STRELOVODNE INŠTALACIJE

Διαβάστε περισσότερα

SPREMEMBA PGD; 11/2015

SPREMEMBA PGD; 11/2015 ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA IN VRSTA NAČRTA: 4.2 Načrt električnih inštalacij in električne opreme za ureditev SN napajanja obstoječe TP ter za napajanje porabnika KIMDPŠ (1. faza) INVESTITOR: RS, Ministrstvo

Διαβάστε περισσότερα

CELOVITOST PONUDBE NAPRAV ZA SAMOOSKRBO Z IZRABO SONČNE ENERGIJE, SKLADNO Z NOVO UREDBO

CELOVITOST PONUDBE NAPRAV ZA SAMOOSKRBO Z IZRABO SONČNE ENERGIJE, SKLADNO Z NOVO UREDBO CELOVITOST PONUDBE NAPRAV ZA SAMOOSKRBO Z IZRABO SONČNE ENERGIJE, SKLADNO Z NOVO UREDBO CELOVITOST PONUDBE NAPRAV ZA SAMOOSKRBO Z IZRABO SONČNE ENERGIJE, SKLADNO Z NOVO UREDBO VSEBINA : I.) NET METERING

Διαβάστε περισσότερα

Kotne in krožne funkcije

Kotne in krožne funkcije Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete

Διαβάστε περισσότερα

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( )

TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ ( ) TRDNOST (VSŠ) - 1. KOLOKVIJ (17. 12. 03) Pazljivo preberite besedilo vsake naloge! Naloge so točkovane enakovredno (vsaka 25%)! Pišite čitljivo! Uspešno reševanje! 1. Deformiranje telesa je podano s poljem

Διαβάστε περισσότερα

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA

PRILOGA VI POTRDILO O SKLADNOSTI. (Vzorci vsebine) POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA PRILOGA VI POTRDILA O SKLADNOSTI (Vzorci vsebine) A POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA Stran 1 POTRDILO O SKLADNOSTI ZA VOZILO HOMOLOGIRANEGA TIPA (1) (številka potrdila o skladnosti:)

Διαβάστε περισσότερα

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor,

IZPIT IZ ANALIZE II Maribor, Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),

Διαβάστε περισσότερα

MAPA 4 - NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME JAVNA RAZSVETLJAVA, PRESTAVITEV OBST. TK KABELSKE KANALIZACIJE INVESTITOR:

MAPA 4 - NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME JAVNA RAZSVETLJAVA, PRESTAVITEV OBST. TK KABELSKE KANALIZACIJE INVESTITOR: 4.1 NASLOVNA STRAN NAČRTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE MAPA 4 - NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME JAVNA RAZSVETLJAVA, PRESTAVITEV OBST. TK KABELSKE KANALIZACIJE INVESTITOR: OBČINA MIREN KOSTANJEVICA

Διαβάστε περισσότερα

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.

Kontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu. Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.

Διαβάστε περισσότερα

POPIS DEL IN PREDIZMERE

POPIS DEL IN PREDIZMERE POPIS DEL IN PREDIZMERE ZEMELJSKI USAD v P 31 - P 32 ( l=18 m ) I. PREDDELA 1.1 Zakoličba, postavitev in zavarovanje prečnih profilov m 18,0 Preddela skupaj EUR II. ZEMELJSKA DELA 2.1 Izkop zemlje II.

Διαβάστε περισσότερα

- Geodetske točke in geodetske mreže

- Geodetske točke in geodetske mreže - Geodetske točke in geodetske mreže 15 Geodetske točke in geodetske mreže Materializacija koordinatnih sistemov 2 Geodetske točke Geodetska točka je točka, označena na fizični površini Zemlje z izbrano

Διαβάστε περισσότερα

4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME

4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Naslovna stran s ključnimi podatki o načrtu 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME Investitor OBČINA KOČEVJE LJUBLJANSKA CESTA 26 1330 KOČEVJE Objekt REKONSTRUKCIJA ODSEKOV JAVNE RAZSVETLJAVE

Διαβάστε περισσότερα

NAROČNIK / INVESTITOR: OBČINA ŠEMPETER VRTOJBA TRG IVANA ROBA 3A 5290 ŠEMPETER OBJEKT: KROŽNO KRIŽIŠČE PRI BOLNICI - OBČINA ŠEMPETER VRTOJBA

NAROČNIK / INVESTITOR: OBČINA ŠEMPETER VRTOJBA TRG IVANA ROBA 3A 5290 ŠEMPETER OBJEKT: KROŽNO KRIŽIŠČE PRI BOLNICI - OBČINA ŠEMPETER VRTOJBA 4.1 NASLOVNA STRAN NAČRTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE MAPA 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME (CESTNA RAZSVETLJAVA, KAB. KAN. ZA ELEKTRO PRIMORSKA) NAROČNIK / INVESTITOR: OBČINA ŠEMPETER VRTOJBA

