revija za zdrav življenjski slog številka 17, letnik 02, december 2007

Transcript

1 revija za zdrav življenjski slog številka 17, letnik 02, december 2007 Aktualno: Ali imamo dovolj soli v glavi? / Grenke resnice o sladkorni bolezni / Kako zdraviti: Deset let u~inkovitega zdravljenja osteoporoze / Preudarno za zdravje: Prehlad gripa / Svetovanje bolniku s težavami med kemoterapijo in po njej / V gibanju: Rekreativno drsanje / Za mizo: Kozarec vina naj koristi ali vsaj ne {kodi

2 UVODNIK Kaj je kolostrum in zakaj je tako dragocen? Ekolostrum odlikuje visoka vsebnost biološko aktivnih protiteles, ki je najpomembnejša mera kakovosti in učinkovitosti kolostruma. Neprecenljiva sestava Ekolostruma pozitivno vpliva na različne življenjske procese v človeškem organizmu in nam podarja pomembne koristi. Novo! 100% naravni kolostrum! Spodleti mi in boljši grem naprej Še dobro, da čas tako hitro leti in da lahko tudi na novoletne obljube hitro pozabimo. Te so največkrat hudo mazohistična zadeva, ki pa nas, na srečo, zvečine ne spravljajo prav dolgo v obup in slabo voljo. Še sreča, saj je pravzaprav nemogoče, da bi prav 1. januarja res začeli načrtovano dieto, se redno, vsak dan rekreirali, popolnoma prenehali kaditi, se lotili pisanja nedokončane diplomske naloge in se nujno vpisali na podiplomski študij, začeli iskati novo službo, partnerja ali samo ljubimca in seveda nepogrešljivo sklenili drugo leto bom pa res! Še prav dobro se spomnim svoje študentske prijateljice Jane, s katero sva si delili sobo. Njen seznam novoletnih obljub je bil tako dolg, da bi lahko v kosih z njim prekrili ves hodnik. Bila je prava mojstrica v iskanju izgovorov, ko je bilo treba utemeljiti, zakaj se obljube in velikopotezni načrti ne uresničijo. Začelo se je že takoj po polnoči na silvestrovo, češ, praznovanje še traja, zato se še en kozarček ali grižljaj (beri kos) torte na to noč pač ne šteje. Pritisk študija in drugih obveznosti, med katere so bile vključene seveda tudi številne zabave, so učinkovito strli voljo tudi v naslednjih tednih in mesecih. Pa je bilo novo novo leto spet tukaj, nove obljube in kajpak izgovori pa tudi. In svet se je lepo vrtel naprej. Danes ni nič drugače. Prej nasprotno, hiter življenjski ritem, visoka pričakovanja v službi in domačem okolju od nas zahtevajo vse večje napore. Le kdo ima potem še voljo živeti in delati brez malih sladkih prekrškov, v kakršni koli obliki že. In s tem res ni nič narobe! Obljube naj bodo raje želje, te so po navadi hitreje in lažje uresničljive. In kot vedo pogosto povedati zlasti športniki in gre jim verjeti: želje so uresničljive, če si le zastavljamo realne in kratkoročno dosegljive cilje. Vsakodnevna zmernost pri različnih dobrinah, ki so nam danes večinoma lahko dosegljive, pa nam bo pomagala, da bodo nihanja manjša, skrajnosti pa redkejše. V uredništvu naše revije vam, drage bralke in bralci, v mesecu, ko se poslavljamo od starega leta in smo v pričakovanju novega, želimo uresničitev prav teh, torej realnih želja. Naj bodo povezane predvsem z vašim zdravjem in dobrim počutjem. Samo tako boste lahko uresničili tudi vse preostale! In ne pozabite: ničesar, kar vam je dano, nikar ne jemljite za samoumevno. Sreča je dragocenost. Vanja Badovinac, odgovorna urednica Naπa lekarna je poljudno strokovni vodië za uëinkovito in pravilno jemanje zdravil. Foto: Æiga Koritnik Naπa lekarna je revija za izboljπanje kakovosti zdravja in æivljenja. NA A LEKARNA 3

3 AKTUALNO PREUDARNO ZA ZDRAVJE PREUDARNO ZA ZDRAVJE V GIBANJU ZA MIZO MESE^NI MO@NAR 12 Ali imamo dovolj soli v glavi? 42 Prehlad gripa 50 Svetovanje bolniku s težavami med kemoterapijo in po njej 68 Rekreativno drsanje 72 Kozarec vina naj koristi ali vsaj ne {kodi 80 Od decembra spet nekaj novih zdravil na listi 1. decembra smo zaznamovali svetovni dan boja proti aidsu. Kljub vsem opozorilom {tevilo okuženih in obolelih {e vedno nara{~a. Na svetu jih je že 40 milijonov. Zaradi so~asnosti pojavljanja gripe in prehladov ter nekaj podobnih bolezenskih znakov pogosto pride do zamenjave obeh obolenj. Vedeti moramo, da prehlad ni gripa, saj ga povzro~ajo popolnoma druga~ni virusi. Bolniki z rakom pogosto i{~ejo informacije o razli~nih dietah, prehranskih dodatkih, komplementarnih prehranskih dopolnilih ter telesni dejavnosti, da bi izbolj{ali prognozo bolezni in kakovost življenja. Drsanje je {port vseh generacij, poleg tega pa je tudi eden najcenej{ih zimskih {portov. Vse, kar potrebujemo, so drsalke. Vino je lahko za ~loveka ~udovito in primerno, s predpostavko, da ga pri dobrem in slabem zdravju uživamo preudarno in zmerno ter da ga uskladimo s posameznikom. Hipokrat Iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije so sporo~ili, da je upravni odbor sprejel predlog nove, jesenske liste zdravil. VSEBINA UVODNIK Spodleti mi in bolj{i grem naprej 3 ZA ZA^ETEK Makroskop 6 AKTUALNO Ali imamo dovolj soli v glavi? 12 Grenke resnice o sladkorni bolezni 16 KAKO ZDRAVITI Deset let u~inkovitega zdravljenja osteoporoze 24 ZDRAVILNE RASTLINE Dragoceni ginseng 30 MEDICINSKO ZRCALO Težave z uhajanjem urina 34 PREUDARNO ZA ZDRAVJE Prehlad gripa 42 Svetovanje bolniku s težavami med kemoterapijo in po njej 50 Mati~ne celice in izpadanje las 54 Zdravi na pot in nazaj 58 SANJSKA KOLUMNA Take posebne za tiste ta posebne 64 PORTRET FARMACEVTA Marjana Semi~ Peni~, mag. farm. 66 V GIBANJU Rekreativno drsanje 68 ZA MIZO Kozarec vina naj koristi ali vsaj ne {kodi 72 NAGRADNA IGRA Sudoku 78 BRALCI PI[EJO Pisma bralcev 79 MESE^NI MO@NAR Od decembra spet nekaj novih zdravil na listi 80 NA[A LEKARNA SVETUJE 82 4 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 5

