DEBELOST - JAVNO ZDRAVSTVENI PROBLEM
|
|
- Ἀριστόβουλος Πολίτης
- 5 χρόνια πριν
- Προβολές:
Transcript
1 Katedra za javno zdravje Socialna medicina DEBELOST - JAVNO ZDRAVSTVENI PROBLEM Mentorica: doc.dr. Cirila Hlastan Ribič, univ.dipl.inž.živil.tehnol Ustanova mentorja: Inštitut za varovanje zdravja RS CINDI Pri seminarju so sodelovale: Barbo Helena Bevec Katarina Bizjak Daša Budimlić Irma Ivančič Mojca Jović Sandra Kladnik Urša Legiša Simona Nikolič Aleksandra Ponikvar Anja Letnik: M3 Študijsko leto: 2009/2010 Datum predstavitve teme:
2 POVZETEK Prekomerna prehranjenost je opredeljena kot pojav, pri katerem je teža telesa večja od normalne teže za določeno telesno višino in spol. Skrajno stanje prekomerne prehranjenosti imenujemo debelost. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1997 potrdila, da je debelost bolezen. S tem se je tudi začel razreševati problem nerazumevanja med prebivalci, ki so iskali pomoč zaradi prekomerne telesne prehranjenosti in posledičnih zdravstvenih težav in zdravniki, ki so sicer vedeli, da je debelost potrebno zdraviti, a doktrine niso imeli. Danes je debelost kot bolezen opredeljena kot kronična presnovna bolezen, za katero je značilno prekomerno kopičenje maščob v telesu. Debelost tudi s stališča javnega zdravja postaja zdravstveni problem, ki ga uvrščamo med velike javnozdravstvene probleme. Bolezen se namreč relativno naglo širi, s tem pa se povečuje tudi razsežnost problema. Vedno bolj tudi finančno obremenjuje zdravstvene sisteme. Preprečimo jo lahko z zdravim načinom življenja, kamor sodita uravnotežena in raznolika prehrana ter vsakodnevna telesna aktivnost, ki omogočata ugodno razmerje med vnosom in porabo kalorij. UVOD Debelost je kronična bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Debelost zmanjšuje življenjsko kakovost, zvečuje obolevanje za številnimi boleznimi in skrajšuje življenjsko dobo. Ker dobiva v razvitem svetu razsežnosti epidemije, postaja velik zdravstveni in družbenoekonomski problem. Za kajenjem je na drugem mestu med odpravljivimi dejavniki tveganja za bolezni srca in ožilja, ki so glavni vzrok umrljivosti sodobne civilizacije (1). Maščobno tkivo ni le pasivno skladišče za odvečno energijo, temveč predstavlja največji endokrini organ. Adipociti izločajo hormone in hormonom podobne snovi adipocitokine, s katerimi se aktivno vpletajo v regulacijo apetita, porabo energije, občutljivosti tkiv na insulin, žilne in kostne biologije, imunskega sistema, odgovora na stres, spolnega dozorevanja in reprodukcije. Adipociti imajo tudi različne receptorje, s katerimi se vključujejo v regulacijske zanke. V adipocitih se tvorijo encimi, ki vplivajo na presnovo lipidov, na renin-angiotenzinaldosteronski sistem, na presnovo glukokortikoidov in drugi (1). Prevalenca debelosti nezadržno narašča in množično ogroža zdravje v razvitih in nerazvitih državah sveta. V Sloveniji je 54% odraslih v starostnem obdobju od 25 do 64 let čezmerno prehranjenih, kar 15% vseh oseb pa je debelih. Debelost je najbolj razširjena v severovzhodni in jugovzhodni Sloveniji, manj je na Primorskem. Več debelosti je v nižjih družbeni slojih. Pogosteje se pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih. Vzporedno z debelostjo narašča tudi prevalenca sladkorne bolezni tipa 2, ki dobiva zastrašujoče razsežnosti. Projekcije napovedujejo, da bo v ZDA leta % prebivalcev debelih (z indeksom telesne mase čez 30 kg/m 2 ). Debelost je neodvisni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in povečuje pojavnost arterijske hipertenzije. Povezana je z večjim pojavljanjem nekaterih vrst raka, žolčnih kamnov, motenj dihanja, artroze velikih sklepov, hipertrofije srčne mišice in srčnega popuščanja (1).