Διαβάστε περισσότερα

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke

Booleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre

Διαβάστε περισσότερα

4.4. TEHNIČNO POROČILO

4.4. TEHNIČNO POROČILO 4.4. TEHIČO POROČIO 4.4.1. SPOŠO Za električne instalacije velja, da morajo biti projektirane in izvedene v skladu s Pravilnikom o zahtevah za električne instalacije v stavbah ( Ur. ist RS, št.41/2009)

Διαβάστε περισσότερα

LED BAR MVBAR810 ( )

LED BAR MVBAR810 ( ) LED BAR MVBAR810 (15-1707) NAVODILA ZA UPORABO Hvala, ker ste se odločili za naš AFX LIGHT LED BAR za vašo lastno varnost prosimo, pred namestitvijo naprave pozorno preberite ta navodila za uporabo. VARNOSTNI

Διαβάστε περισσότερα

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo "kulon") ali As (1 C = 1 As).

Električni naboj, ki mu pravimo tudi elektrina, označimo s črko Q, enota zanj pa je C (Coulomb-izgovorimo kulon) ali As (1 C = 1 As). 1 UI.DOC Elektrina - električni naboj (Q) Elementarni delci snovi imajo lastnost, da so nabiti - nosijo električni naboj-elektrino. Protoni imajo pozitiven naboj, zato je jedro pozitivno nabito, elektroni

Διαβάστε περισσότερα

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)

Integralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d) Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2

Διαβάστε περισσότερα

USMERITVE ZA GRADNJO TRANSFORMATORSKIH POSTAJ 20(10)/0,4 kv

USMERITVE ZA GRADNJO TRANSFORMATORSKIH POSTAJ 20(10)/0,4 kv GIZ TS-12 8/2015 USMERITVE ZA GRADNJO TRANSFORMATORSKIH POSTAJ 20(10)/0,4 kv Tehnična smernica za gradnjo Za interno uporabo v GIZ DEE Avgust 2015 - 1 - GIZ TS-12-1 - GIZ TS-12 GIZ TS-12 USMERITVE ZA GRADNJO

Διαβάστε περισσότερα

Varnostna razsvetljava

Varnostna razsvetljava Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj

Διαβάστε περισσότερα

Krogelni ventil MODUL

Krogelni ventil MODUL Krogelni ventil MODUL Izdaja 0115 KV 2102 (PN) KV 2102 (PN) KV 2122(PN1) KV 2122(PN1) KV 2142RA KV 2142MA (PN) KV 2142TR KV 2142TM (PN) KV 2162 (PN) KV 2162 (PN) Stran 1 Dimenzije DN PN [bar] PN1 [bar]

Διαβάστε περισσότερα

Varnostna razsvetljava

Varnostna razsvetljava Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Razsvetljava Varnostna razsvetljava predavatelj prof.

Διαβάστε περισσότερα

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004

POROČILO. št.: P 1100/ Preskus jeklenih profilov za spuščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Oddelek za konstrkcije Laboratorij za konstrkcije Ljbljana, 12.11.2012 POROČILO št.: P 1100/12 680 01 Presks jeklenih profilov za spščen strop po točki 5.2 standarda SIST EN 13964:2004 Naročnik: STEEL

Διαβάστε περισσότερα

Splošno o interpolaciji

Splošno o interpolaciji Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo

Διαβάστε περισσότερα

41-43 34-39 32-33 26-31 21-25 10-20 2-9 Prenapetostni odklopniki Odklopniki Omrežna zaščitna stikala Vrstne naprave Urna stikala Podaljški, razdelilne naprave Razdelilne omare PROSIMO, ODČITAJTE KODO!

Διαβάστε περισσότερα

Normativi za projektiranje in izgradnjo LAN

Normativi za projektiranje in izgradnjo LAN Normativi za projektiranje in izgradnjo LAN Tehnične osnove, priporočila in normativi za projektiranje in izgradnjo lokalnih računalniških omrežij, za potrebe državne uprave Republike Slovenije Verzija

Διαβάστε περισσότερα

IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA

IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko IZRAČUN MEHANSKIH PARAMETROV NADZEMNEGA VODA Seminar pri predmetu Razdelilna in industrijska omrežja Maja Mikec Profesor: dr. Grega Bizjak Študijsko leto

Διαβάστε περισσότερα

Primerjava kablov in nadzemnih vodov. Kazalo

Primerjava kablov in nadzemnih vodov. Kazalo Kazalo 1 PRIMERJAVA KABLOV IN NADZEMNIH VODOV... 2 1.1 IZBRANI TIP KABLA IN VODA... 2 1.2 PADCI NAPETOSTI... 4 1.3 POLNILNI TOKI... 6 1.4 OBREMENLJIVOST NADZEMNIH VODOV IN KABLOV... 7 1.4.1 Primerjava