4 ZA ZA^ETEK revija za zdrav `ivljenjski slog Makroskop Pripravlja: Eva Esih, mag. farm. December 2007, letnik 2, πt. 17 MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu. Naklada: izvodov Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT ) Letna naroënina: 41,10 (9.850 SIT) Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmiπëu 30, 1000 Ljubljana E: urednistvo@nasa-lekarna.si UREDNI TVO Glavna urednica: znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm. Odgovorna urednica: mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del. Strokovna sodelavka uredniπtva: Eva Esih, mag. farm. PomoËnica uredniπtva: Verena Kogoj UREDNI KI ODBOR dr. Aleπ MlinariË, mag. farm. Monika Sonc, mag. farm., spec. Janez pringer, mag. farm., spec. prof. dr. Ema MuπiË, dr. med. Andreja irca»ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh. prim. Peter Kapπ, dr. med. mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med. Ervin Strbad, dr. med. Oblikovanje celostne podobe: IODG AD: Duπan Grobovπek Oblikovanje in prelom: Silvija»erne Lektura: Darka Tepina Podgorπek Fotografija naslovnice: Niko V. Kala{ Fotogra je: Æiga Koritnik, istockphoto Uvodnik izraæa staliπëa avtorja in ne nujno vsega uredniπtva. Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana Oglasno træenje: Entrapharm, d.o.o., Pot k sejmiπëu 30, 1000 Ljubljana T: , Faks: E: marketing@entrapharm.com Naπa lekarna je meseënik, na voljo v lekarnah po Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih lekarnah prejmejo brezplaëno. Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele je mogoëe ponatisniti le s pisnim privoljenjem izdajatelja. Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uëinkovin in zdravil, ki se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje: Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπëeni zdravnik. Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu. Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuëno sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom.»e menite, da potrebujete zdravniπko pomoë, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naëin jemanja zdravil. Prehrana lahko vpliva na zanositev Ženske lahko pove~ajo mo`nost zanositve z zdravim na~inom prehranjevanja in spremembo na~ina `ivljenja. Znanstveniki iz Bostona so prepri~ani, da lahko ve~ino primerov neplodnosti zaradi motenj ovulacije pri sicer zdravih `enskah prepre~imo s pravo dieto in z zdravim na~inom `ivljenja. Dieta za plodnost, kot jo imenujejo, predpisuje u`ivanje nenasi~enih ma{~ob, zelenjavnih beljakovin, polnozrnatih izdelkov, multivitaminskih pripravkov in `eleza ter zmerno u`ivanje polnomastnih mle~nih izdelkov. Strokovnjaki priporo~ajo opustitev kajenja in u`ivanje zmernih koli~in kave in alkohola ter seveda fizi~no aktivnost. Ženske, ki `elijo zanositi, bi morale razmisliti o tak{nem na~inu `ivljenja, saj je skladen z zdravim na~inom, pripomore pa lahko tudi k ve~ji mo`nosti za zanositev. ^e ka{ljamo ka{ljajmo pravilno ^as, ko nas razli~ni virusi in bakterije napadajo z vseh strani, je tukaj. Ka{elj je pogost spremljevalec prehladov in gripe. Ko ka{ljamo ali kihamo, smo navajeni, da si usta pokrijemo z roko. Vendar pa z dlanjo najla`e prena{amo viruse na ljudi okoli sebe, zato strokovnjaki svetujejo, da ka{ljamo ali kihamo v rob~ek ali zgornji del rokava. Da bi zmanj{ali {tevilo respiratornih oku`b, so se v ljubljanskem klini~nem centru lotili posebne akcije. Izobesili so plakate, ki nas u~ijo pravilno ka{ljati. Carski rez pove~a tveganje za mater in otroka Carski rez v primerjavi z vaginalnim porodom, kjer je dojen~ek v normalnem polo`aju z glavico navzdol, za dvakrat pove~a tveganje za zaplete in umrljivost tako pri materi kot pri novorojen~ku. Kadar pa je dojen~ek v maternici obrnjen z nogicami naprej, so prednosti carskega reza veliko ve~je od tveganja, so ugotovili v raziskavi, v katero se zajeli skoraj 95 tiso~ `ensk. Pri tistih, ki so rodile s carskim rezom, je bilo tveganje za histerektomijo (kirur{ko odstranitev maternice) dvakrat ve~je, ve~krat so potrebovale transfuzijo krvi, intenzivno nego ali podalj{ano bivanje v bolni{nici. Te `enske so tudi v ve~jem odstotku prejemale poporodno antibioti~no terapijo. Izvle~ek brokolija {~iti ko`o pred UV-`arki Brokoli ni le zdrava hrana, ampak lahko tudi {~iti ko`o pred {kodljivim delovanjem UV-`arkov, pravi dr. Paul Talalay z Univerze Johna Hopkinsa. Delovanje brokolija ni enako delovanju za{~itnih faktorjev, ki UV-`arke absorbirajo ali odbijajo. Ekstrakt brokolija naj bi pomagal pove~ati nastajanje encima, ki {~iti celice pred {kodljivimi `arki. Ugotovili so, da je najbolj koncentriran ekstrakt zmanj{al porde~itev ko`e zaradi delovanja son~nih `arkov za kar 37 odstotkov. U~inek je bil dolgotrajen. Ekstrakt bi bil lahko zelo uporaben kot za{~itno sredstvo, {e posebej pri ljudeh z oslabljenim delovanjem imunskega sistema, ki so {e posebej ogro`eni, da bi zboleli za ko`nim rakom. Brokolijev ekstrakt pa ni nadomestilo za za{~itne kreme. Skoraj 40 % rojstev po svetu je neregistriranih Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se vsako leto na svetu rodi 128 milijonov otrok, od tega pa skoraj 40 odstotkov rojstev ni uradno registriranih. Prav tako nista dokumentirani dve tretjini vseh smrti na svetu. Le 31 od 193 ~lanic SZO naj bi imelo zanesljivo statistiko vzrokov umrljivosti. SZO poro~a, da nepopoln register rojstev in smrti onemogo~a mnogim dr`avam v razvoju, da ugotovijo, kolik{na je povpre~na `ivljenjska doba in predvsem, kateri so vodilni vzroki umrljivosti. Ti podatki pomagajo vladi pri snovanju u~inkovite zdravstvene politike. Otroci, katerih rojstvo ni registrirano, imajo v `ivljenju manj mo`nosti za zagotavljanje osnovnih ~lovekovih pravic ter manj mo`nosti za socialne, politi~ne, dr`avljanske in ekonomske pravice. Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu Zavod za zdravstveno varstvo Celje opozarja na preventivo in testiranje V celjski regiji je bilo v letu 2006 evidentiranih {est primerov novih diagnoz oku`be s HIV, leta 2007 do septembra pa {tirje novi primeri. Na Celjskem so lani odkrili en primer aidsa, letos do septembra pa prav tako en nov primer. Preventiva je naju~inkovitej{e oro`je v boju proti oku`bi s HIV in edino z njo lahko sku{amo ustavljati aids. HIV oku`bi se lahko posameznik izogne, ~e skrbi za varno spolnost in uporablja kondome, je poudarila dr. Alenka Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Aids vsekakor ni samo problem oku`enih in bolnih. Dotakne se lahko vsakogar med nami. Promiskuitetno vedenje mo{kih ogro`a njihove partnerice stalne ali 'naklju~ne. V povpre~ju imajo mo{ki ve~ spolnih partneric kot `enske spolnih partnerjev. Velika ve~ina `ensk (ve~ kot 90 odstotkov) v razli~nih raziskavah po svetu navaja, da so bile v preteklem letu zveste enemu partnerju, med mo{kimi pa je dele` precej ni`ji. Ker imajo mo{ki v povpre~ju ve~ spolnih partneric in ker je prenos oku`be z oku`enega mo{kega na neoku`eno `ensko dvakrat verjetnej{i kot prenos oku`be z `enske na mo{kega, imajo mo{ki ve~ mo`nosti, da prena{ajo HIV naprej. Najpomembnej{o pot prenosa in {irjenja oku`be s HIV predstavljajo spolni odnosi. Tako se oku`i od 75 do 85 odstotkov odraslih. 70 odstotkov teh oku`b je posledica neza{~itenih heteroseksualnih odnosov. V Sloveniji je s HIV oku`ena manj kot ena oseba na prebivalcev. To je relativno malo v primerjavi z ve~ino dr`av Evropske unije. Toda v Sloveniji je v primerjavi s {tevilnimi drugimi evropskimi dr`avami tudi obseg testiranja za odkrivanje oku`be s HIV relativno majhen. V letu 2006 je bilo na 100 prebivalcev opravljenega le 1,3 testa. Pravo~asno testiranje je velikega pomena, saj pri pozno odkritih oku`bah s HIV zamudimo prilo`nost za zgodnej{e uspe{no zdravljenje. Testiranje na oku`bo s HIV priporo~amo vsakomur, ki je bil izpostavljen dolo~enemu tveganju, {e poudarja dr. Skaza. V ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje omogo~ajo prostovoljno, strogo zaupno, anonimno in brezpla~no testiranje na oku`bo s HIV, in sicer vsak torek ali sredo od 10. do 12. ure. Najkraj{i ~as, v katerem je mogo~e ugotoviti morebitno sve`o oku`bo, je dva tedna po dogodku, ob katerem bi lahko pri{lo do prenosa HIV. Informacije o mo`nosti testiranja so dostopne na telefonski {tevilki 03/ Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje je lani test opravilo 259 posameznikov, do novembra letos 181. Za dodatne informacije se lahko obrnete neposredno na dr. Alenko Skaza, dr. med., specialistko epidemiologije, predstojnico oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, tel.: 03/ , e-po{ta: alenka.skaza zzv-ce.si. Informacije o mo`nosti anonimnega, brezpla~nega testiranja na oku`be s HIV dobite tudi na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, tel.: 03/ , vsak dan od 8. do 12. ure. Ve~ o HIV in aidsu pi{emo v rubriki Aktualno. 6 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 7

