NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU

Transcript

1 firma: Matvoz, projektiranje, izvajanje, nadzor d.o.o. sedež družbe: 2000 Maribor, Žolgarjeva ulica 7 družba je vpisana v sodni register pri okrožnem sodišču v Mariboru, št. vpisa: 1/10171/00, osnovni kapital družbe: 8.763,00 tel.: , fax.: tran. račun: SI identifikacijska številka: SI NASLOVNA STRAN Z OSNOVNIMI PODATKI O NAČRTU NAČRT IN ŠTEVILČNA OZNAKA NAČRTA: NAČRT ELEKTRIČNIH INŠTALACIJ IN ELEKTRIČNE OPREME MAPA ŠT. 4 INVESTITOR: MESTNA OBČINA MARIBOR Ul. Heroja Staneta 1 (ime, priimek in naslov investitorja oziroma njegov naziv in sedež) OBJEKT: VRTEC LUPINICA MARIBOR-TEZNO (poimenovanje objekta, na katerega se gradnja nanaša) VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE IN NJENA ŠTEVILKA PROJEKT ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA PZI Št. projekta: 304/10 ZA GRADNJO: ODSTRANITEV OBSTOJEČEGA IN GRADNJA NOVEGA OBJEKTA (nova gradnja, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, odstranitev objekta, sprememba namembnosti, nadomestna gradnja) PROJEKTANT: MATVOZ d.o.o. Maribor, Verica Matvoz, univ. dipl. inž. el. (naziv projektanta, sedež, ime in podpis odgovorne osebe projektanta in žig) ODGOVORNI PROJEKTANT: Verica Matvoz, udie, IZS E-0029 (ime odgovornega projektanta, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis) ODGOVORNI VODJA PROJEKTA: Barbara Mihev-Ačanski, udia, ZAPS 0499-A (ime odgovornega vodje projekta, strokovna izobrazba, identifikacijska številka, osebni žig, podpis) ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE NAČRTA: /e, Maribor: maj 2010 (številka projekta, evidentirana pri projektantu, kraj in datum izdelave projekta) za naslovno stranjo se lahko vloži seznam sodelavcev pri izdelavi načrta

2 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 2 2. K AZ AL O V S E B I N E N AČ R T A E L E K T R I Č N I H I N Š T AL AC I J I N E L E K T R I Č N E O P R E M E, š t / e 1. Naslovna stran načrta 2. Kazalo vsebine načrta 5. Tehnično poročilo 5.1 Splošno 5.2 Tehnični izračun 5.3 Popis materiala in del 5.4 Rekapitulacija 6. Risbe list št. 1 list št. 2 list št. 3 list št. 4 list št. 5 list št. 6 list št. 7 list št. 8 list št. 9 list št. 10 list št. 11 list št. 12 list št. 13 list št. 14 list št. 15 list št. 16 list št. 17 list št. 18 list št. 19 list št. 20 legenda situacija tloris pritličja tloris pritličja-javljanje požara tloris podstrehe-javljanje požara+razsvetljava tloris pritličja-video nadzor in javljanje vloma glavna enopolna shema PMO+GIP enopolna shema razdelilnika R1 izgled razdelilnika RG+R1 enopolna shema razdelilnika R2 enopolna shema razdelilnika R3 enopolna shema razdelilnika R-EN enopolna shema telekomunikacijskih povezav enopolna shema DOMOFON enopolna shema javljanja požara enopolna shema A/V povezav in ozvočenja enopolna shema video nadzora enopolna shema javljanja vloma strelovod-tloris temeljev in strehe+ogrevanje žlote in žlebov strelovod-fasade

3 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 3 5. TEHNIČNIO POROČILO 5.1 SPLOŠNO Obstoječi vrtec na parcelah številka 1888/1, 1888/4 in 1885/1 v ulici Hinka Nučiča 11 na Teznu v Mariboru se poruši in zgradi novi. Objekt je zasnovan kot pritlična zgradba. Objekt je razčlenjen na tri dele. Dva dela sta namenjena otrokom. Tretji del objekta je namenjen servisnim in energetskim prostorom ter delilni kuhinji. Projekt električnih inštalacij se izdela v skladu s tehničnimi smernicami TSG-N-002:2009 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČBNE INŠTALACIJE IN TSG-N-003:2009 ZAŠČITA PRED DELOVANJEM STRELE JAKI TOK ELEKTRO ENERGETSKO NAPAJANJE Obstoječi vrtec je priključen na NN priključek iz T-119 ULICA HINKA NUČIČA, izvod: OMARICA VRTEC HINKA NUČIČA 11. Obstoječa priključno merilna omarica se demontira. Na severozahodni fasadi se namesti nova PMO omarica. Obstoječi dovodni kabel se podaljša. Pred omarico se izdela jašek 100x100x100 cm. Od omarice do jaška se položi 2 x prazna cev Φ 110mm. V omarico PMO se namesti števec za merjenje el. energije (z vgrajenimi dajalniki impulzov) ter tarifne varovalke. Od omarice PMO do razdelilnikov se izvedejo el. energetski razvodi delno v ceveh po stenah in stropovih, delno podometno in delno nad spuščenimi stropovi. Razdelilniki so nameščeni v hodnikih na dostopnih mestih. RAZSVETLJAVA V vseh igralnicah se namestijo viseče fluo svetilke1x54w. Pod galerijo in nad galerijo se enake luči namestijo direktno na strop. V sanitarijah se namestijo n/o svetilke 1x60W. V garderobah 1-3 leta in knjigarni se namestijo viseče svetilke 2x60W. V prostoru za vozičke se namestijo n/o plafoniere 1x15W. V prostorih za rekvizite pa se namestijo n/o viseče fluo svetilke. Hodniki se razsvetljujejo s n/o stenskimi svetilkami 2x36W. V športni igralnici se namestijo viseče okrogle svetilke 4x27W. V zbornici se namestijo posebne viseče svetilke. V kuhinji in energetskem prostoru ter vrtnih igralih se namestijo vodotesne fluo svetilke s prozorno kapo. V stranskih prostorih, kjer je spuščen strop se namestijo vgradne down light svetilke. Na fasado se namestijo svetilke za zunanjo uporabo. Vse barve svetilk so po izbiri arhitekta notranje opreme. Vklapljanje razsvetljave v igralnicah se vrši s regulacijskimi stikali nameščenimi na višino 1,2m od tal. V garderobah 1-3 leta se razsvetljava vklaplja preko senzorjev gibanja. V ostalih prostorih se razsvetljava vklaplja s stikali nameščenimi na višino 1,2m od tal. Hodniki se vklapljajo preko impulznih relejev s tipkali, nameščenimi na višino 1,2m. Zunanja razsvetljava se vklaplja ročno ali avtomatsko preko foto releja in foto sonde.