3 METODE DELA Za našo seminarsko nalogo smo v literaturi pregledali splošne podatke o DEBELOSTI, se osredotočili na prehrano in debelost različnih starostnih skupin in preučili naš pogled, kako bi se ta problematika lahko izboljšala. DEJAVNIKI TVEGANJA IN OPREDELITEV DEBELOSTI Poznamo vedenjske, okoljske, genetske in druge dejavnike tveganja. Vedenjske delimo na vedenja povezana s prevelikim vnosom energije v telo, vedenja, ki so povezana s premajhno porabo energije ter druga vedenja, ki so povezana s prehranjenostjo (2). Z nezdravo in nepravilno pripravljeno hrano, ki je energijsko bogata in hranilno revna, v telo vnesemo veliko količino energije. Običajno posamezniki zaužijejo preveč maščob in ogljikovih hidratov ter premalo vlaknin. Problematični so tudi preveliki in premalo številni obroki. Vzroki za pojav debelosti se odražajo kot celostni problem, ki vključujejo revščino, cenovno dostopnost»slabe«energijsko goste hrane, telesno neaktivnost in slabšo izobraženost (2). Ob odsotnosti fizične aktivnosti se mišična masa po 30. letu začne zmanjševati, nadomesti pa jo maščobno tkivo. Posledica tega je zmanjšanje bazalnega metabolizma in naraščanje teže ob nespremenjeni prehrani. Ta proces lahko zmanjšamo z redno telesno aktivnostjo. Drugi dejavniki tveganja za debelost so lahko stres, slaba samopodoba in psihosocialni problemi, ki lahko pospešijo težave povezane z načinom prehranjevanja (2). Debelost je najpogostejša presnovna bolezen v razvitem svetu in je vzrok številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, povezana je tudi z določenimi vrstami raka. Njena razširjenost se je v zadnjih dveh desetletjih povečala za trikrat. Ocenjujemo jo z indeksom telesne mase (ITM), ki je razmerje med telesno maso in kvadratom višine in ga izračunamo v kg/m 2 (3). ITM 18,5-24,9 je normalna hranjenost Vrednost ITM manj kot 18,5 pomeni podhranjenost. ITM nad 25 kg/m 2 označuje stanje čezmerne telesne teže, ITM večji od 30 kg/m 2 pa debelost. Pri vrednostih 25-29,9 govorimo o prekomerni telesni masi, 30-34,9 je debelost prve stopnje, 35-39,9 debelost druge stopnje, če pa je ITM 40 ali več, je to debelost tretje stopnje (4). Poleg tega je pomemben tudi parameter ocenjevanja stanja hranjenosti z merjenjem obsega pasu in tveganjem abdominalnega kopičenja maščobe, ki lahko posledično vodi do nastanka nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa II, kolorektalnim rakom in rakom dojke). Pri merjenju obsega pasu nevarnost pri moških predstavlja obseg nad 94 cm, pri ženskah pa nad 80 cm. O alarmantnem stanju govorimo, ko je obseg pasu pri moškem nad 102 cm, pri ženski pa nad 88 cm (3). Pri otrocih in mladostnikih poznamo druge metode ugotavljanja stanja hranjenosti (krivulje), saj so tudi definicije debelosti s računanjem ITM pri njih malce drugačne (številke ITM). FIZIOLOGIJA DEBELOSTI Debelost nastopi ob prekomernem kopičenju energijskih zalog, to je s prekomernim vnosom hrane. Uravnavanje količine zaužite hrane delimo na kratkoročno in dolgoročno ter na centralno in periferno (5). Kratkoročno uravnavanje je uravnavanje z mehanizmi lakote in sitosti. Občutek lakote nastopi kadar je želodec prazen (sproščanje GI hormona grelina) in organizem potrebuje hrano, ob tem se vzburi center za lakoto v lateralnem delu hipotalamusa. Nasproten je občutek sitosti, ki nastopi kadar je želodec poln, se poveča koncentracija glukoze v plazmi in ima organizem
4 dovolj hrane (sproščanje GI hormonov: holecistokinin, glukagonu-podoben-peptid, peptid YY). Center za sitost je lociran v ventromedialnem delu hipotalamusa (5). Dolgoročno uravnavanje oz vzdrževanje normalnih energijskih zalog v telesu pa dobiva signale iz pankreasa (npr. insulin) in maščobnega tkiva (npr. leptin) (6). Po drugi strani lahko uravnavanje delimo glede na to, od kod se izvaja, torej centralno (možgani, hipotalamična jedra, možgansko deblo) in periferno (signali iz gastrointestinalnega trakta, krvnega obtoka preko hormonov) (6). S fiziološkega vidika je lahko debelost posledica nepravilnega delovanja nevrotransmitornih in receptornih mehanizmov nevralnih poti hipotalamusa. Povečano izdelovanje NPY (nevropeptid Y, ki znižuje porabo energije z zmanjšano tvorbo toplote v rjavem maščobnem tkivu), zmanjšano izdelovanje leptina (povečuje energijsko porabo in termogenezo, zavira vnos hrane) in α-msh (melanocite stimulirajoči hormon, ki kontrolira apetit). Reguliran vnos hrane porušijo tudi mutacije melanokortin receptorja MCR-4 in receptorjev za leptin (6). ZDRAVA PREHRANA Svojo telesno težo najlažje nadzorujemo z zdravo prehrano in telesno aktivnostjo. Zdrava prehrana mora človeku ohranjati in krepiti zdravje oziroma preprečevati nastanek bolezni. Prav tako mora biti prehrana uravnotežena, kar pomeni, da mora vsebovati vse esencialne snovi v takšnih količinah in razmerjih, da zadoščajo za maksimalno delovanje vseh funkcij in organov. Jesti zdravo pomeni jesti čim manj živil, ki vsebujejo preveč maščobe in dodanega sladkorja, in na drugi strani čim več sadja in zelenjave. Jesti je potrebno 5 obrokov na dan, del katerih naj bi bila vedno sadje in zelenjava (7). Energijske potrebe posameznika so odvisne od spola, starosti, teže in dela, ki ga opravlja posameznik. Hrane smemo zaužiti le toliko, da zadostimo dnevnim potrebam po energiji, saj se presežek kopiči v obliki maščobe. Pomembno je, da dan pričnemo z zajtrkom, ki naj bi zajemal od 18-22% dnevnega vnosa energije. Sestavljen naj bi bil iz škrobovih živil mleka in mlečnih izdelkov ter sadja in zelenjave. Mednarodni program CINDI priporoča, da se uživa čimbolj pestra hrana. Največji delež dnevno zaužite hrane, naj bi predstavljala škrobna živila, ki naj bodo polnozrnata. Izogibati se moramo predvsem maščobam in sladkarijam. Dnevno je potrebno popiti tudi približno liter in pol tekočine, najboljša izbira je voda. Izogibati pa se moramo alkoholu, ki vsebuje t.i. prazne kalorije (7). Hranila lahko razdelimo na 2 skupini, makro in mikrohranila. Makrohranila so: beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati in minerali in voda. Te snovi potrebujemo dnevno v velikih količinah. V hrani predstavljajo večinski del in so vir energije, ki jo potrebujemo za rast, razvoj in dejavnosti. Makrominerali so kalcij, fosfor, natrij, klor, kalij in magnezij. Esencialnost makroelementov je pri človeku dokazana v količinah > 50 mg/dan (8). Maščobe imajo daleč največjo energijsko vrednost, saj sprosti 1g maščob 9 kcal energije. Dnevni vnos maščob, naj bi znašal približno 30% dnevnega energijskega vnosa. Prekomerno uživanje maščob je velik dejavnik tveganja pri nastanku bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti, povišanega krvnega tlaka in nekaterih vrst raka. Epidemiološke raziskave kažejo povezavo med uživanjem prehranskih maščob in različnimi vrstami raka, predvsem dojke, debelega črevesa, slinavke in prostate (8). Beljakovine oskrbujejo organizem z aminokislinami in drugimi dušikovimi spojinami, ki so potrebne za proizvodnjo telesu lastnih beljakovin in drugih metabolično aktivnih substanc. Človek mora s hrano zaužiti devet nujno potrebnih (esencialnih) aminokislin. Bogat vir beljakovin so živila živalskega izvora meso, ribe, jajca, mlečni izdelki, mleko. Tudi med živili rastlinskega izvora so nekatere vrste, ki vsebujejo več beljakovin, predvsem zrna stročnic (npr. fižol, grah, soja). Priporočen vnos beljakovin je 0,8 g na kg telesne mase na dan.