Διαβάστε περισσότερα

OPREMA ZA TELEKOMUNIKACIJSKA OMREŽJA

OPREMA ZA TELEKOMUNIKACIJSKA OMREŽJA OPREMA ZA TELEKOMUNIKACIJSKA OMREŽJA TEVIZA, d.o.o., Bevkova 5, 1270 Litija, tel.: (0) 1 898 37 53, fax: (0) 1 898 32 93 ZAŠČITE ZA TELEKOMUNIKACIJSKE NAPRAVE LMZ se uporabljajo za izvedbo prenapetostne

Διαβάστε περισσότερα

Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli

Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli CENIK 2017 Radiatorji, pribor, dodatna oprema ter rezervni deli Cenik velja od 1.3.2017 do preklica ali do objave novega. Pridržujemo si pravico do sprememb tehničnih in ostalih podatkov brez predhodne

Διαβάστε περισσότερα

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA

Državni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Petek, 10. junij 2016 SPLOŠNA MATURA Državni izpitni center *M16141113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK FIZIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE Petek, 1. junij 16 SPLOŠNA MATURA RIC 16 M161-411-3 M161-411-3 3 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor

Διαβάστε περισσότερα

Fizikalni principi eksplozije

Fizikalni principi eksplozije Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani Oddelek za tehniško varnost 3. letnik Univerzitetni študij Elektrotehnika in varnost Varnost Električna oprema v eksplozijsko ogroženih

Διαβάστε περισσότερα

Projektiranje notranje razsvetljave

Projektiranje notranje razsvetljave Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani Laboratorij za razsvetljavo in fotometrijo 2. letnik Aplikativna elektrotehnika - 64627 Električne inštalacije in razsvetljava Projektiranje notranje razsvetljave

Διαβάστε περισσότερα

RTP 110/20 kv LOČNA S 110 kv PRIKLJUČNIM DV PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA (PGD)

RTP 110/20 kv LOČNA S 110 kv PRIKLJUČNIM DV PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA (PGD) RTP 110/20 kv LOČNA S 110 kv PRIKLJUČNIM DV PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA (PGD) 4 NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME NOVA GRADNJA K-4369 4369.5E01 1 (Rev.0) Ljubljana, december

Διαβάστε περισσότερα

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1

Funkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1 Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,

Διαβάστε περισσότερα

PRENAPETOSTNA ZAŠČITA

PRENAPETOSTNA ZAŠČITA 135 PRENAPETOSTNA ZAŠČITA w KAZALO PREGLED... 136 HITRI IZBOR ODVODNIKOV... 137 PROTEC, TI + TII (B/C) 25 ka (10/350)... 138 COMBTEC, TI + TII (B/C) 12,5 ka (10/350)... 140 VARTEC, TII (C)... 142 ODVODNIKI

Διαβάστε περισσότερα

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II

Numerično reševanje. diferencialnih enačb II Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke

Διαβάστε περισσότερα

Vaje: Električni tokovi

Vaje: Električni tokovi Barbara Rovšek, Bojan Golli, Ana Gostinčar Blagotinšek Vaje: Električni tokovi 1 Merjenje toka in napetosti Naloga: Izmerite tok, ki teče skozi žarnico, ter napetost na žarnici Za izvedbo vaje potrebujete

Διαβάστε περισσότερα

Sicer ločimo v samem električnem omrežju naslednje postaje:

Sicer ločimo v samem električnem omrežju naslednje postaje: 4. ZGRADBA IN DELOVANJE STIKALNIH POSTAJ IN APARATOV V preje omenjenih elektroenergetskih sistemih imamo celo vrsto mest, koder tokokroge stikamo in ločujemo, vežemo razne dele elektroenergetskih naprav

Διαβάστε περισσότερα

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja

1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost

Διαβάστε περισσότερα

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9

MERITVE LABORATORIJSKE VAJE. Študij. leto: 2011/2012 UNIVERZA V MARIBORU. Skupina: 9 .cwww.grgor nik ol i c NVERZA V MARBOR FAKTETA ZA EEKTROTEHNKO, RAČNANŠTVO N NFORMATKO 2000 Maribor, Smtanova ul. 17 Študij. lto: 2011/2012 Skupina: 9 MERTVE ABORATORJSKE VAJE Vaja št.: 4.1 Določanj induktivnosti

Διαβάστε περισσότερα

Zračne zavese ELiS T

Zračne zavese ELiS T Zračne zavese ELiS T Vsebina Splošno...3 Konstrukcija...4 Dimenzije...5 Tehnični podatki...5 Diagram hitrosti zračnega toka...6 Montaža...7 Regulacijski sistemi primerjava...8 Regulacijski sistemi TS control...8

Διαβάστε περισσότερα