4 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 4 Na poteh za evakuacijo celotnega objekta se namestijo svetilke za zasilno razsvetljavo. Zasilna razsvetljava zagotavlja osvetljenost min 1lx na pohodnih poteh še eno uro. Na evakuacijskih poteh in izhodih se nalepijo piktogrami, ki označujejo smeri evakuacije in izhode. Nad mesti hidrantov se zagotovi osvetljenost min 5 lx. MOČ Vtičnice za čiščenje v prostorih dostopnih otrokom se namestijo 1,8 m od tal. V igralnicah in prostorih za dodatne dejavnosti se namestijo zaščitne vtičnice (v katere otroci ne morejo vtikovati nepredvidenih predmetov). Vtičnice za čiščenje v ostalih prostorih se namestijo 0,4 m od tal. Vtičnice nad delovnimi površinami pa na višino 1,2m od tal. V kuhinji, pralnici in energetskem prostoru se predvidijo vtičnice v vodotesni izvedbi. Predvidijo se elektro priključki za napajanje vseh ostalih električnih porabnikov kot so: ventilatorji, h = pod stropom štedilnik, h = iz tal pomivalni stroj, h = iz tal pralni stroj, h = 1,2m od tal sušilni stroj, h = 1,2m od tal (vtičnica) etažni plinski grelnik, h = 1,5m od tal napo, h = 1,8m od tal klimat, h = na podstrešju toplotna črpalka, h = iz zemlje el. pogon vrat, h = iz zemlje foto sondo, h= 3m napajalnik domofona, h = v razdelilniku razdelilnik talnega ogrevanja, h = 0,4m od tal poožarno centralo, h = 1,5m od tal omarice PRO-1 in PRO-2, h = pod stropom ojačevalna naprava, h = 1m od tal projektor, h = na stropu video govorni aparat, h = 1,4m od tal pozivni tablo, h = 1,4m od tal el. pogon drsnih vrat (ograja), h = iz zemlje TEHNOLOŠKI PRIKLOPI STROJNIH NAPELJAV V prostoru energetika se namesti etažni plinski grelnik kurjen z UNP skladiščenim v vkopanem rezervoarju. Ob prostoru energetike zunaj se namestita dve toplotni črpalki. V objektu se izvede talno ogrevanje. Krmiljenje ogrevanja se vrši preko regulatorja nameščenega na eni od toplotnih črpalk in zunanjega temperaturnega tipala. Talno ogrevanje se regulira preko zunanjih in daljinsko krmiljenih prostorskih termostatov. V vrtcu se izvede mehansko prezračevanje. Klima naprave se namestijo na podstrešju.

5 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 5 Elektro priklopi strojnih elementov se izvedejo po projektu strojnih inštalacij. IZVEDBA INŠTALACIJE Vsa inštalacija se izvede s kabli PP-Y, PP00-Y in PP položenimi delno podometno, delno podometno v ceveh, delno po spuščenih stropovih in delno v ceveh v tleh do fiksnih porabnikov. RAZDELILNIKI Razdelilniki za napajanje elektro potrošnikov se namestijo p/o v hodnikih na dostopnih mestih. Razdelilniki se izvedejo iz dva krat dekapirane pločevine, protikorozijsko pobarvane. V razdelilnikih se namestijo avtomatski odklopniki, stikala, odcepne varovalke, prenapetostne zaščite, kontaktorji, impulzni releji, foto releji itd. V vsak razdelilnik se vstavi enopolna shema izvedenega stanja. Na vratih razdelilnika se nalepi znak, ki opozarja na nevarnost el. toka. Vrata razdelilnika se ozemljijo z rumeno zelenim vodnikom. PRENAPETOSTNA ZAŠČITA V dovodni priključni omarici PMO se namesti prenapetostna zaščita razreda I. V ostalih razdelilnikih se namesti prenapetostna zaščita razreda II. OZEMLJITVE Z zaščitnim vodnikom rumeno zelene barve se povežejo ohišja razdelilnikov, svetilk, zaščitni kontakti vtičnic ter vsi kovinski deli, ki bi lahko v primeru okvare prišli pod napetost ( vodovod, cevi centralne kurjave, ohišja tehnološke opreme itd.). Ob omarici PMO se namesti glavna ozemljitvena omarica GIP katere ozemljitvena zbiralnica se poveže z ozemljitvenim vodnikom P/F 16mm 2 v I.C.16mm na temeljno ozemljilo. Od omarice O.O. se izvedejo povezave na ozemljitvene omarice DIP s vodnikom P/F-Y 10mm 2 v I.C.16mm. Vse kovinske mase v objektu se povežejo z ozemljitvenim vodnikom P/F-Y 6mm 2 v I.C.16mm na omarice DIP. ŠIBKI TOK TELEKOMUNIKACIJSKE POVEZAVE Dovodna TELEKOM omarica GTO se namesti na severozahodni fasadi. Ob TELEKOM omarici se namesti še omarica TELEMACH. Telekom dovod je obstoječ. Ob omaricah se namesti jašek 60x60x60cm. Od omaric do jaška se položi 2x cev Φ 63mm. V prostoru za rekvizite se namesti telekomunikacijska omarica TKO (skupna za telefon računalnik in televizijo). V omarico TKO se namesti tudi centrala za javljanje vloma. Od