5 Povečan vnos beljakovin lahko obremeni presnovo, poveča porabo energije, zaradi specifičnega delovanja hranil in pospeši dehidracijo (9). Ogljikovi hidrati so glavna hranilna snov, ki organizmu zagotavlja energijo. Po zaužitju se hitro prebavijo, zagotavljajo hiter vir energije in povzročijo hitro izločanje insulina. Priporočen vnos ogljikovih hidratov v dnevni prehrani je več kot 50% dnevnega energijskega vnosa. Priporočljiva so predvsem ogljikohidratna živila, ki vsebujejo esencialne hranilne snovi in prehransko vlaknino (9). Mikrohranila so vitamini in mikroelementi. Te snovi potrebuje telo v majhnih količinah. Mikrohranila delujejo kot katalizatorji (pospeševalci kemijskih reakcij) pri izkoriščanju makrohranil. Esencialnost mikroelementov je pri človeku eksperimentalno dokazana v količini < 50 mg/dan (8). Vitamini so snovi, ki jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje, saj sodelujejo v številnih telesnih procesih. Ker jih človeški organizem ni sposoben sintetizirati, razen v manjših količinah vitamina D in K ter biotina, jih moramo v končni obliki ali kot provitamine dobiti s hrano. Nobeno živilo ne vsebuje vseh vitaminov, zato moramo za pokritje vseh potrebnih vitaminov uživati pestro hrano. Le s skrbno načrtovano prehrano, ki vključuje zadostne količine sadja in zelenjave ter optimalen vnos ostalih živil, lahko pokrijemo potrebe po vitaminih. Pomanjkanje vitaminov je lahko posledica enolične prehrane, nizkega energijskega vnosa in nizke hranilne gostote obrokov, uničenja vitaminov med kuhanjem in pripravo hrane ter transportom in skladiščenjem (9). PREKOMERNA PREHRANJENOST IN DEBELOST PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH V razvitem in tudi v nerazvitem svetu je debelih tudi vse več otrok in mladostnikov. Debelost v tem obdobju pomeni večjo možnost za debelost tudi v odrasli dobi. Poleg tega debele otroke in mladostnike bolj ogrožajo bolezni povezane z debelostjo in imajo zato krajšo življenjsko dobo (8). V Sloveniji je bila študije opravljena na podlagi podatkov iz sistematskih pregledov, opravljenih v letih Rezultati te raziskave so pokazali, da je bilo med petletnimi otroci približno 8,5% otrok debelih ter 19% prekomerno prehranjenih. To je primerljivo z drugimi razvitimi evropskimi državami. V ZDA pa so te številke še veliko večje. Med mladostniki je bilo 6,2% debelih in 17,1% prekomerno prehranjenih. Pri mladostnicah so te številke nižje 3,8% debelih in 15,4% prekomerno prehranjenih. Glede na obstoječe podatke Slovenija torej sledi svetovnim trendom naraščajoče problematike debelosti v zgodnjem življenjskem obdobju (8). ČEZMERNA TELESNA TEŽA IN DEBELOST V ODRASLI DOBI Zaskrbljujoče je da ima v razvitem svetu čezmerno telesno težo v povprečju 50% odraslih oseb, 25% pa je debelih (10). Ta odstotek pa se, kot kažejo rezultati epidemioloških raziskav, še povečuje (Graf 1). V Sloveniji sta bila leta 2001 in 2004 opravljeni raziskavi po protokolu CINDI Health Monitor - CHMS. Rezultati so pokazali, da je Slovenija že sredi epidemije čezmerne prehranjenosti in debelosti. Po raziskavi ima čezmerno telesno težo kar 55,1% odraslih Slovencev, 15,1% oseb pa je debelih. Debelost je pogostejše pri moških (16,5%) kot pri ženskah (13,9%), najpogostejša je v starostni skupini let (21,9 %), ter pri osebah z nižjo stopnjo dosežene izobrazbe (27,2 % pri osebah z nedokončano osnovno šolo). Delež
6 debelih po tej raziskavi je večji v vaškem bivalnem okolju (17,4 %), kot v primestnem (15%) in mestnem (11,8%), po zdravstveni regiji pa največji v regijah južne in vzhodne Slovenije (4,5%) (10). Graf 1: Število ljudi s prekomerno težo in debelostjo se je malo spreminjalo od leta 1960 do leta V letih in se je število odraslih s prekomerno telesno težo znatno povečalo. Od leta 1980 pa opazimo naraščajoč trend debelih odraslih starih let (Vir: Bartecchi E.C., Schrier W.R., MFTP Publications. Pridobljeno s spletne strani: ZAKAJ PRIDE DO TEŽAV PRI PREHRANI STAROSTNIKOV? Težave pri prehrani starostnikov nastopijo zaradi različnih dejavnikov. Do nezdravih vzorcev prehranjevanja starih ljudi lahko vodi nov način življenja v socialnem smislu. Tvegan dejavnik za neprimerno prehranjevanje je, če starostnik je sam (pogosto pripravljanje hrane, ki se hitro pripravi). Raziskave kažejo, da za nezdravo prehrano poleg socialnega obstaja še več vzrokov, kot so jemanje določenih zdravil, kajenje, fizična nesposobnost, nezmožnost žvečenja hrane zaradi pomanjkljivih zob, nezmožnost nakupa in priprave hrane Zaradi problemov z zobmi se starostniki nekaterim vrstam hrane izogibajo ali pa jo kuhajo do mehkega. Hranilne snovi se tako skoraj uničijo, kar je posebej problematično zaradi povečane potrebe po vitaminih, ki se pojavi po 60. letu. Debelost se lahko pojavi zaradi zmanjšane bazalne presnove in enakega vnosa kalorij ter zmanjšana zmožnost fizične aktivnosti. Vpliv na prehrano imajo tudi nekatera zdravstvena stanja zaradi katerih starostnik izgubi občutek za sitost ali lakoto. Na prehrano pa vplivajo tudi depresivna stanja, osamljenost, psihična obolenja. Kot rezultat neprimerne prehrane se kaže poslabšanje zdravstvenega stanja, premajhna ali prevelika telesna teža in dehidracija (11).