5 ZA ZA»ETEK Slovenski mladinski manifest o tobaku in telefonska {tevilka za pomo~ pri odvajanju od kajenja V hi{i Evropske unije so novembra predstavili Slovenski mladinski manifest o tobaku (SMMT), ki je zadnje leto nastajal v sodelovanju Mladinskega zdru`enja Brez izgovora, Mladinskega sveta Slovenije in Evropske komisije. SMMT je nastal z `eljo, da bi ustvarili dokument, ki bo osredoto~en na Slovenijo in bo predstavljal mnenje slovenske mladine o tobaku. Ustvarjalci SMMT se zavedajo, da je tobak eden ve~jih povzro~iteljev smrti na svetu. Vsakega umrlega kadilca mora toba~na industrija nadomestiti z vsaj enim novim, ki bo njihove izdelke kupoval ~im dlje. Veliko ljudi se {e vedno odlo~a za kajenje predvsem zaradi pomanjkanja informacij o njegovi {kodljivosti in o prijemih toba~ne industrije, ki na nemoralen na~in posku{a zasvojiti ~im ve~ uporabnikov, meri pa predvsem na mlade. SMMT se osredoto~a predvsem na mlade med 12. in 25. letom starosti, torej na isto ciljno skupino, kot jo je izbrala toba~na industrija. V SMMT so zapisani konkretni predlogi za ukrepe, ki bi lahko izbolj{ali trenutni polo`aj na podro~ju tobaka v Sloveniji. Po mnenju Mladinskega sveta Slovenije je treba mlade spodbuditi h kriti~nemu razmi{ljanju, predlaganju ukrepov in izvajanju zamisli, obenem pa v mladinskih organizacijah omogo~iti medgeneracijski dialog med odlo~evalci in mladimi. Mladinski svet Slovenije bo SMMT prek svoje nacionalne mre`e podal v roke aktivnim mladim v Sloveniji in pomagal zgraditi most do odlo~evalcev. Pomembnej{i predlogi iz SMMT so strogo kaznovanje posrednega ogla{evanja toba~nih izdelkov in prodaja izdelkov le v specializiranih prodajalnah. Bistvo, ki bo prineslo generacijsko izbolj{anje stanja na podro~ju tobaka, pa je neformalno vrstni{ko ozave{~anje o u~inkih aktivnega in pasivnega kajenja ter o toba~ni zaroti na vseh stopnjah izobra`evanja. Cilj vseh kampanj o tobaku, namenjenih starostni skupini do 25 let, naj bo zni`anje dele`a novih kadilcev. To pa je mogo~e dose~i le z aktivnim vklju~evanjem mladih v kampanje. Ve~ informacij najdete na spletni strani ^e vas je SMMT prepri~al in si `elite prenehati kaditi, lahko `e danes pokli~ete na brezpla~no telefonsko {tevilko za pomo~ pri opu{~anju kajenja , ki jo je vzpostavilo ministrstvo za zdravje. Ministrstvo za zdravje se je odlo~ilo za vzpostavitev svetovalnega telefona, da se ~im ve~ kadilcem, ki si `elijo opustiti kajenje, ~im prej ponudi strokovna pomo~ pri opu{~anju oziroma podpora v ~asu vzdr`evanja abstinence. Vzpostavitev svetovalnih telefonov za pomo~ pri opu{~anju kajenja se je v Evropi izkazala kot u~inkovita dopolnitev preostalim programom odvajanja od kajenja. Raziskave so pokazale, da 70 odstotkov kadilcev in kadilk `eli prenehati kaditi, zato je pomembno, da imajo informacijo, kam se lahko obrnejo po pomo~, vedno pri roki, torej natisnjeno na toba~nem izdelku. Svetovalni telefon je primerna pomo~ za vse, ki se organiziranih oblik odvajanja od kajenja ne `elijo udele`iti, so ~asovno zadr`ani ali krajevno preve~ oddaljeni. Strokovno usposobljeni svetovalci kadilcem pomagajo skozi proces odvajanja od kajenja, na telefon pa lahko pokli~ejo tudi tisti, ki so `e prenehali kaditi, vendar {e potrebujejo podporo v ~asu vzdr`evanja abstinence. Svetovalno telefonsko {tevilko, za katero sta podlaga za vzpostavitev Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe toba~nih izdelkov in Pravilnik o delovanju svetovalnega telefona za opu{~anje kajenja, bo organiziral in vodil CINDI Slovenija. Več o novi možnosti življenja brez cigarete na in na svetovalnem telefonu vsak torek in četrtek od ure Zakon o omejevanju uporabe toba~nih izdelkov podprl tudi Sindikat igralni{kih delavcev Slovenije Z Ministrstva za zdravje so sporo~ili, da je Sindikat igralni{kih delavcev Slovenije nanje naslovil dopis, v katerem opozarjajo, da odlo~no nasprotujejo vsaki spremembi obstoje~ega zakona, pri pripravi katerega so v ~asu javne razprave tudi sami aktivno sodelovali. Opozarjajo, da bi morebitne spremembe zakona vplivale na zdravje zaposlenih, zato predlagajo, naj se kajenje gostom omogo~a izklju~no v za to primernih kadilnicah. Ministrstvo za zdravje trdno Dan meritev ali brezpla~na merjenja kazalnikov ~ezmerne telesne teže Debelost ali ~ezmerna telesna teža sta bolezni s tevilnimi neželenimi u~inki. Zato farmacevtsko podjetje Abbott po lekarnah v Sloveniji organizira brezpla~na merjenja krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi, telesne teže, obsega pasu in ITM (indeksa telesne mase). Ob meritvah tudi brezpla~no svetujejo, kako izgubiti telesno maso. ^e se tudi vi spoprijemate s ~ezmerno telesno te`o, obi{~ite lekarno, kjer bodo brezpla~no merili kazalnike ~ezmerne telesne te`e. Za`eleno je, da se za meritve predhodno prijavite v lekarni ali po telefonu. Za ve~ informacij, kje v va{i bli`ini bo dan meritev, se obrnite na Abbott Laboratories d.o.o., Dolenjska cesta 242c, ga. Tamara Ši i}, tel.: 01/ Informativno gradivo za udeležence na dnevih meritev zagovarja sprejeti zakon, ki {~iti temeljni ~lovekovi pravici do varovanja zdravja in zdravega `ivljenjskega okolja, zato spremembe zakona ne na~rtuje. Podporo zakonu sta izrazila tudi generalni direktor Regionalnega urada SZO za Evropo Marc Danzon in evropski komisar za zdravje Markos Kyprianou. Danzon je na Bledu, kjer se je udele`il konference SZO, na{o zakonodajo ozna~il za dobro in moderno ter dodal, da bi sprememba zakona pomenila Dneve meritev bodo decembra organizirali tudi v naslednjih lekarnah: datum lekarna torek, 4. december od 9 h do 18 h Ëetrtek, 6. december od 9 h do 18 h petek, 14. december od 9 h do 16 h torek, 11. december od 9 h do 18 h Ëetrtek, 13. december od 9 h do 18 h sobota, 15. december od 9 h do 12 h torek, 18. december od 9 h do 18 h Ëetrtek, 20. december od 8.30 h do 16 h korak nazaj, ki bi bil, {e posebej zaradi slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije v prihodnjem letu, viden po vsej Evropi. Komisar Kyprianou pa je podporo noveli Zakona o omejevanju uporabe toba~nih izdelkov in prizadevanju ministrstva, da se tudi v Sloveniji za{~iti zaposlene pred izpostavljenostjo pred pasivnim kajenjem, izrazil v pogovoru z ministrico ob sre~anju v Bruslju. Lekarna Koper Kidri~eva 2, 6000 Koper tel.: 05/ Lekarna Portoro` Obala 41, 6320 Portoro` tel.: 05/ Lekarna Pesnica Pesnica 42C, 2211 Pesnica pri Mariboru tel.: 02/ Lekarna Lucija Cesta solinarjev 1, 6320 Lucija tel.: 05/ Lekarna Toplek Potr~eva cesta 23, 2250 Ptuj tel.: 02/ Lekarna Arnica Montana Knafel~eva ulica 31, 2000 Maribor tel: 02/ Lekarna Izola Ulica oktobrske revolucije 11, 6310 Izola tel.: 05/ Lekarna Ankaran Regentova ulica 4 B, 6280 Ankaran tel.: 05/ NA A LEKARNA NA A LEKARNA 9