6 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 6 omarice TELEMAH do TKO se položi koaksialni kabel BELDEN H-125 v zaščitni cevi. Od TELEKOM omarice GTO do omarice TKO se položi kabel J-Y(St)Y 10x2x0,6mm v I.C.16mm. Od zunanjih omaric do omarice TKO se položijo še rezervne cevi za možnost položitve optičnega kabla (odvisno od izbranega operaterja). Na omarico TKO se povežejo vse telekomunikacijske vtičnice. Telekomunikacijske vtičnice FTP RJ45 dvojne (kat. 6) se namestijo v prostoru za strokovne delavce in prostoru za dodatne in športne dejavnosti na višino 0,8m od tal. Telekomunikacijske vtičnice FTP RJ45 enojne na hodnikih in kuhinji na višino 1,2m od tal za stenske telefone. Vse telekomunikacijske povezave se izvedejo s univerzalnimi podatkovnimi kabli FTP kategorije 6, 4x2 AWG v I.C 16mm. Zunanji omarici se povežeta na zemnik z ozemljitvenim vodnikom P/F-Y 10mm 2. TELEVIZIJA V omarici TKO (skupna za telekomunikacijo in televizijo) se namestijo ustrezni TV odcepniki. Televizijske vtičnice se namestijo na višino 0,8 oz. 1,2m od tal in povežejo na odcepnik nameščen v TKO omarici. Uporabijo se končne TV vtičnice. Instalacija za televizijo se izvede s koaksialnim kablom BELDEN H 125 Cu PVC v I.C.16mm. Povezava med KRS in TKO omarico se izvede s kablom BELDEN H 125 Cu PVC ali optičnim kablom (odvisno od izbranega operaterja) v I.C.16mm. VIDEO DOMOFON Ob glavnih in pomožnih vhodnih vratih se namestijo domofonski pozivni tabloji z črno-belo kamero. Pozivni tabloji se povežejo z govornimi aparati v igralnicah hodnikih in kuhinji. Povezave se izvedejo z oklopljenimi kabli JY-St(Y).. ustreznih dimenzij, položenimi v instalacijske cevi. JAVLJANJE POŽARA OPIS SISTEMA Osnova za izdelavo projekta so tlorisne podloge in študija požarne varnosti izdelane v podjetju ING.KLAN d.o.o. Po Študiji požarne varnosti je v objektu Vrtec Lupinica Maribor predvidena popolna aktivna protipožarna zaščita z avtomatskimi in ročnimi javljalniki požara. Vrtec ima etaži pritličje in podstreha. Pritličje po namembnosti razdelimo: - igralnice za otroke 1-3 let - igralnice za otroke 3-5 let

7 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 7 - razdelilna kuhinja s kurilnico Na podstrehi bodo klima naprave. Vgradi se adresni sistem javljanja požara. Smisel adresnega sistema je v tem, da požarna centrala prepozna vsak element po njegovi adresi. Požarna centrala tudi odloča o požarnem alarmu. Požarna centrala se montira v prostoru za strokovne sodelavce. Glavno napajanje je omrežna napetost 230V AC, 10A. Požarna centrala mora imeti svoj tokokrog, ki je stalno pod napetostjo. V primeru izpada omrežne napetosti ima požarna centrala vgrajeno akumulatorsko baterijo za rezervno napajanje. Požarna centrala bo imela dve adresni zanki. Na zanko je možno priključiti do 126 adresnih elementov. Adresna zanka je dvožilni vod, ki se začne v požarni centrali, pobere elemente javljanja požara in se konča v požarni centrali. Vsak element javljanja požara (javljalnik, vmesnik) komunicira s požarno centralo z dveh strani. V primeru, če se zanka na enem mestu prekine, element še vedno komunicira s požarno centralo po drugi strani. Na zanko "1" se priključi javljanje požara v pritličju, brez krmilnih vmesnikov. Na zanko "2" se priključi javljanje požara na podstrehi in krmilni vmesniki. Za zgodnje odkrivanje in javljanje požara so najprimernejši optični javljalniki dima, ki zaznajo požarne veličine že v fazi tlenja. V traktu, kjer je kuhinja, imajo prostori spuščen strop. V medstropovju teh prostorov vgradimo javljalnike dima. V kuhinji vgradimo termične javljalnike požara. Za ročno javljanje požara se pri izhodnih in evakuacijskih poteh vgradijo ročni javljalniki požara. Poleg javljalnikov bodo na požarno centralo priključeni tudi vhodno-izhodni adresni vmesniki. Z njimi se krmili: - izklop klima naprav (5 ) - zapiranje in kontrolo zaprtosti požarnih loput (20 ) - deblokada izhodnih vrat oz. prekinitev napajanja električnih ključavnic. Vmesniki bodo vgrajeni v dveh omaricah V omarici PRO-1 bodo vmesniki za izklope klima naprav in zapiranje požarnih loput. V omarici bo tudi napajalnik z akumulatorji za napajanje požarnih loput. V omarici PRO-2 bodo vmesniki za deblokado izhodnih vrat. V omarici bo tudi napajalnik z akumulatorji za napajanje električnih ključavnic.

8 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 8 Za zvočno signalizacijo požarnega alarma se po objektu vgradijo požarno alarmne hupe. Hupe se priključijo na izhode izhodnega modula v požarni centrali. Za hupe se inštalira požarnoodporni kabel E30. Signal požarnega alarma in napake se prenaša na varnostno službo. AVDIO VIDEO POVEZAVE IN OZVOČENJE V športni igralnici se namestijo n/o zvočne omarice na višino h = 3,5m od tal. Zvočniki se povežejo z ojačevalno napravo s oklopljenim vodnikom J-Y(St)Y 2x0,8mm v izolacijski cevi. Na ojačevalno napravo se projektor poveže s kabli VGA+VIDEO KABEL+HDMI v izolacijski cevi preko AV SLOT priklopa z LAN priključkom. V sklopu opreme se predvidi s brezžični namizni mikrofoni. Projektor se namesti na strop na raztegljiv teleskopski nosilec. Ojačevalne naprave se namestij v ustrezno ohišje. SISTEM VIDEO NADZORA Opis sistema Sistem videonadzora je namenjen za nadzor dogajanja v objektu, tako v dnevnem, kakor tudi v nočnem času. Sistem sestavljajo barvne CCD video kamere visoke resolucije, ki so opremljene z ustreznimi objektivi tako, da optimalno pokrivajo nadzorovano območje. Hkratnost spremljanja večih kamer nam omogoča digitalni shranjevalnik slike. Ta nam omogoča več režimov spremljanja; celotni ekran, quad razdelbo in sekvenčno spremljanje. Vso dogajanje shranjujemo na trde diske shranjevalnika. Predlagamo shranjevanje slik v režimu, po dogovoru z odgovorno osebo objekta, glede na delovni čas. Slike lahko spremljamo na video monitorju povezanega s digitalnim shranjevalnikom. Videonadzorni sistem mora biti povezan z alarmnim sistemom, kar omogoča v primeru vlomnega alarma snemanje v realnem času. Namestitev elementov sistema: -digitalni shranjevalnik (DVR) se namesti v RACK omari v prostoru (pritličje), v skladu z dispozicijsko shemo, -računalniški video monitor (Mv) se namesti v prostoru strokovnih delavcev. -zunanje kamere (Kz) se namestijo na steno, v skladu z dispozicijsko shemo, -notranje kamere (K) se namestijo na strop, v skladu z dispozicijsko shemo. Vsi elementi so označeni v skladu z označbami v projektu. Napajanje sistema