7 UKREPI ZA PREPREČEVANJE DEBELOSTI Za zmanjševanje porasta debelosti med slovenskimi prebivalci, je Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s stroko in drugimi resornimi ministrstvi v preteklem obdobju, oblikovalo dva strateška dokumenta. Ključna nacionalna programa za zmanjševanje problematike prekomerne prehranjenosti in debelosti sta Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike ter Strategija Vlade RS na področju spodbujanja telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja za obdobje 2007 do Temeljni cilji so zagotavljanje varne hrane vzdolž celotne živilske verige, vzpostavljanje, ohranjanje in krepitev zdravih prehranjevalnih navad prebivalcev Republike Slovenije ter zagotavljanje zadostne preskrbljenosti prebivalstva s kakovostno in zdravju koristno hrano pridelano na trajnostni način. Izdelane so bile Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki se že uspešno uporabljajo in uresničujejo v vrtcih, šolah in domovih, kjer se načrtuje in pripravlja organizirana prehrana za otroke in mladostnike, oblikovane so bile tudi smernice zdravega prehranjevanja za bolnike v bolnišnicah ter oskrbovance v domovih za starejše ter smernice zdravega prehranjevanja za delavce v delovnih organizacijah. (12) Za preprečevanje ne samo debelosti, pač pa tudi ostalih kroničnih nenalezljivih bolezni, so se razvili različni programi promocije zdravja, ki potekajo na lokalni ravni. Ti programi so naravnani k ohranjanju primerne telesne teže oz. hujšanju predebelih. Potrebno je ljudi poučiti o zdravi prehrani in o pomembnosti gibanja in jih spodbuditi k spremembi življenjskega sloga. V promocijo je potrebno vključiti tudi medije, da bi ti ljudem oglaševali kar je res zdravo (npr.; predvsem otrokom naj se ne bi oglaševalo energijsko bogate hrane brez prehrambene vrednosti) (12, 13). Evropska komisija tudi želi, da države članice ne bi spodbujale le tekmovalnega vidika športa, ampak opozarjale tudi na njegov pomen za zdravo življenje. Lani je Komisija skupaj z zvezo UEFA pripravila televizijsko kampanjo za spodbujanje telesne dejavnosti. Toda kljub temu da je debelost že dolgo predmet javnih debat, da se o debelosti in odpravi pojava pišejo deklaracije, podpisujejo strategije, da se zdrav način prehrane celo oglašuje, da se omogoča ljudem z visokim ITM medicinsko pomoč (v Sloveniji so ljudje z ITM 27,5 že v rizični skupini za razvoj bolezni, povezanih s prekomerno telesno težo, zato zdravstveno obravnavo njihove debelosti krije ZZZS) očitno še vedno ni dovolj močno orožje proti t.i. obesogenim dejavnikom, kot je cenena in dostopna hitra in predelana prehrana, relativno visoke cene rekreativnih storitev in neobstoječe davčne spodbude za podjetja in posameznike (zakaj na primer račun za letno karto v fitnesu ali športnem klubu ne bi bil upoštevan za davčno olajšavo?) (12, 13). ZAKLJUČKI Pri izdelavi seminarske naloge smo ugotovili, da je veliko različnih dejavnikov, ki povzročijo nastanek debelosti in da le-ta predstavlja zdravstveni problem, ki deležno strmo narašča tako v razvitem (vključno s Slovenijo) kot tudi manj razvitem svetu. Možnosti za»borbo«proti debelosti pa je veliko tako na ravni posameznikove zavesti (»zdravo življenje«), podpornih okolij, kot tudi na nacionalni ravni (različni projekti).
8 LITERATURA (1) Pfeifer M.Splošni pregled debelosti. V: Pfeifer M, Rotovnik Kozjek N, urednika. Debelost 2. strokovno srečanje Slovenskega združenja za klinično prehrano, Ljubljana, Združenje za klinično prehrano, 2006: 1-9 (2) Zaletelj-Kragelj L, Fras Z, Maučec-Zakotnik J. Tveganja vedenja, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri odraslih prebivalcih Slovenije. Ljubljana: CINDI Slovenija, 2004 (3) Avbelj M. Epidemiologija prekomerne prehranjenosti in debelosti pri otrocih in mladostnikih. V: Pfeifer M, Rotovnik Kozjek N, urednika. Debelost 2. strokovno srečanje Slovenskega združenja za klinično prehrano, Ljubljana, Združenje za klinično prehrano, 2006: (4) WHO. BMI classification. Pridobljeno s spletne strani: bmi/index.jsp?intropage=intro_3.html. (5) Stanič U, Molek P, Vodnik M. Leptin, nevropeptid Y in debelost. Seminarska naloga. Ljubljana, Fakulteta za farmacijo, 2008 (6) Bregar S, Jug K, Kisilak T, Krajnc D, Milić T, Prunk T. Fiziologija uravnavanja debelosti. Seminarska naloga. Maribor, Medicinska fakulteta v Mariboru, 2006 (7) Blaha J. Zakaj zdrav način prehranjevanja? Pridobljeno s spletne strani: t. (8) Krachenfels J. Nutrition Part I: Macro-nutrients & Micro-nutrients. Pridobljeno s spletne strani: (9) Hlastan Ribič C. Prehrana. Pridobljeno s spletne strani: (10) Fras Z. Čezmerna telesna teža in debelost v odrasli dobi. V: Pfeifer M, Rotovnik Kozjek N, urednika. Debelost 2. strokovno srečanje Slovenskega združenja za klinično prehrano, Ljubljana, Združenje za klinično prehrano, 2006: (11) Gašparovič M. Priročnik za družinske negovalce. Grosuplje: Dom starejših občanov, 2007 (12) Ministrstvo za zdravje. Debelost javnozdravstveni problem prihodnosti?, 2007 Pridobljeno s spletne strani: AktivnostiMZ.doc. (13) WHO. Evropska deklaracija o preprečevanju debelosti. Pridobljeno s spletne strani: menti/evropska_deklaracija_o_preprecevanju_debelosti.pdf.