6 ZA ZA»ETEK Novo za na{e najmlaj{e `itne ka{ice Novalac Ko dojen~ek dopolni {tiri mesece, mu samo mle~na prehrana ne zado{~a ve~. Zaradi njegovega hitrega razvoja se pove{a tudi potreba po dodatni energiji. To mu lahko zagotovimo z uravnote`enimi obroki, npr. z `itnimi ka{icami Novalac. Žitne ka{ice Novalac vsebujejo zdravju koristne `itarice (ri`, koruza, manioka), 12 vitaminov, kalcij, `elezo in fosfor. Imajo naraven in blag okus, so brez glutena, brez dodanih sladkorjev, umetnih arom, barvil in konzervansov. Njihova priprava in uporaba sta preprosti. Žitne ka{ice Novalac so na voljo le v lekarnah in specializiranih trgovinah, kjer lahko dobite tudi ustrezen nasvet. Tosama je Onkolo{kemu in{titutu podarila monitor za spremljanje `ivljenjskih funkcij Podjetje Tosama d. d. je ob koncu uspe{nega poslovnega leta Onkolo{kemu in{titutu podarilo prepotrebni monitor za spremljanje `ivljenjskih funkcij. G. Janko Velkavrh, predsednik uprave Tosama d. d., je direktorju Onkolo{kega in{tituta, g. Aljo{i Rojcu, izro~il donacijski ~ek in monitor za spremljanje `ivljenjskih funkcij. G. Rojec se je g. Velkavrhu iskreno zahvalil. Za rakom vsako leto zboli ve~ ljudi in zdravstvena blagajna le ste`ka sledi vsem spremembam in tehnolo{kemu napredku pri odkrivanju in zdravljenju te bolezni. Zato humanitarne geste in donacije slovenskih podjetij, kakr{na je Tosama, pridejo izjemno prav. G. Velkavrh je ob tem dejal, da njihova tokratna donacija zagotovo ne bo zadnja. Donacijski dogodek je povezovala igralka Alenka Teti~kovi~, ki se v zadnjem letu seznanja z lepoto materinstva. Zbranim je povedala, da je vsak dan posebej hvale`na za svoje in otrokovo zdravje ter za zdravje svojih bli`njih. Po nasvet o u`ivanju vitaminov in mineralov v lekarne po Sloveniji tudi v decembru! Zima `e trka na vrata, z njo pa prihajajo tudi prehladi in gripa, ki nas lahko onesposobijo tudi za ves teden in {e ve~. Na{e telo potrebuje veliko vitaminov in mineralov, da lahko kljubuje vsem virusom in bakterijam. Obi{~ite izbrane lekarne po Sloveniji, kjer boste na posebnem svetovalnem mestu v lekarni dobili strokoven nasvet o jemanju vitaminskih dodatkov, informacije, kaj so vitamini in zakaj jih na{e telo potrebuje ter kaj se zgodi, ~e nam jih primanjkuje. Vabljeni! Datum 13., 14. dec. sobota, 15. dec. Ura od 10 h do 17 h od 8.30 do Lekarne in specializirane trgovine Lekarna Planet Naslov Mariborska 128, Celje 10. in 11. dec od 11 h do 19 h Lekarna v Evroparku Pobreška cesta 18, Maribor 17., 18. in 19. dec. od 10 h do 16 h Lekarna Center Maribor Gosposka 12, Maribor 13. dec. 14. dec. sobota, 15. dec. 13. in 14. dec. sobota, 15. dec. od 12 h do 18 h od 10 h do 16 h od 9 h do 12 h od 10 h do 16 h od 9 h do 13 h Lekarna Tezno Centralna lekarna Ljubljana Ptujska c. 95, Maribor Prešernov trg 5, Ljubljana 3., 4. in 5. dec. od 11 h do 17 h Lekarna Bavarski dvor Slovenska 55, Ljubljana 17., 18. in 19. dec. od 11 h do 17 h Lekarna Bežigrajski dvor KržiËeva ulica 9, Ljubljana 5. in 6. dec. od 11 h do 17 h Lekarna MiklošiË MiklošiËeva cesta 24, Ljubljana 6. in 7. dec. sobota, 8. dec. od 11 h do 17 h od 8 h do 13 h Lekarna Šiška Celovška cesta 83, Ljubljana 3., 4. in 5. dec. od 11 h do 17 h Lekarna ViË Postojnska ulica 24, Ljubljana 12., 13. in 14. dec. od 11 h do 17 h Lekarna Poliklinika Prisojna ulica 7, Ljubljana 20., 21. dec. sobota, 22. dec. 6. in 7. dec. sobota, 8. dec. od 9 h do 15 h od 9 h do 13 h od 11 h do 17 h od 9 h do 13 h Lekarna Fužine Lekarna Rakovnik Preglov trg 4, Ljubljana Dolenjska cesta 43, Ljubljana 20. in 21. dec. od 11 h do 18 h Lekarna Bizjak Šmartinska 152/BTC, hala A, Ljubljana 12. dec. od 10 h do 17 h Lekarna Barsos GregorËiËeva 9a, Ljubljana sobota, 22. dec. od 11 h do 17 h Lekarna pri Supernovi Stara cesta 25b, Kranj 10., 11., 12. dec. od 13 h do 19 h Lekarna Toplek PotrËeva 23, Ptuj 10., 11., 12. dec. od 10 h do 16 h Lekarna Nova Gorica RejËeva ulica 2, Nova Gorica 17., 18. dec. od 9 h do 15 h Lekarna Postojna PreËna 2, Postojna 20., 21. dec. sobota, 22. dec. 17. dec. 18. dec. 19. dec. od 11 h do 17 h od 9 h do 12 h od 13 h do 19 h od 8.30 do od 13 h do 19 h Lekarna Velenje Lekarna Novak Vodnikova 1, Velenje Novi trg 9, Novo mesto 10 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 11