9 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 9 Digitalni shranjevalnik, monitor in kamere se primarno napajajo iz omrežja preko lastnega dovoda 10A. Izvedba inštalacij Instalacije za sistem videonadzora se izvedejo: za napajanje digitalnega shranjevalnika s kablom PPL 3x1,5 mm2, izvod (li=0,5m), za video signal iz kamere s koaksialnim kablom RG 59 (75Ω), izvod (li=0,5m), za napajalni del iz kamere s kablom PPL 3x1,5 mm2, izvod (li=0,5m), Vse instalacije so položene v NIK dekorativne kanale ali v zaščitne PN cevi. Povsod kjer je to mogoče je izvedba instalacij podometna. Vzdrževanje sistema Po vgradnji sistema videonadzora se priporoča sklenitev pogodbe za redno vzdrževanje in izredno servisiranje sistema z vgraditeljem sistema oz drugim pooblaščenim podjetjem. Redni vzdrževalni pregledi naj se izvajajo (2) krat na leto in naj zajemajo: -pregled in čiščenje elementov sistema, -preizkus delovanja posameznih enot sistema, -funkcionalni preizkus delovanja sistema, -meritve in kalibracija vseh potrebnih električnih parametrov sistema, -svetovanje naročniku za povečanje varnostne stopnje objekta. SISTEM JAVLJANJA VLOMA Opis sistema Sistem javljanja vloma sestavljajo alarmna centrala, šifratorji (kodirniki) in javljalniki oziroma indikatorji vloma s pripadajočo elektro inštalacijo. Sistem javljanja vloma je namenjen za odkrivanje in javljanje poskusov vloma v notranjost objekta. Vsak poskus vstopa nepooblaščenih oseb v varovane prostore v času vklopljenega sistema varovanja odkrijejo različni tipi javljalnikov. Za varovanje objekta je izbrana adresibilna alarmna centrala z vgrajenim modemskim oddajnikom s katerim omogoča varnostno nadzornemu centru stalno spremljanje dogajanja na sistemu.

10 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 10 Sistem je zgrajen na sodobni mikroprocesorski tehniki, ki omogoča racionalen izkoristek instalacije, selektiven pristop, točno mikrolokacijo alarmirajočega javljalnika in varovanje vseh elementov sistema pred sabotažo. V bližini centrale naj bosta na razpolago električna razdelilna omara za priklop napajanja in telefonski delilnik z zunanjo TT linijo. Izklop in vklop določenega podsistema je mogoč s pomočjo izbire pravilne štirimestne kode na kodirniku, ki jo določi pooblaščena oseba. Namestitev elementov sistema: -centrala (C) se namesti v RACK omaro (pritličje) v skladu z dispozicijsko shemo, -kodirnik (KO) se namesti na steno v višini 1,5m, v skladu z dispozicijsko shemo, -razširitveni modul (RM) se namestijo pri centrali v kovinsko ohišje, v skladu z dispozicijsko shemo, -kombinirani javljalnik vloma (IRk) se namestijo na zid ali na strop, v skladu z dispozicijsko shemo, -magnetni kontakti (MK) se namestijo v podboj vrat, v skladu z dispozicijsko shemo, Vsi javljalniki so označeni v skladu z označbami v projektu. Prenos alarmnih signalov Prenos alarmnih signalov (alarm, napaka) je izvedena preko oddajne enote v vlomni centrali. Prenos podatkov deluje na modemskem prenosu. Modemski prenos se realizira preko obstoječe telefonske linije. Oddajna enota preko modemskega prenosa v skladu z veljavnim pravilnikom pošilja naslednje signale: - alarm vloma, - napaka na sistemu, - periodični testni signal na 4 ure in ostalo (izpad 230 V, slab akumulator, številka sprožene linije). Vzporedni prenos alarmnih signalov se prenaša še preko GSM omrežja s pomočjo GSM vmesnika. Na sprejemnem mestu mora biti signal prikazan ločeno in nedvoumno. Napajanje sistema Centrala se primarno napaja iz omrežja preko lastnega dovoda 10A, v primeru izpada pa preko rezervnega akumulatorskega napajanja (12V/7Ah).

11 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 11 Izvedba inštalacij Instalacije za sistem tehničnega varovanja se izvedejo tako: -za napajalni del centrale z kablom PPL 3x1,5mm2, izpust (li=1m), -za povezave centrale z moduli in elementi sistema se uporabijo kabli tipa Iy(St)Y 10x 0,22mm2, izpust (li=0,5m), -za vse napajalne povezave ostalih elementov pa kabli PPL 3x1,5 mm2, izpust (li=1m). Vse instalacije se položijo v NIK dekorativne kanale ali v zaščitne PN cevi. Povsod kjer je to mogoče je izvedba instalacij podometna. Vse naprave, tudi kabli, so varovani proti sabotaži (odtujitev, kratek stik, prekinitev, odpiranje, ipd.). Vzdrževanje sistema Po vgradnji sistema javljanja vloma se priporoča sklenitev pogodbe za redno vzdrževanje in izredno servisiranje sistema z vgraditeljem sistema oz drugim pooblaščenim podjetjem. Redni vzdrževalni pregledi naj se izvajajo (2) krat na leto in naj zajemajo: -pregled in čiščenje elementov sistema, -preizkus delovanja posameznih enot sistema, -funkcionalni preizkus delovanja sistema, -meritve in kalibracija vseh potrebnih električnih parametrov sistema, -svetovanje naročniku za povečanje varnostne stopnje objekta.