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA. Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b
LIPIDI IN PREHRANA ŠPORTNIKA Žiga Drobnič, Filip Zupančič, 1.b Lipide delimo na: maščobe (masti,olja) - kombinacija molekule glicerola s tremi dolgoverižnimi organskimi kislinami - maščobnimi kislinami
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 5. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 5. december 2013 Primer Odvajajmo funkcijo f(x) = x x. Diferencial funkcije Spomnimo se, da je funkcija f odvedljiva v točki
Διαβάστε περισσότεραFunkcijske vrste. Matematika 2. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 2. april Gregor Dolinar Matematika 2
Matematika 2 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 2. april 2014 Funkcijske vrste Spomnimo se, kaj je to številska vrsta. Dano imamo neko zaporedje realnih števil a 1, a 2, a
Διαβάστε περισσότεραPREHRANA. Sindikat obrti in podjetništva Slovenije
PREHRANA Sindikat obrti in podjetništva Slovenije Prehrana Avtor Tisk in prelom Založnik in nosilec Avtorskih pravic Naklada Gita Merela, dipl. var. inž. Grafika 3000 d.o.o. Združenje delodajalcev obrti
Διαβάστε περισσότεραDiferencialna enačba, v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci
Linearna diferencialna enačba reda Diferencialna enačba v kateri nastopata neznana funkcija in njen odvod v prvi potenci d f + p= se imenuje linearna diferencialna enačba V primeru ko je f 0 se zgornja
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 22. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 22. oktober 2013 Kdaj je zaporedje {a n } konvergentno, smo definirali s pomočjo limite zaporedja. Večkrat pa je dobro vedeti,
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 14. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 14. november 2013 Kvadratni koren polinoma Funkcijo oblike f(x) = p(x), kjer je p polinom, imenujemo kvadratni koren polinoma
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 21. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 21. november 2013 Hiperbolične funkcije Hiperbolični sinus sinhx = ex e x 2 20 10 3 2 1 1 2 3 10 20 hiperbolični kosinus coshx
Διαβάστε περισσότερα1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου...
ΑΠΟΖΗΜΙΩΣΗ ΘΥΜΑΤΩΝ ΕΓΚΛΗΜΑΤΙΚΩΝ ΠΡΑΞΕΩΝ ΣΛΟΒΕΝΙΑ 1. Έντυπα αιτήσεων αποζημίωσης... 2 1.1. Αξίωση αποζημίωσης... 2 1.1.1. Έντυπο... 2 1.1.2. Πίνακας μεταφράσεων των όρων του εντύπου... 3 1 1. Έντυπα αιτήσεων
Διαβάστε περισσότεραRazdelitev živil. glede na. vsebnost hranilnih snovi. na osnovi prehranske piramide
ŽIVILA Vse, kar je namenjeno za prehrano ljudi v predelani ali nepredelani obliki imenujemo ŽIVILA. K živilom prištevamo tudi vse dodatke, ki jih dodajamo v procesu priprave. Razdelitev živil glede na
Διαβάστε περισσότεραTretja vaja iz matematike 1
Tretja vaja iz matematike Andrej Perne Ljubljana, 00/07 kompleksna števila Polarni zapis kompleksnega števila z = x + iy): z = rcos ϕ + i sin ϕ) = re iϕ Opomba: Velja Eulerjeva formula: e iϕ = cos ϕ +
Διαβάστε περισσότεραKODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK
1 / 24 KODE ZA ODKRIVANJE IN ODPRAVLJANJE NAPAK Štefko Miklavič Univerza na Primorskem MARS, Avgust 2008 Phoenix 2 / 24 Phoenix 3 / 24 Phoenix 4 / 24 Črtna koda 5 / 24 Črtna koda - kontrolni bit 6 / 24
Διαβάστε περισσότεραIZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE. U no gradivo zbornik seminarjev
IZZIVI DRUŽINSKE MEDICINE Uno gradivo zbornik seminarjev študentov Medicinske fakultete Univerze v Mariboru 4. letnik 2008/2009 Uredniki: Alenka Bizjak, Viktorija Janar, Maša Krajnc, Jasmina Rehar, Mateja
Διαβάστε περισσότεραOdvod. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 10. december Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 10. december 2013 Izrek (Rolleov izrek) Naj bo f : [a,b] R odvedljiva funkcija in naj bo f(a) = f(b). Potem obstaja vsaj ena
Διαβάστε περισσότεραSKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK
SKUPNE PORAZDELITVE SKUPNE PORAZDELITVE VEČ SLUČAJNIH SPREMENLJIVK Kovaec vržemo trikrat. Z ozačimo število grbov ri rvem metu ( ali ), z Y a skuo število grbov (,, ali 3). Kako sta sremelivki i Y odvisi
Διαβάστε περισσότεραVSESTRANSKI VITAMIN D. Sončni vitamin za vse generacije
VSESTRANSKI VITAMIN D Sončni vitamin za vse generacije VITAMIN D POZITIVNI UČINKI SONČNEGA VITAMINA Vitamin D je edini vitamin, ki ga naše telo lahko proizvede samo, saj se tvori v koži pod vplivom sončnih
Διαβάστε περισσότεραSVETOVNI TEDEN DOJENJA AVGUST 2007 PRVA URA REŠI MILIJON OTROK
SVETOVNI TEDEN DOJENJA 1. -7. AVGUST 2007 PRVA URA REŠI MILIJON OTROK V prvem delu letošnjega prispevka ob tednu dojenja smo vam pripravili nekaj informacij o pomenu zgodnjega pristavljanja novorojenčka
Διαβάστε περισσότεραKontrolne karte uporabljamo za sprotno spremljanje kakovosti izdelka, ki ga izdelujemo v proizvodnem procesu.