7 AKTUALNO Ali Imamo Dovolj Soli v glavi? Eva Esih, mag. farm. Ne vedno in ne povsod. Spet je za nami 1. december, ko zaznamujemo svetovni dan boja proti aids-u. In čeprav mislimo, da o tej zahrbtni bolezni vsi že vse vemo in da je vsakoletno ponavljanje enih in istih opozoril in nasvetov nepotrebno, dejstvo, da stanje še zdaleč ni rožnato, ostaja in nič ne kaže, da bo kmalu bolje. Niti približno še ne vemo vsega; tistega, kar vemo, pa očitno ne jemljemo dovolj resno. Pandemija okužbe z virusom hiv in aidsom se še vedno širi. Na svetu je okuženih z virusom hiv ali obolelih za aidsom že 40 milijonov ljudi, od tega 2,3 milijona otrok, njihovo število pa je vsak dan večje. 5. junija leta 1981 so zdravniki v tedenskem glasilu ameriškega centra za nadzor in preprečevanje nalezljivih bolezni opisali prve primere okužbe z aidsom. Od takrat je zaradi aidsa umrlo že več kot 25 milijonov ljudi. Samo leta 2006 se je z njim okužilo 4,3 milijona ljudi, 2,9 milijona od tega 380 tisoč otrok pa jih je zaradi aidsa umrlo. Najbolj prizadeta je podsaharska Afrika, kjer živi 63 odstotkov vseh okuženih ljudi, tam pa živi tudi 12 milijonov otrok, ki so zaradi aidsa osiroteli. Od leta 1986 do leta 2006 je bilo po podatkih Inštituta zavarovanje zdravja rs v Sloveniji prepoznanih skupno 320 primerov okužbe s hiv; 130 okuženih oseb je že zbolelo za aidsom, med njimi pa jih je 76 umrlo. V letu 2006 so v Sloveniji odkrili 33 novih primerov okužbe s hiv, 30 moških in 3 ženske. Še enkrat od začetka da bomo to, kar vemo, jemali resneje Kaj je aids aids je skupek bolezenskih znakov in simptomov, ki pomenijo zadnjo fazo okužbe z virusom hiv. Virus človeške imunske pomanjkljivosti (angl. Humman Immunodeficiency Virus, okrajšano hiv) napade celice imunskega sistema. Svoj genetski material vgradi v celice, ki potem ne morejo več normalno delovati. Virus uniči predvsem tiste celice, ki so pomembne za odpornost proti nalezljivim in rakavim boleznim. Predvsem so prizadeti limfociti t, pa tudi druge celice, ki imajo na svoji površini receptorje cd4, posebne beljakovinske molekule, ki pomagajo pri vdoru virusa v celico. Osebe, okužene s hiv, so lahko od osem do deset let brez vsakršnih simptomov, vendar lahko virus kljub temu prenašajo na druge osebe. Med tem časom, ko ni nobenih simptomov, virus slabi in uničuje imunski sistem, dokler ne nastopi aids. Bolezenski znaki so zelo različni: povišana telesna temperatura, povečane podkožne bezgavke, izpuščaji, dolgotrajne driske, kašelj, hujšanje, utrujenost, kožne spremembe, izguba teka, pljučnice, motnje v delovanju osrednjega živčevja itd. Potek okužbe z virusom hiv lahko razdelimo na več faz, ki pa niso nujno vse izražene. Okužba s hiv se večinoma konča s smrtjo. Človek, okužen s hiv, navadno ne umre zaradi hiv, temveč zaradi drugih okužb, ki napadajo zaradi hiv oslabljeno telo. Zdravljenje Zdravila, ki bi okužbo pozdravilo, še niso odkrili. Prav tako še ne poznamo cepiva, ki bi jo preprečilo. Bolnikom so na voljo le zdravila, ki okužbo zavirajo in upočasnjujejo njeno napredovanje v aids. Protivirusna terapija zavre reprodukcijo virusa hiv v telesu. Kombinacija več protiretrovirusnih zdravil, imenovana visokoaktivna antiretroviralna terapija (haart), je zelo uspešna, saj pomaga, da se imunski sistem spet začasno postavi na noge in poveča število t-limfocitov. Kako se virus HIV prena{a in kako ne Dokazano je, da se hiv prenaša le s krvjo, semensko tekočino, z vaginalnimi izcedki in materinim mlekom. Najpogosteje se virus hiv prenaša z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženo osebo. Virus se prenaša s stikom okužene telesne tekočine ali izločkov s sluznicami, ki so v zadnjiku, nožnici, sečnici, očeh, nosni votlini in ustih. Tveganje je največje pri analnih spolnih odnosih in manjše pri vaginalnih. Tvegani so tako nezaščiteni heteroseksualni kot homoseksualni odnosi. 12 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 13

8 AKTUALNO Slovenija v {tevilkah V dvajsetih letih je v Sloveniji zaradi aidsa umrlo 76 ljudi. V letu 2006 smo v Sloveniji evidentirali 33 primerov novih diagnoz oku`be s HIV, 30 med mo{kimi in tri med `enskami. Za aidsom je zbolelo 5 ljudi. Leta 2007 smo do septembra v Sloveniji odkrili 27 primerov novih oku`b s HIV in 6 primerov aidsa. Letos sta zaradi aidsa umrla dva bolnika. Virus hiv se lahko prenaša s transfuzijo krvi (ali tkiv in organov), če so bili darovalci okuženi z virusom hiv, ali z rabljenimi iglami (tvegamo vedno, kadar uporabljamo isti pribor pri okuženi in zdravi osebi, npr. ko gre za intravenozno vbrizgavanje drog, piercing, tetoviranje, akupunkturo). Virus hiv se lahko med nosečnostjo prenese z matere na otroka, doječa mati pa lahko otroka okuži tudi z mlekom. hiv se ne prenaša s fizičnimi kontakti, npr. z objemanjem in dotikanjem, s prijemanjem krožnikov oz. drugih predmetov okuženega ali uporabe stranišča po tem, ko ga je uporabljal okuženi. Tudi z znojem ali prek komarjev okužba ni mogoča. ^e nismo prepri~ani, se testirajmo! Okužbo z virusom hiv lahko odkrijemo s preiskavo krvi že 4 do 12 tednov po okužbi. Po treh mesecih so protitelesa proti virusu hiv prisotna pri 95 % bolnikov, po šestih mesecih pa že pri 99 %. Kdor je ravnal tvegano, bi moral opraviti testiranje po treh in znova po šestih mesecih, kar velja tako za moške kot za ženske. Kje se lahko testiramo Testiranje na okužbo s hiv poteka na različnih mestih po Sloveniji. Testiranje je lahko anonimno ali neanonimno, brezplačno ali s plačilom. Vsa testirna mesta ne omogočajo anonimnega ali brezplačnega testiranja. Testiranja izvajajo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega centra v Ljubljani, na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani, v vseh splošnih bolnišnicah po Sloveniji ter na območnih Zavodih za zdravstveno varstvo. Za konec Z virusom hiv se res ne moremo okužiti kar tako mimogrede, kar pa ne pomeni, da nam ni treba biti previdni. Tveganje za okužbo s hiv lahko znatno zmanjšamo z varno spolnostjo torej če imamo stalnega spolnega partnerja in uporabljamo kondome. Kondom je še vedno edina zaščita pred okužbo z virusom hiv in drugimi spolno prenosljivimi boleznimi. Okužbo s hiv lahko preprečimo tudi z uporabo sterilnih igel in drugih inštrumentov. Izogibati se je treba postopkom prebadanja kože, kjer se uporabljajo nesterilni inštrumenti in celo večkrat uporabljeni inštrumenti za enkratno uporabo, na primer pri prebadanju ušesnih mečic ali drugih delov telesa, tetoviranju in akupunkturi. Tveganje je večje v okoljih, kjer je okužba s hiv pogostejša. Mnogokrat je vzrok za hitro širjenje okužb s hiv tudi souporaba pribora (igel, brizg) pri injiciranju med uživalci nedovoljenih drog. Aids v {tevilkah letos se je z virusom HIV na novo oku`ilo 2,5 milijona ljudi, 2,1 milijona ljudi je zaradi oku`be umrlo dnevno se po navedbah UNAIDS-a (Program Zdru`enih narodov za boj proti aidsu) z virusom HIV oku`i ljudi na dan jih za posledicami oku`be umre, in to predvsem zato, ker ne dobijo ustreznega zdravila proti slabitvi imunskega sistema Afrika je {e vedno najbolj ogro`ena tam `ivi kar 68 odstotkov vseh oku`enih z virusom HIV v leto{njem letu je bilo na svetu z virusom HIV oku`enih 2,5 milijona otrok, mlaj{ih od 15 let (90 odstotkov oku`enih otrok `ivi v Afriki) zaradi aidsa je letos umrlo otrok spodbuden podatek pa je, da se je {tevilo obolelih in oku`enih za~elo rahlo zmanj{evati leta 2007 so odkrili 16 odstotkov manj oku`b z virusom HIV kot leta NA A LEKARNA