12 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 12 ZAŠČITA PRED UDAROM STRELE Splošno Sistem zaščite pred delovanjem strele v nadaljevanju LPS (Lihtening Protection System) je sestavni del objekta in mora biti združljiv ter smiselno povezan z vsemi drugimi napravami in napeljavami v objektu. Za vsak objekt je potrebno najprej izvesti vrednotenje rizika na osnovi katerega se za posamezni objekt določi zaščitni nivo zaščite pred delovanjem strele v nadaljevanju LPL (Lihtening Protection Level). LPS mora biti izveden tako, da lahko odvede razelektritev v zemljo brez škodljivih posledic in da pri tem ne pride do poškodb živih bitij, električnih preskokov in hkrati iskrenj. Vrsta in namestitev LPS morata biti ustrezno izbrana že med načrtovanjem novih objektov, da se čim bolj izkoristijo njihovi električni prevodni deli in da se z najmanjšimi stroški izdela učinkovit LPS, ki se tudi estetsko vključuje v objekt in okolico. Tehnične lastnosti LPS morajo med uporabo objekta zagotavljati vse načrtovane zahteve, upoštevajoč primerno vzdrževanje, skladno s smernico TSG-N-003:2009. LPS mora po rekonstrukciji izpolnjevati vse tehnične lastnosti, ki jih je imel pred rekonstrukcijo. Glede na položaj v objektih je LPS sestavljen iz zunanjega in notranjega LPS. V posameznih primerih, kadar ni potreben zunanji LPS, je potrebno izdelati samo notranji LPS. Vrednotenje rizikov Riziko Riziko je vrednost povprečnih in verjetnih letnih izgub. Za vsako vrste škode je za objekt in oskrbovalne vode značilna vrednost. Riziki, ki se ovrednotijo za objekt so: R1 : riziko izgube človeškega življenja R2 : riziko izgube javne oskrbe R3 : riziko izgube kulturne dediščine R4 : riziko gospodarskih vrednosti Riziki, ki se ovrednotijo za oskrbovalne vode: R1 : riziko izgube javne oskrbe(voda,elektrika) R2 : riziko izgube gospodarske vrednosti (prekinitev delovanja) Rizične komponente Vsak riziko je vsota posameznih rizičnih komponent, Ob izračunu rizika se posamične komponente seštevajo glede na vzroke in vrste škod ter vrste izgub. - upoštevajoč udare neposredno v objekt

13 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 13 - upoštevajoč udare v bližini objekta - upoštevajoč udar v oskrbovalne vode objekta - upoštevajoč udar v bližino oskrbovalni vodov objekta - upoštevajoč udar v oskrbovalne vode - upoštevajoč udar v bližino oskrbovalni vodov - upoštevajoč udar v objekte s katerimi so oskrbovalni vodi povezani Vrednotenje rizikov Odločitev o izbiri zaščitnega nivoja stavb za zaščito pred delovanjem strele se izvede skladno s standardom SIST EN in SIST EN Postopek vrednotenja rizikov in ovrednotenja stroškov izvedbe zaščite poteka v naslednjem zaporedju: - zbiranje podatkov o stavbi, ki jo je potrebno zaščititi - ugotovitev vseh vrst možne škode na objektu in oskrbovalnih povezavah - ocenjevanje rizika za vse vrste škode - ocenjevanje potrebe po zaščiti pred strelo s primerjavo posameznih rizikov s tolerančnim rizikom RT - ovrednotenje stroškov izvedbe zaščite pred strelo glede na stroške brez zaščitnih ukrepov Vrednotenje rizičnih komponent V obravnavo rizičnih komponent sodijo: - sam objekt - napeljave v objektu - vsebina v objektu - osebe v objektu in tiste osebe, ki so oddaljene 3m od zunanjosti objekta - okolica objekta, ki je lahko ogrožena - povezovalni telekomunikacijski vodi s sosednjimi objekti - visokonapetostne transformatorske postaje v objektih - električni razdelilniki in energetske povezave - električne in elektronske naprave (stikala, predtokovne zaščitne naprave, števci električne energije, nadzorni sistemi, varnostni sistemi, itd.) Tolerančni riziko RT Tolerančni riziko določa največjo vrednost sprejemljivega rizika ščitnega objekta. Tolerančni riziko je za nekatere vrste izgub splošno ovrednoten in prikazan v tabeli 1.

14 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 14 Vrsta izgube RT/leto Izguba človeškega življenja ali trajne poškodbe 10-5 Izguba oskrbovalnih sistemov namenjenih ljudem 10-3 Izguba kulturnih dobrin 10-3 Tabela 1: Tolerančni (še sprejemljiv riziko) RT Vrednotenje rizikov za vrstne hiše Specifičen postopek vrednotenja rizikov poteka skladno s standardom SIST EN in SIST EN V ta namen uporabljamo programsko opremo za vrednotenje rizikov, ki je izvedena v skladu z navedenima standardoma. Izračun je izdelalo podjetje HERMI, ki ima licenčni program. V program so se vnesli sledeči podatki: Dimenzije objekta Vplivi okolice dolžina objekta 90m lokacijski faktor objekt je obdan z enako visokimi objekti širina objekta 15m faktor okolice mestno višina strehe 8m število nevihtnih dni na leto 32 dni površina 8200m2 gostota udarov strele 3,2 strel/km2 LASTNOSTI objekta UKREPI ZAŠČITE riziko fizične poškodbe navadno zaščitni razred LPS IV objekta zaščita objekta slaba protipožarna zaščita Avtomatizira n sistrem notranje ožičenje brez prenapetostna zaščita SPD IEC opleta NAPAJANJE Z ELE. ENERGIJO tip napajanja objekta tip zunanjega kabla SN/NN TRAFO zemeljski kabel brez opleta ni DRUGI NADZEMNI VODI število nadzemnih kablov 0 tip zunanjih kablov brez opleta DRUGI PODZEMNI VODI štev. drugih podzemnih vodov 2 tip zunanjih kablov z opletom