Kontrolne karte KONTROLNE KARTE Kontrolne karte uporablamo za sprotno spremlane kakovosti izdelka, ki ga izdeluemo v proizvodnem procesu. Izvaamo stalno vzorčene izdelkov, npr. vsako uro, vsake 4 ure.
Διαβάστε περισσότεραNEPARAMETRIČNI TESTI. pregledovanje tabel hi-kvadrat test. as. dr. Nino RODE
NEPARAMETRIČNI TESTI pregledovanje tabel hi-kvadrat test as. dr. Nino RODE Parametrični in neparametrični testi S pomočjo z-testa in t-testa preizkušamo domneve o parametrih na vzorcih izračunamo statistike,
Διαβάστε περισσότεραDelovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev
KOM L: - Komnikacijska elektronika Delovna točka in napajalna vezja bipolarnih tranzistorjev. Določite izraz za kolektorski tok in napetost napajalnega vezja z enim virom in napetostnim delilnikom na vhod.
Διαβάστε περισσότεραRazdelitev vitaminov
VITAMINI razdelitev vitaminov vitamin B1- tiamin vitamin D kalciferol vitamin A retinol vitamin C askorbinska kislina motnje pri pokrivanju potreb po vitaminih ohranjanje vitaminov pri pripravi hrane Razdelitev
Διαβάστε περισσότεραPREHRANA ŠPORTNIKA Prehrana športnika informativni obrazec 1
5.8.200816 Prehrana športnika informativni obrazec 1 PREHRANA ŠPORTNIKA Vsak izmed nas potrebuje uravnoteženo prehrano, bogato z vsemi potrebnimi hranljivimi snovmi, še posebno pa je to pomembno za aktivne
Διαβάστε περισσότεραAKTUALNO: Zniževanje cen medicinsko-tehničnih pripomočkov Diabetik in vožnja z avtomobilom novosti. OSREDNJA TEMA: Vse o prehrani sladkornega bolnika
Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije ISSN 1408-1164 Javno glasilo 95 b o l e z e n Številka 95 julij 2012 Cena 1,54 www.diabetes-zveza.si AKTUALNO: Zniževanje cen medicinsko-tehničnih pripomočkov
Διαβάστε περισσότεραp 1 ENTROPIJSKI ZAKON
ENROPIJSKI ZAKON REERZIBILNA srememba: moža je obrjea srememba reko eakih vmesih staj kot rvota srememba. Po obeh sremembah e sme biti obeih trajih srememb v bližji i dalji okolici. IREERZIBILNA srememba:
Διαβάστε περισσότεραUvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10
Kazalo Uvod 1 1 FIZIOLOGIJA GIBANJA PODLAGA ZA NAČRTOVANJE PREHRANE ŠPORTNIKA 5 ATP OSNOVNA VALUTA ENERGIJE CELIC 8 GLAVNI VIRI OBNAVLJANJA ATP-JA 10 Adenozin difosfat (ADP) 10 Kreatin fosfat (CP) 10 Ogljikovi
Διαβάστε περισσότεραPREHRANA IN RAK. Kaj jesti, če zbolimo EUROPA DONNA. Nada Rotovnik Kozjek Denis Mlakar Mastnak Irena Sedej
PREHRANA IN RAK Kaj jesti, če zbolimo Nada Rotovnik Kozjek Denis Mlakar Mastnak Irena Sedej EUROPA DONNA Nada Rotovnik Kozjek Denis Mlakar Mastnak Irena Sedej Knjigo z zgovornim naslovom PREHRANA IN RAK,
Διαβάστε περισσότερα8. Diskretni LTI sistemi
8. Diskreti LI sistemi. Naloga Določite odziv diskretega LI sistema s podaim odzivom a eoti impulz, a podai vhodi sigal. h[] x[] - - 5 6 7 - - 5 6 7 LI sistem se a vsak eoti impulz δ[] a vhodu odzove z
Διαβάστε περισσότερα6. Kaj je peptinska dieta? - Jabolčna dieta (damo pasirana jabolka), ki se jo priporoča pri akutnih črevesnih okužbah.