9 AKTUALNO Grenke resnice o sladkorni bolezni Valnea Jure~i~, mag. farm. nacionalna koordinatorica programa farmacevtske skrbi za diabetes pri Lekarni{ki zbornici Slovenije Po svetu se v zdravstvu načrtuje in izvaja vrsta sprememb in ukrepov za obvarovanje in izboljšanje zdravja prebivalcev, ki naj bi vplivali tudi na zmanjšanje števila oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, med katere sodi tudi sladkorna bolezen. Kljub temu bolezen dobiva alarmantne razsežnosti. Danes je na svetu 250 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, kar pomeni okoli šest odstotkov odrasle svetovne populacije. Vsako leto se to število poveča vsaj še za šest milijonov, tako da lahko govorimo o pravi pandemiji sladkorne bolezni. 16 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 17

10 AKTUALNO S krb vzbujajoči so tudi podatki o razširjenosti dejavnikov tveganja, ki ne le da pospešijo razvoj bolezni, temveč slabšajo pričakovane izide zdravljenja. Govorimo predvsem o kajenju, nepravilnem prehranjevanju in premajhni telesni aktivnosti, zaradi česar je napovedana tudi pandemija debelosti. Samo zaradi kajenja vsako leto na svetu umre vsaj pet milijonov ljudi. Vsaj milijarda odraslih oseb v svetu je predebelih. Debelost, ki je definirana kot kronična bolezen s čezmernim kopičenjem maščevja v telesu, je najbolj razširjen dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Sladkorna bolezen tipa 1 (od inzulina odvisna sladkorna bolezen) nastane kot posledica uni~enja beta celic v trebu{ni slinavki, saj ta preneha izlo~ati hormon inzulin. Brez prisotnosti inzulina glukoza ne more prehajati iz krvnega obtoka v celice, kar pomeni, da ostanejo celice brez vira energije. Ker organizem ne more izrabljati glukoze, mora ~rpati lastne zaloge ma{~obe, kar kljub ve~jemu uživanju hrane in pija~ vodi v huj{anje. V celicah pa nastajajo strupene snovi (aceton), zaradi ~esar lahko pride do kome ali smrti. Nujna je takojšnja zdravni{ka obravnava in trajno zdravljenje z inzulinom. Ve~ina bolnikov zboli do 30. leta starosti. 18 NA A LEKARNA Čedalje več je debelih otrok, saj se je njihovo število v zadnjih štiridesetih letih kar potrojilo. Kar 22 milijonov otrok, mlajših od pet let, je pretežkih. Sladkorna bolezen tipa 1 Na svetu živi okoli 440 tisoč otrok, mlajših od 14 let, s sladkorno boleznijo tipa 1. Bolezen najhitreje narašča v južni in vzhodni Afriki. Sladkorna bolezen tipa 1 je najpogostejša pri otrocih v razvitih državah sveta, tudi v Sloveniji. Že v letih od 1995 do 1998 je število na novo odkritih primerov sladkorne bolezni tipa 1 pri naših otrocih, mlajših od 15 let, skokovito naraslo in ta trend se nadaljuje tudi v zadnjem desetletju. Pomemben je podatek, da pojavnost bolezni najhitreje narašča pri malčkih. V nekaterih predelih sveta je problem naraščanja pojavnosti sladkorne bolezni tipa 1 morda povezan tudi z zanesljivejšim zbiranjem in analiziranjem podatkov. Velja poudariti, da se tako intenziven porast pojavnosti težko razloži le s spremembami v genetski dovzetnosti. 14. november je svetovni dan sladkorne bolezni. Namenjen je usmerjanju pozornosti javnosti na problematiko te kroni~ne nenalezljive bolezni. Na ta dan je bil rojen Frederick Banting, ki je s Charlesom Bestom prvi zasnoval idejo, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta Razloge je treba poiskati tudi v povezavi genetika okolje. Med zanimivimi teorijami o patogenezi nastanka sladkorne bolezni tipa 1 je teorija, ki porast pojavnosti bolezni povezuje z naraščajočimi pokazatelji debelosti med otroki in mladostniki. Teorija poudarja, da je pri dovzetnih posameznikih hitrost apoptoze (programirana celična smrt, propad celice) beta celic visoka, vendarle pa ni zadostna za dokončen razvoj bolezni. Šele debelost naj bi skupaj s telesno neaktivnostjo privedla do inzulinske rezistence, kar je drugi korak v razvoju sladkorne bolezni tipa 1. Takšna beta celica, ki je presnovno zelo aktivna, je tako ogrožena, da postopno propada, kar privede do klinične slike sladkorne bolezni tipa 1. Sladkorna bolezen tipa 2 Sladkorna bolezen tipa 2 postaja problem v nekaterih etničnih skupinah (afriški Američani, Mehičani, Portoričani ). Narašča število kroničnih zapletov zaradi te bolezni pri mladostnikih.

11 AKTUALNO Raziskave so pokazale, da razvoj sladkorne bolezni tipa 2 lahko za 80 odstotkov zmanjšamo, če odpravimo dejavnike tveganja ter povečamo skrb za zdrav način življenja. Dejstvo je, da o dejavnikih tveganja ali kroničnih boleznih v mladosti ne razmišljamo. Višji indeks telesne mase je večini le estetsko moteča nadloga, pozneje pa malo povišan krvni sladkor ne boli. V neprestani tekmi s časom pozabljamo nase in na svoje zdravje. Pozorni postanemo šele, ko nastanejo hujše zdravstvene težave, ki nas privedejo k zdravniku. Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostej{a oblika diabetesa, saj jo ima približno 90 odstotkov vseh sladkornih bolnikov in se navadno pojavlja pri starej{ih odraslih osebah (po 45. letu). Klju~na vzroka za nastanek bolezni sta neustrezen življenjski slog in genetske spremembe, ki vplivajo na spremenjeno izlo~anje inzulina. To pomeni, da gre za prizadeto sposobnost beta celic trebu{ne slinavke, da proizvajajo inzulin, in/ali pove~ano odpornost na njegovo delovanje v nekaterih tkivih (predvsem v mi{icah) ter ~ezmerno nastajanje glukoze v jetrih. Vzroki nastanka so lahko posami~ni, lahko si sledijo ali pa se pojavijo vsi hkrati. Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija po~asi in se pogosto pojavlja skupaj z drugimi motnjami v presnovi ma{~ob in povi{anim arterijskim tlakom. Bolniki prvih nekaj let praviloma nimajo težav, saj se {ele po ve~ letih krvni sladkor toliko zvi{a, da povzro~a žejo, pogosto in obilno odvajanje vode ter huj{anje, kar bolnike privede k zdravniku. Danes naj bi v Sloveniji je živelo sladkornih bolnikov. Glede na pojavnost razli~nih tipov bolezni smo bili (in smo {e vedno) primerljivi s preostalimi državami EU: 25 odstotkov naj bi jih imelo moteno toleranco za glukozo, preostalih 75 odstotkov pa naj bi v 96 odstotkih imelo sladkorno bolezen tipa 2, trije odstotki tipa 1 in en odstotek sekundarno ali nose~nostno sladkorno bolezen. 20 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 21