15 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 15 Vrsta izgube: tip 1-izguba človeškega življenja posebno tveganje za življenje izguba življenja zaradi požara izguba življenja zaradi prenapetosti Problematična izpraznitev objekta šole ni relevantno tip 2-izguba OSKRBOVALNIH SISTEMOV NAMENJENIH LJUDEM izguba oskrbe zaradi požara izguba oskrbe zaradi prenapetosti ni oskrbovalnih sistemov ni oskrbovalnih sistemov tip 3-izguba KULTURNIH DOBRIN izguba kulturnih dobrin zaradi požara nima vpliva tip 4-EKONOMSKE IZGUBE posebne ekonomske izgube ni tveganja ekonomske izgube zaradi požara vrtec ekonomske izgube zaradi prenapetosti vrtec izguba zaradi napetosti koraka in dotika(živali) ni tveganja tolerančni riziko ekonomskih izgub 1 in TOLERANČNI RIZIKO RT RIZIKO DIREKTNEGA RIZIKO INDIREKTNEG IZRAČUNAN RIZIKO UDARA A UDARA Izguba 1,00E-05 1,33E-06 5,52E-08 1,38E-06 človeškega življenja Izguba 1,00E-03 0,00E-00 0,00E-00 0,00E-00 oskrbovalnih sistemov Izguba 1,00E-03 0,00E-00 0,00E-00 0,00E-00 kulturnih dobrin Ekonomske izgube 1,00E-03 1,44E-06 2,38E-05 2,52E-05 Tabela 2: izračun rizika Iz izračunov ugotovimo, da pri izvedbi strelovodne zaščite LPS v zaščitnem razredu IV in pri izvedbi prenapetostne zaščite SPD IEC dosežemo, da so izračunani riziki R po vseh štirih vrstah izgube manjši od tolerančnih rizikov RT. Glej tabelo 2: izračun rizika.

16 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 16 Priloga k izračunu

17 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 17 Izvedba strelovodne napeljave Lovilni sistem Predvidena je izvedba lovilnega sistema z Al žico Φ8mm kot lovilnim vodom, ki se položi po strehi na ustreznih nosilcih. Deli strehe, ki so iz pločevine se povežejo z lovilnimi vodi, ter se uporabijo tudi kot lovilna površina. Lovilni vod se poveže na glavne odvode. Strelovodni lovilci morajo biti izvedeni tako, da je izvedena zaščita po principu kotaleče krogle polmera 60m, ali mreže 20x20 kar ustreza IV zaščitnemu nivoju Odvodni sistem Strelovodni odvodi odvajajo tok strele od točke udara do zemlje in omogočajo: - več paralelnih poti - minimalno dolžino paralelnih poti - izenačitev potencialov s prevodnimi deli objekta Razdalje med navpičnimi odvodi in posameznimi horizontalnimi krožnimi povezavami so prikazane v tabeli spodaj: VRSTE LPS RAZDALE MED ODVODI (m) I 10 II 10 III 15 IV 20 Za odvodni sistem LPS se uporabi žica Al Φ8mm. 3 je odvodi na severozahodni strani se položijo pod fasado v izolacijski cevi do merilnega spoja v zemlji. Ostali odvodi se položijo nadometno na fasadnih nosilcih do merilnega spoja. Od merilnega spoja se položi trak Rf 30x3,5mm do temeljnega oziroma krožnega ozemljila.

18 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 18 Merilni spoj v zemlji Ozemljitveni sistem Pri razpršitvi toka strele v zemljo se zmanjšujejo prenapetosti s primernim razporejanjem ozemljil. V splošnem je nizka ozemljilna upornost manjša od 10 Ω, najprimernejša. V našem primeru imamo notranji sistem SPD izveden s prenapetostnimi odvodniki na vseh vstopajočih električnih vodnikih v objekt v skladu s SIST EN Glede na navedeno mora biti ozemljilna upornost Roz=< 5 Ω. Za ozemljilo je predviden trak Rf 30x3,5mm. Ozemljilo se položi kot temeljno ozemljilo v temelje in kot krožno ozemljilo v razdalji 1m okrog objekta v zemlji 0,6m do 0,8m globoko. V temeljih je potrebno povezati na ozemljilo vse večje kovinske mase v kleti. Na ozemljilo se vežejo tudi glavna zbiralka za izenačitev potenciala, kakor tudi razdelilniki elektro., telekom, catv. Ozemljitev se poveže tudi s sosednimi ozemljili obstoječih objektov v bližini. Upornost tračnega ozemljila izračunamo po sledeči formuli: ρ 2l Roz= ln = ln = 3,17 π l d 0,5 π 205 0, 030 0,5 Kjer pomeni: ρ specifična upornost zemlje, vzamemo vrednost 200 Ωm l dolžina ozemljila Rf 30x3,5mm, vzamemo dolžino 205 d širina tračnega ozemljila 0,030 m

19 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 19 Preprečevanje iskrenj in prebojev Pri prevajanju toka strele od lovilne mreže, preko odvodov v ozemljilni sistem, lahko pride do nevarnega iskrenja in prebojev med: -kovinskimi konstrukcijami -notranjimi povezavami raznih napeljav -zunanjimi prevodnimi deli in povezavami objekta z okolico Iskrenje je nevarno za nastanek požarov in uničenje naprav. Nevarno iskrenje preprečimo z: -izenačitvijo potencialov -električno izolacijo V tem načrtu je nevarno iskrenje preprečeno z galvansko povezavo vseh kovinskih mas in z povezavo na ozemljilni sistem. Ločilna razdalja med kovinskimi deli in LPS Električna izolacija med lovilno mrežo, odvodi in kovinskimi deli se lahko v danih primerih doseže z vzpostavitvijo ločilne razdalje med kovinskimi deli v objektu in sistemom LPS. Ločilna razdalja mora biti večja kot varnostna razdalja»s«in sicer: kc S = ki l kjer so km ki koeficient odvisen od izbrane vrste LPS ( za III in IV je 0,04) kc koeficient odvisen od toka strele, ki teče po odvodu( od 1 do 1/številom odvodov) km koeficient odvisen od električnega izolacijskega materiala(zrak=1, beton,opeka=0,5) l koeficient dolžine vodnika LPS na katerem je potrebno ločilno razdaljo vzpostaviti do najbljižje točke izenačitve potenciala Tam kjer ne dosegamo ločilnih razdalj ne dosegamo moramo izvesti izenačitev potencialov. Kabel za izenačitev potencialov mora biti najmanj Cu P/F 1x16 mm2. Zaščita pred napetostjo dotika Pri odvajanju toka strele v zemljo, lahko zunaj objekta nastanejo previsoke napetosti dotika. Te nevarnosti zmanjšujemo na sprejemljivo raven če je: verjetnost gibanja oseb ali njihovo zadrževanje v bližini odvodov zelo majhna naravni sistem kovinskih mas sestavljen iz številnih povezav paralelnih poti in povezan z armaturo in konstrukcijo objekta z zagotovljeno električno prevodnostjo specifična upornost zemlje v oddaljenosti 3 m od odvoda najmanj 5 kωm. Če ni izpolnjena nobena izmed zahtev iz prejšnjega odstavka te točke, je treba zaradi zaščite oseb pred previsoko napetostjo dotika:

20 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 20 -izolirati odvode LPS, -namestiti fizične ovire in opozorila za zmanjšanje možnosti dotika LPS odvodov. V našem primeru je zaščita pred napetostjo dotika dosežena na ta način, da so odvodi položeni pod fasado v izolirnih ceveh, merilni stik pa je izveden v zemlji. Zaščita pred napetostjo koraka Previsoka napetost koraka se zmanjša na sprejemljivo raven, če je; verjetnost gibanja ali zadrževanja oseb ob strelovodnih vodih v razdalji majn kakor 3m zelo majhna specifična upornost zemlje v območju 3m od odvoda LPS vsaj 5 kωm. V našem primeru se zraven ozemljila v temeljih položi še krožno ozemljilo 1m od objekta v globini 0,6 do 0,8m v zemlji. Pregled, preizkus in meritve LPS Pregled, preizkus in meritve LPS je potrebno izvesti po njegovi končani izvedbi. Redni periodični pregled sistema zaščite pred strelo je potrebno izvajati vsaka 4 leta pri zaščitnih nivojih III in IV. Pregled je potrebno izvesti z dodatkom E7 standarda SIST EN Pregled mora potekati skladno z dokumentacijo, ki mora vsebovati osnovne podlage za posamezne rešitve, opis zunanjega in notranjega LPS, razporeditev, uskladitev in nameščanje SPD, tehnične načrte, skupaj z načrti za povezave izenačitve potencialov. O vsakem pregledu je potrebno sestaviti zapisnik in vanj vnesti ugotovljene izmerjene vrednosti. Iz zapisnika mora biti razvidno, da je vgradnja LPS brezhibna, oziroma katera popravila so potrebna, da bo brezhibna. V zapisniku mora biti skica oštevilčenih odvodov, ki omogoča, da je meritve kadar koli ponoviti. Navedene morajo biti kovinske mase, katerih galvanska povezava je bila preizkušena. V zapisniku morajo biti natančno navedeni uporabljeni merilni instrumenti. Zapisnik mora zajemati vse dejavnosti, navedene v točkah 7.1, 7.2 in 7.3 dodatke E/, standarda SIST EN in ga mora izvajalec pregleda podpisati. Podan mora biti tudi rok naslednjega pregleda. Izvedba strelovodne instalacije se izvede v skladu z risbami v sklopu tega elektro načrta. ZAŠČITA PRED POSREDNIM DOTIKOM V TT SISTEMU Z AVTOMATIČNIM ODKLOPOM NAPAJANJA Z ZAŠČITNO NAPRAVO NA DIFERENČNI TOK Za obravnavani objekt se kot zaščitni ukrep pred posrednim dotikom uporabi samodejni odklop napajanja z zaščitno napravo na diferenčni tok. Pri zaščitnem ukrepu pred posrednim dotikom z zaščitno napravo na diferenčni tok je potrebno vse kovinske dele, ki normalno niso pod napetostjo, lahko pa v slučaju okvare pridejo pod nevarno napetost, vezati na zaščitni vodnik rumeno-zelene barve. Pri tem moramo paziti, da ozemljitveni vodnik ni povezan z nevtralnim vodnikom. Ozemljitvena upornost zaščitnega dela instalacije mora biti tolikšna, da se na ščiteni

21 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 21 napravi - instalaciji ne more pojaviti napetost višja kot 50 V. Da to dosežemo, sme biti ozemljitvena upornost zaščitnega ozemljila: R u U 50 = = = I 003, 1666 Ω i Ii - tok,pri katerem bo zaščitna naprava na diferenčni tok izklopila Zaščitni vodnik za zaščitno napravo na diferenč tok mora biti izoliran, rumeno zelene barve in mora biti najmanj prereza 1,5 mm 2. Za napravo-instalacijo, v kateri je uporabljen sistem TN-S (zaščitna naprava na diferenčni tok), ne sme biti uporabljen sistem TN-C. Ozemljitev se izvede s vodnikom 16mm na vodovod. Vodovodno uro je potrebno premostiti s Cu pletenico 16mm. POGOJI DELOVANJA ZAŠČITE S SAMODEJNIM ODKLOPOM NAPAJANJA Za uspešno delovanje zaščite s samodejnim odklopom napajanja morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji in zahteve: Na zaščitni vodnik morajo biti povezani vsi izpostavljeni prevodni deli porabnikov,ki so priključeni na napetost višjo od 50V. Vsi hkrati dostopni prevodni deli porabnikov morajo biti vezani na isto ozemljitev. Nevtralni in zaščitni vodniki morajo biti po svoji celi dolžini enakovredno izolirani in enako skrbno položeni kot fazni vodniki. Nevtralni in zaščitni vodniki ne smejo biti varovani. V projektu je predviden sistem zaščite s posebnim zaščitnim vodnikom rumeno-zelene barve, ki bo eden izmed vodnikov več žilnega voda. Posebej je potrebno paziti pri izvedbi instalacije v kopalnici, kjer je potrebno ob običajni instalaciji izvesti še solidno medsebojno galvansko povezavo vseh kovinskih delov (kad, odtoki, vodovodne cevi, cevi centralne kurjave) z zaščitnim vodnikom rumeno zelene barve P 4 mm2 v i.c. 16 mm. Pred pričetkom obratovanja je potrebno vso instalacijo dati pod napetost in preizkusiti če ustreza pogojem zaščite, oz. če so vsi ukrepi izbranega sistema zaščite izpolnjeni.