1. Kaj pomeni zdrava prehrana? - Zdrava prehrana omogoča optimalen psihofizični razvoj, dobre intelektualne sposobnosti, vitalnost, poveča splošno odpornost in delovno storilnost. Zdrava uravnotežena prehrana
Διαβάστε περισσότεραZaporedja. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 15. oktober Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 15. oktober 2013 Oglejmo si, kako množimo dve kompleksni števili, dani v polarni obliki. Naj bo z 1 = r 1 (cosϕ 1 +isinϕ 1 )
Διαβάστε περισσότεραPREHRANA IN RAK. Kaj jesti, če zbolimo EUROPA DONNA. Nada Rotovnik Kozjek Denis Mlakar Mastnak Irena Sedej
PREHRANA IN RAK Kaj jesti, če zbolimo Nada Rotovnik Kozjek Denis Mlakar Mastnak Irena Sedej EUROPA DONNA Nada Rotovnik Kozjek Denis Mlakar Mastnak Irena Sedej Knjigo z zgovornim naslovom PREHRANA IN RAK,
Διαβάστε περισσότεραIZPIT IZ ANALIZE II Maribor,
Maribor, 05. 02. 200. (a) Naj bo f : [0, 2] R odvedljiva funkcija z lastnostjo f() = f(2). Dokaži, da obstaja tak c (0, ), da je f (c) = 2f (2c). (b) Naj bo f(x) = 3x 3 4x 2 + 2x +. Poišči tak c (0, ),
Διαβάστε περισσότεραIntegralni račun. Nedoločeni integral in integracijske metrode. 1. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: (a) dx. (b) x 3 +3+x 2 dx, (c) (d)
Integralni račun Nedoločeni integral in integracijske metrode. Izračunaj naslednje nedoločene integrale: d 3 +3+ 2 d, (f) (g) (h) (i) (j) (k) (l) + 3 4d, 3 +e +3d, 2 +4+4 d, 3 2 2 + 4 d, d, 6 2 +4 d, 2
Διαβάστε περισσότεραCM707. GR Οδηγός χρήσης... 2-7. SLO Uporabniški priročnik... 8-13. CR Korisnički priručnik... 14-19. TR Kullanım Kılavuzu... 20-25
1 2 3 4 5 6 7 OFFMANAUTO CM707 GR Οδηγός χρήσης... 2-7 SLO Uporabniški priročnik... 8-13 CR Korisnički priručnik... 14-19 TR Kullanım Kılavuzu... 20-25 ENG User Guide... 26-31 GR CM707 ΟΔΗΓΟΣ ΧΡΗΣΗΣ Περιγραφή
Διαβάστε περισσότεραFunkcije. Matematika 1. Gregor Dolinar. Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. 12. november Gregor Dolinar Matematika 1
Matematika 1 Gregor Dolinar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani 12. november 2013 Graf funkcije f : D R, D R, je množica Γ(f) = {(x,f(x)) : x D} R R, torej podmnožica ravnine R 2. Grafi funkcij,
Διαβάστε περισσότερα*M * Osnovna in višja raven MATEMATIKA NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sobota, 4. junij 2011 SPOMLADANSKI IZPITNI ROK. Državni izpitni center
Državni izpitni center *M40* Osnovna in višja raven MATEMATIKA SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sobota, 4. junij 0 SPLOŠNA MATURA RIC 0 M-40-- IZPITNA POLA OSNOVNA IN VIŠJA RAVEN 0. Skupaj:
Διαβάστε περισσότεραSplošno o interpolaciji
Splošno o interpolaciji J.Kozak Numerične metode II (FM) 2011-2012 1 / 18 O funkciji f poznamo ali hočemo uporabiti le posamezne podatke, na primer vrednosti r i = f (x i ) v danih točkah x i Izberemo
Διαβάστε περισσότεραmatrike A = [a ij ] m,n αa 11 αa 12 αa 1n αa 21 αa 22 αa 2n αa m1 αa m2 αa mn se števanje po komponentah (matriki morata biti enakih dimenzij):
4 vaja iz Matematike 2 (VSŠ) avtorica: Melita Hajdinjak datum: Ljubljana, 2009 matrike Matrika dimenzije m n je pravokotna tabela m n števil, ki ima m vrstic in n stolpcev: a 11 a 12 a 1n a 21 a 22 a 2n
Διαβάστε περισσότεραBooleova algebra. Izjave in Booleove spremenljivke
Izjave in Booleove spremenljivke vsako izjavo obravnavamo kot spremenljivko če je izjava resnična (pravilna), ima ta spremenljivka vrednost 1, če je neresnična (nepravilna), pa vrednost 0 pravimo, da gre
Διαβάστε περισσότεραKOENCIM Q 10 Kaj je koencim Q 10? Kje najdemo Q 10? Ali pridobimo dovolj Q10 po naravni poti? Kako deluje? 1. Koencim Q10 velja za enega najmo
KOENCIM Q 10 Kaj je koencim Q 10? Koencim je naravna substanca in pomembna komponenta vsake žive celice. Najdemo ga tako v človeškem organizmu kakor tudi v živalskih in rastlinskih celicah. Vse naše celice
Διαβάστε περισσότεραNumerično reševanje. diferencialnih enačb II
Numerčno reševanje dferencaln enačb I Dferencalne enačbe al ssteme dferencaln enačb rešujemo numerčno z več razlogov:. Ne znamo j rešt analtčno.. Posamezn del dferencalne enačbe podan tabelarčno. 3. Podatke
Διαβάστε περισσότεραOsnove elektrotehnike uvod
Osnove elektrotehnike uvod Uvod V nadaljevanju navedena vprašanja so prevod testnih vprašanj, ki sem jih našel na omenjeni spletni strani. Vprašanja zajemajo temeljna znanja opredeljenega strokovnega področja.
Διαβάστε περισσότεραPONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST
PONOVITEV SNOVI ZA 4. TEST 1. * 2. *Galvanski člen z napetostjo 1,5 V požene naboj 40 As. Koliko električnega dela opravi? 3. ** Na uporniku je padec napetosti 25 V. Upornik prejme 750 J dela v 5 minutah.
Διαβάστε περισσότεραOtroci in debelost zdravstvene posledice
SKUPAJ ZA ZDRAVJE Otroci in debelost zdravstvene posledice Doc. dr. Primož Kotnik. dr. med. 1. Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrična klinika, UKC Ljubljana 2. Katedra
Διαβάστε περισσότεραVIŠJA STROKOVNA ŠOLA VIŠJEŠOLSKI UČBENIK. Avtorica Ivica Flis Smaka
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA VIŠJEŠOLSKI UČBENIK VELNES Avtorica Ivica Flis Smaka Ivica Flis Smaka Velnes Višješolski učbenik Copyright DOBA EPIS, 2012 Vse pravice pridržane, še posebej pravica do razmnoževanja
Διαβάστε περισσότεραKotne in krožne funkcije
Kotne in krožne funkcije Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku Avtor: Rok Kralj, 4.a Gimnazija Vič, 009/10 β a c γ b α sin = a c cos= b c tan = a b cot = b a Sinus kota je razmerje kotu nasprotne katete
Διαβάστε περισσότεραMATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU
I FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Jadranska cesta 19 1000 Ljubljan Ljubljana, 25. marec 2011 MATEMATIČNI IZRAZI V MAFIRA WIKIJU KOMUNICIRANJE V MATEMATIKI Darja Celcer II KAZALO: 1 VSTAVLJANJE MATEMATIČNIH
Διαβάστε περισσότεραOsnove sklepne statistike
Univerza v Ljubljani Fakulteta za farmacijo Osnove sklepne statistike doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo e-pošta: mitja.kos@ffa.uni-lj.si Intervalna ocena oz. interval zaupanja
Διαβάστε περισσότεραFazni diagram binarne tekočine
Fazni diagram binarne tekočine Žiga Kos 5. junij 203 Binarno tekočino predstavljajo delci A in B. Ti se med seboj lahko mešajo v različnih razmerjih. V nalogi želimo izračunati fazni diagram take tekočine,
Διαβάστε περισσότεραPREHRANA IN RAK. Kaj jesti, če zbo li mo. Nada Ro tov nik Koz jek Katja Kogovšek Denis Mla kar Mast nak Irena Sedej Eva Peklaj EUROPA DONNA
Dopolnjena izdaja PREHRANA IN RAK Kaj jesti, če zbo li mo Nada Ro tov nik Koz jek Katja Kogovšek Denis Mla kar Mast nak Irena Sedej Eva Peklaj EUROPA DONNA Avtorice: dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med.