12 AKTUALNO Glede na predvidevanja strokovnjakov se bo do leta 2025 število sladkornih bolnikov v svetu povzpelo na 380 milijonov. Zato je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (ozn) 20. decembra 2006 sprejela resolucijo o sladkorni bolezni, s katero želi povečati splošno ozaveščenost ljudi o tej bolezni in podpreti prizadevanja za njeno zajezitev. Hkrati s sprejetjem resolucije je ozn 14. november, ki se na pobudo mednarodnega združenja za diabetes, že več let praznuje kot svetovni dan sladkorne bolezni, potrdila kot dan Združenih narodov o sladkorni bolezni, v okviru katerega potekajo številne kampanje s skupnim imenom Združimo se v obvladovanju sladkorne bolezni. Letošnja prizadevanja so še posebej namenjena otrokom in mladostnikom, pri katerih se opaža strma porast debelosti in sladkorne bolezni, kar narekuje nujno in intenzivno ozaveščanje mladih o dejavnikih tveganja in bolezni ter pravočasno in pravilno ukrepanje. Sladkorno bolezen delimo na: sladkorno bolezen tipa 1, sladkorno bolezen tipa 2, nosečnostno sladkorno bolezen, druge tipe sladkorne bolezni, moteno toleranco za glukozo (mtg) in mejno bazalno glikemijo (mbg). Nosečnostna sladkorna bolezen (gestacijski diabetes) se pogosteje pojavlja pri nosečnicah s čezmerno telesno težo in pri tistih s sladkorno boleznijo v družini. Pri tej obliki diabetesa gre večinoma za začasno stanje. Med druge tipe sladkorne bolezni uvrščamo stanja kronične hiperglikemije (zvišana koncentracija glukoze v krvi). Vzroki za nastanek so obolenje trebušne slinavke, različna endokrinološka obolenja, jemanje nekaterih zdravil (kortikosteroidi) in okužbe. Motena toleranca za glukozo (mtg) je najblažja oblika kronične hiperglikemije in je sorodna s sladkorno boleznijo tipa 2. Mejna bazalna glikemija (mtg) je patološka vrednost glukoze na tešče, ki ne dosega določene diabetične vrednosti. mtg in mbg sta predstopnji v razvoju sladkorne bolezni in pogosto napredujeta v sladkorno bolezen. Družba Novo Nordisk ima dolgo zgodovino aktivnega udejstvovanja na svetovni dan sladkorne bolezni. Že nekaj let organizira pohod proti sladkorni bolezni v sodelovanju z Mednarodnim združenjem za sladkorno bolezen in tudi letos ni bilo ni~ druga~e. Dvokilometrski simboli~ni pohod, ki predstavlja pomen zdravega na~ina življenje, je letos potekal po ljubljanskih ulicah. Na Kongresnem trgu pa so na stojnicah ljudi pou~evali o pasteh sladkorne bolezni, preventivi in zdravljenju. Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovi~ je pozdravila pohodnike Teden zdravja v lekarnah v znamenju diabetesa Tokratni teden zdravja, ki je potekal od 12. do 17. novembra, so farmacevti v lekarnah posvetili ozave{~anju o prepre~evanju nastanka in zdravljenju sladkorne bolezni. Ta na za~etku tretjega tiso~letja dosega razsežnosti epidemije, saj velja za najbolj raz{irjeno kroni~no nenalezljivo bolezen sodobnega ~loveka. Ker je sladkorna bolezen neozdravljiva, so preventivne aktivnosti {e toliko pomembnej{e. Možnost za nastanek sladkorne bolezni lahko pogosto zmanj{amo že z zdravo in uravnoteženo prehrano ter rednimi telesnimi aktivnostmi. Ob razvoju bolezni pa je pomembno njeno u~inkovito zdravljenje, saj s tem prepre~imo ali vsaj omilimo možne zdravstvene zaplete. Kot navadno so bile tudi tokrat v tednu zdravja v lekarnah na voljo informativne zloženke na temo sladkorne bolezni, magistri farmacije pa so bili obiskovalcem na voljo tudi za svetovanje. Farmacevti v lekarnah si prizadevajo v vsakdanjo prakso vpeljati program farmacevtske skrbi za bolnike s sladkorno boleznijo, ki so ga povzeli po modelu Svetovne zdravstvene organizacije in združenja EuroPharm Forum. V okviru omenjenega programa, ki ga je zelo pozitivno ocenila tudi komisija za medicinskoeti~na vpra{anja, posebej za to nalogo usposobljeni magistri farmacije v lekarnah spremljajo klini~ne (u~inkovitost zdravljenja), humanisti~ne (bolj{a kakovost življenja) in farmakoekonomske (obvladovanje stro{kov) u~inke zdravljenja sladkorne bolezni. Poleg samega zdravljenja pa lekarni{ki farmacevti v okviru programa farmacevtske skrbi sodelujejo tudi pri akcijah ozave{~anja za prepre~evanje in zgodnje odkrivanje te bolezni. 22 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 23