22 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e TEHNIČNI IZRAČUN RAZSVETLJAVA Pri izračunu razsvetljave je upoštevan: - evropske norme za razsvezljavo EN priporočila SDR PR 4/1, PR 4/ podatki svetlobno tehničnih laboratorijev proizvajalcev svetil -želje investitorja. Osvetlitev je računana po metodi srednjega svetlobnega toka iz katerega izhaja izračun srednje horizontalne osvetljenosti. Osnovna enačba: Es S Φ= η f kjer pomeni: φ... svetlobni tok (lm) Es... srednja horizontalna osvetljenost (lx) S... površina prostora (m2) η... izkoristek razsvetljave f... faktor zapraševanja in staranja Izračun razsvetljave je prikazan na priloženih listih.

23 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 23 SKUPNA KONIČNA MOČ OBJEKTA Razdelilnik RG RAZDELILNIK R-EN RAZDELILNIK R1 RAZDELILNIK R2 RAZDELILNIK R3 Pk = 25000W Pk = 20000W Pk = 15000W Pk = 10000W Vsota koničnih moči skupaj Pk = 70000W Faktor prekrivanja fp = 0,75 Konična moč prekrivanja Pkp = 52500W Fazni kot cos fi = 0,95 Konični tok Ik = 79,8 A Varovalka Iv = 3x80A Napetost U = 400V Razdelilnik RG se napaja iz priključno merilne omarice PMO s kablom PP00-Y 4x50mm 2. Priključno merilna omarica PMO se napaja z obstoječim in podaljšanim nizkonapetostnim priključkom PP00A-Y 4x150+2,5 mm 2 iz T-119 ULICA HINKA NUČIČA, izvod: OMARICA VRTEC HINKA NUČIČA 11. KONTROLA PADCA NAPETOSTI Prikazan je izračun najneugodnejšega padca napetosti, to je vtičnica v zadnji igralnic 1-3 leta (tokokrog št.19) napajana iz razdelilnika R3. Padec napetosti od razdelilnika R3 do zadnje vtičnice : P= 3000 W l = 35 λ= 56 s = 2,5 mm2 U= 23O V 200 P l u% = = = 2,8% 2 2 λ s U 56 2,5 230

24 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 24 Padec napetosti od razdelilne omarice PG do razdelilnika R3: P = 10000W l = 51m λ = 56 s = 10 mm2 U = 400 V 100 P l u% = = = 0, 56% 2 2 λ s U Padec napetosti od PMO do razdelilnika RG: P = 52500W l = 16m λ = 56 s = 50 mm2 U = 400 V 100 P l u% = = = 0,19% 2 2 λ s U Padec napetosti od dovodno merilne omarice PMO do zadnje vtičnice: u% = 2,8+0,56+0,19 = 3,55% Padec napetosti od PMO do zadnje vtičnice ne presega predpisanega v tehničnih smernicah TSG-N-002:2009 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČBNE INŠTALACIJE točka 3.1/7. KONTROLA DELOVANJA ODKLOPA NAPAJANJA Primer okvare v tokokrogu vtičnice v zadnji igralnici 1-3 leta (tokokrog št. 19), napajana iz razdelilnika R3. Tokokrog je varovan z instalacijskim odklopnikom C/16 A. Zaščita pred prevelikim tokom mora delovati v 0,4 s določeno v v tehničnih smernicah TSG-N- 002:2009 NIZKONAPETOSTNE ELEKTRIČBNE INŠTALACIJE točka 4.5/6. V primeru okvare bo stekel tok okvare: I o Uf = ( R A )

25 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 25 Upornost tokokroga je izračunna po enačbi: R= 2 l λ s ( Ω ) l - dolžina tokokroga (m) S - presek zaščitnega vodnika (mm 2 ) λ - koeficient prevodnosti V našem primeru znaša upornost: 2 35 R= = 0,5Ω 56 2,5 Okvarni tok znaša: Io 230 = = 460A 0,5 Iz izklopne karakteristike talilne varovalke ugotovimo, da bo zaščita delovala v 0,4 s. pri toku 56A. V našem primeru znaša okvarni tok 460 A kar pomeni, da bo čas odklopa bistveno manjši in da bo zaščitni ukrep zanesljivo deloval. KONTROLA DELOVANJA ZAŠČITE PRED PREOBREMENITVENIM TOKOM Primer kontrole delovanja zaščite pred preobremenitvenim tokom za vtičnico v zadnji igralnici 1-3 leta (tokokrog št. 19), napajana iz razdelilnika R3. Pri zaščiti pred preobremenitvenimi tokovi moramo izvesti uskladitev med vodnikom in zaščitno napravo skladno z zahtevami v standardu SIST IEC točka Pri tem morata biti izpolnjena dva pogoja: l. pogoj I B I n I z 2. pogoj I I z kjer pomeni: I B - tok, za katerega je tokokrog predviden I z - trajni zdržni tok vodnika ali kabla I n - nazivni tok zaščitne naprave

26 MATVOZ d.o.o. MARIBOR ELEKTRIČNE INŠTALACIJE PZI /e 26 I 2 - tok, ki zagotavlja zanesljivo delovanje zaščitne naprave k - 1,2 za zaščitna stikala k - 1,45 za instalacijske odklopnike k - za talilne varovalke po tabeli Tabela za nizkonapetostne talilne varovalke In (A) k 2 in 4 2,1 6 in 10 1,9 16 < I n 63 1,6 63 < I n 160 1,6 160 < I n 400 1,6 1. pogoj I B I n I z 15, pogoj I I z I 2 = k. I n k = 1.45 (določeno s tabelo) 1,45 I n 1,45 I z 1,45 16 A 1,45 21 A 23,2 A 30,4 A V našem primeru je za kabel PP-Y 3x2,5 mm 2 trajni vzdržni tok Iz (iz tabele) 21A. Iz izračuna je razvidno, da sta oba pogoja za zaščito pred obremenitvenim tokom izpolnjena. Odgovorni projektant: Verica Matvoz, udie