13 KAKO ZDRAVITI Deset let učinkovitega zdravljenja osteoporoze Eva Esih, mag. farm. Zima je tukaj in nizke temperature tudi. To pa pomeni tudi zamrznjene pločnike, stopnice, spolzka tla, ki zlahka povzročijo zdrs in neroden padec. Že nedolžen padec lahko pomeni zlom, ta pa je pri človeku z osteoporozo še posebej nevaren. Ker je bil odziv bralk in bralcev na temo osteoporoze iz 15. številke zelo velik, smo se v uredništvu odločili, da temi tudi v zimskem času posvetimo nekaj vrstic in morda pomagamo preprečiti kakšno zlomljeno kost. L etos mineva deset let od ustanovitve prvega društva bolnikov z osteoporozo v Sloveniji. Ob pravem času in na pravem mestu je bila v Ljubljani skupina zagnanih gospa, ki jih je vodil skupen cilj narediti kaj za tiste, ki jim je osteoporoza zagrenila življenje. Ni jim bilo žal časa, niso se ustrašile naporov in ni jim manjkalo zagnanosti, saj so svoje delovanje razširile na celotno Slovenijo. Z akcijami ozaveščanja in aktivnim delom so v Sloveniji dosegle zavidljivo raven ozaveščenosti o osteoporozi. Med drugim si prizadevajo, da bi bilo za vse ženske po 65. letu starosti in za vse, ki imajo povečano tveganje za osteoporozo, brezplačno merjenje kostne gostote vključeno pod okrilje zdravstvenega zavarovanja. Njihov moto je Črpamo iz včeraj, ustvarjamo za danes in načrtujemo za jutri. V Sloveniji se z osteoporozo srečuje okoli ljudi, od tega kar 80 odstotkov žensk. Pred nekaj desetletji je bila diagnoza osteoporoza redka, vendar ne zato, ker te bolezni ne bi bilo, ampak zato, ker so prepoznavali le vrh ledene gore, to je zlome. Pa še tu je bila diagnoza odvisna predvsem od razgledanosti in pripravljenosti kirurga, da poleg diagnoze zlom pripiše še diagnozo osteoporoza. Rentgenska preiskava je bila premalo občutljiva, da bi lahko prikazala razredčeno kostno strukturo še pred nastankom zloma. Razredčena kostna struktura oziroma zmanjšana mineralna kostna gostota (mkg) pa je eden od znanilcev zmanjšane čvrstosti kosti, ki povečuje tveganje za zlom. Šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja je razvoj tehnologije (neinvazivne možnosti za natančno merjenje mineralne kostne gostote) povzročil pravo revolucijo v Letos mineva tudi deset let, odkar je na slovensko trži{~e pri{la prva u~inkovina za zdravljenje osteoporoze iz družine bifosfonatov, to je alendronat. Posledica desetletne prisotnosti alendronske kisline na na{em trži{~u je njena {iroka uporaba, zdravilo pa dobro poznajo tako zdravniki kot bolniki. Prof. dr. Janez Preželj, dr. med., je o njem dejal, da pomeni prelomnico v zdravljenju te bolezni. Glede na to in glede na svojo u~inkovitost bo zdravilo nedvomno tudi v prihodnje eden glavnih stebrov pri zdravljenju osteoporoze. Za zdravljenje osteoporoze pa uporabljamo tudi druge u~inkovine iz družine bifosfonatov, kot so ibandronska, etidronska, klodronska, pamidronska, risedronska in zoledronska kislina. V Sloveniji je na voljo tudi alendronska kislina v kombinaciji vitaminom D, stroncijev ranelat ter raloksifen. prepoznavanju populacije, ki jih ogrožajo zlomi. Možnost diagnosticiranja osteoporoze, še preden je prišlo do zloma, je bila izziv tudi za iskanje uspešnih zdravil. V osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih je bilo na voljo le nekaj zdravil, za katera se je pozneje izkazalo, da imajo relativno šibke učinke pri preprečevanju zlomov kosti (kalcitonin, kalcij in vitamin D kot monoterapiji), da lahko zlome celo pospešijo (natrijev fluorid) ali da njihovi neželeni učinki preprečujejo širšo uporabo (estrogeni). 24 NA A LEKARNA NA A LEKARNA 25

14 KAKO ZDRAVITI V zadnjih desetih letih smo pri{li na podro~ju raziskav osteoporoze do ve~ novih pomembnih spoznanj. Med drugim se je izkazalo, da tako kot pri ve~ini kroni~nih bolezni bolniki kmalu za~nejo opu{~ati zdravila, ki bi jih sicer morali jemati leta. Pri zdravljenju osteoporoze sta tako po letu dni predpisanemu dnevnemu zdravljenju sledili le {e slabi dve tretjini bolnic, s prijaznej{im, tedenskim na~inom jemanja zdravil pa se je opustitev zdravljenja zmanj{ala. Pomembno je tudi spoznanje, da pripravke vitamina D, ki je obvezen dodatek pri zdravljenju osteoporoze, bolnice opustijo {e hitreje kot sama zdravila. Zato je za bolnike dobrodo{la oblika zdravila, prav tako za jemanje enkrat na teden, ki v isti tableti vsebuje tudi tedenski odmerek vitamina D (fosavance). Ta kombinacija vpliva na pove~evanje zalog vitamina D pri bolnicah z osteoporozo in s tem na ve~jo u~inkovitost samega zdravila. Osteoporoza je danes priznana kot kronična bolezen in ne modna muha, kot so jo skušali prikazati včasih. Prav tako jo počasi zapušča oznaka, da je to bolezen, ki nujno pride s starostjo. Če se želimo osteoporozi izogniti, je zelo pomembna preventiva: zdrav način življenja v mladosti, gibanje, opustitev kajenja, zmerno uživanje alkohola, zdrava prehrana in poznavanje dejavnikov tveganja. Dejavniki tveganja so starost bolnika, spol, družinska obremenjenost z boleznijo (dednost), predhodni zlomi, rasa, zgodnja menopavza, neredni menstrualni ciklusi, dolgotrajno zdravljenje z glukokortikoidi, revmatoidni artritis, hipogonadizem. Obstajajo že izdelani programi, ki z upoštevanjem omenjenih dejavnikov izračunajo absolutno tveganje za zlom prav na podlagi vseh teh podatkov. Zboli vsaka tretja ženska in vsak peti moški. Pravilno, pravočasno in uspešno zdravljenje zagotavljajo dobra obveščenost bolnikov, ki jim pri prepoznavanju osebnega tveganja za razvoj bolezni pomagata pravilno izmerjena mkg in pravilna ocena tveganja za zlom. V Sloveniji pod okriljem Zveze dru{tev bolnikov z osteoporozo Slovenije delujejo naslednja dru{tva: Dru{tvo za osteoporozo Pomurja Radenci, Koro{ko dru{tvo za osteoporozo, Dru{tvo bolnikov z osteoporozo Jesenice, Obmo~no dru{tvo bolnikov z osteoporozo Celje, Dru{tvo za osteoporozo Ormož, Prekmursko osteolo{ko dru{tvo, Dru{tvo za osteoporozo Ljutomer, Dru{tvo osteoporoze Trbovlje, Dru{tvo bolnikov z osteoporozo Kranj, Dru{tvo bolnikov z osteoporozo ko~evsko-ribni{ke regije, Gori{ko osteolo{ko dru{tvo Nova Gorica, Dru{tvo bolnikov z osteoporozo obalno-kra{ke regije, Dru{tvo za prepre~evanje osteoporoze Posavje, Dru{tvo za osteoporozo Šale{ke doline, Dru{tvo za osteoporozo Dolenjske. V Zvezi dru{tev se trudijo ozave{~ati prebivalce, stare in mlade, mo{ke in ženske, o pomenu skrbi za svoje zdravje. Zanj je treba skrbeti že takrat, ko so kosti zdrave, in tako prve znake bolezni premakniti v pozno starost ali jih celo prepre~iti. Trudijo se ozave{~ati tudi prebivalstvo na podeželju ter hkrati posve~ati ve~ skrbi za kakovostnej{e življenje obolelih. Vsa dru{tva z veseljem sprejemajo nove ~lane. Učinkovito proti hemeroidom Magnetoplag SENSILAB je medicinski pripomoček za blago in podaljšano magnetno stimulacijo področja zadnjega dela črevesa in anusa (zadnjične odprtine) pri hemeroidih. Sestavljata ga 2 ločena magnetna stimulatorja, nameščena v čvrst neagresiven material bele barve, v obliki črke T. Eden od magnetov je namagneten s poli v obliki prstanov, drugi pa s poli v obliki vzdolžnih linij, pravokotnih na prstane. Zahvaljujoč temu je med zdravljenjem zagotovljeno enakomerno delovanje magnetnega polja Magnetoplaga v vseh smereh. Pripomoček je oblikovan tako, da je bolniku pri vstavitvi v zadnjično odprtino bolniku zagotovljen občutek ugodja med celotnim procesom zdravljenja. Vstavitev je enostavna in bolnika ne moti. Zdravljenje z magnetnim poljem deluje tako, da odpravlja razloge za nastanek hemeroidov, pospešuje cirkulacijo krvi, deluje analgetično, protivnetno, zmanjšuje oteklino, pospeši resorbcijo hematomov, pospešuje celjenje ran, ter znižuje mišični tonus. FARMICOM farmacevtska dru ba D.O.O., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, tel , fax , farmicom@farmicom.si 26 NA A LEKARNA Proizvod bo na voljo sredi Oktobra v lekarnah, specializiranih trgovinah in Sanolaborju. Za več informacij o proizvodu nas lahko pokličete na