Διαβάστε περισσότεραTabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare
Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Laboratorij za termoenergetiko Tabele termodinamskih lastnosti vode in vodne pare po modelu IAPWS IF-97 izračunano z XSteam Excel v2.6 Magnus Holmgren, xsteam.sourceforge.net
Διαβάστε περισσότεραMagdalena Avbelj, Nataša Bratina, Mirjam Stopar Obreza, Nina Bratanič, Mojca Žerjav Tanšek, Ciril Kržišnik, Tadej Battelino
GENETIKA SLADKORNE BOLEZNI TIP 1 Magdalena Avbelj, Nataša Bratina, Mirjam Stopar Obreza, Nina Bratanič, Mojca Žerjav Tanšek, Ciril Kržišnik, Tadej Battelino Uvod Sladkorna bolezen tip1 (SBT1) nastane zaradi
Διαβάστε περισσότεραTransformator. Delovanje transformatorja I. Delovanje transformatorja II
Transformator Transformator je naprava, ki v osnovi pretvarja napetost iz enega nivoja v drugega. Poznamo vrsto različnih izvedb transformatorjev, glede na njihovo specifičnost uporabe:. Energetski transformator.
Διαβάστε περισσότεραGimnazija Krˇsko. vektorji - naloge
Vektorji Naloge 1. V koordinatnem sistemu so podane točke A(3, 4), B(0, 2), C( 3, 2). a) Izračunaj dolžino krajevnega vektorja točke A. (2) b) Izračunaj kot med vektorjema r A in r C. (4) c) Izrazi vektor
Διαβάστε περισσότερα1. Definicijsko območje, zaloga vrednosti. 2. Naraščanje in padanje, ekstremi. 3. Ukrivljenost. 4. Trend na robu definicijskega območja
ZNAČILNOSTI FUNKCIJ ZNAČILNOSTI FUNKCIJE, KI SO RAZVIDNE IZ GRAFA. Deinicijsko območje, zaloga vrednosti. Naraščanje in padanje, ekstremi 3. Ukrivljenost 4. Trend na robu deinicijskega območja 5. Periodičnost
Διαβάστε περισσότερα2. a) Funkcionalna skupina v acetonu je karbonilna skupina. b) Aceton spada med ketone.
5. KEMIJA V PREHRANI 5.1 Ţivila in hranila 1. a) Testenine vsebujejo ogljikove hidrate in beljakovine, vendar zelo malo maščobe b) Ne, na etiketi ţivila ni podatka za večino mineralov, vitamine. c) Natrij
Διαβάστε περισσότερα13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa
13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa Bor Plestenjak NLA 25. maj 2010 Bor Plestenjak (NLA) 13. Jacobijeva metoda za računanje singularnega razcepa 25. maj 2010 1 / 12 Enostranska Jacobijeva
Διαβάστε περισσότεραKaheksija. Zoran Grubič, Nada Rotovnik Kozjek
Kaheksija Zoran Grubič, Nada Rotovnik Kozjek Uvod Razvoj bistveno poslabša zdravljenje kronične bolezni in kakovost življenja bolnika. Pri bolnikih z razvito kaheksijo je več zapletov zdravljenja in njihovo
Διαβάστε περισσότερα2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom
8 2.1.2 Sestava mleka in primerjava z ovčjim in kravjim mlekom Sestava mleka različnih sesalcev se močno razlikuje po količini posameznih sestavin, po njihovih lastnostih in porazdelitvi ter je povezana
Διαβάστε περισσότεραStatistična analiza. doc. dr. Mitja Kos, mag. farm. Katedra za socialno farmacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za farmacijo
Statistična analiza opisnih spremenljivk doc. dr. Mitja Kos, mag. arm. Katedra za socialno armacijo Univerza v Ljubljani- Fakulteta za armacijo Statistični znaki Proučevane spremenljivke: statistični znaki
Διαβάστε περισσότεραPARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI. Sama definicija parcijalnog izvoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je,
PARCIJALNI IZVODI I DIFERENCIJALI Sama definicija parcijalnog ivoda i diferencijala je malo teža, mi se njome ovde nećemo baviti a vi ćete je, naravno, naučiti onako kako vaš profesor ahteva. Mi ćemo probati
Διαβάστε περισσότεραAleš Mrhar. kinetični ni vidiki. Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt očistkom
Izločanje zdravilnih učinkovin u iz telesa: kinetični ni vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Univerzitetni program Farmacija Aleš Mrhar Izločanje učinkovinu Izraženo s hitrostjo in maso, dx/ k e U očistkom
Διαβάστε περισσότεραPodobnost matrik. Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Diagonalizacija matrik
Podobnost matrik Matematika II (FKKT Kemijsko inženirstvo) Matjaž Željko FKKT Kemijsko inženirstvo 14 teden (Zadnja sprememba: 23 maj 213) Matrika A R n n je podobna matriki B R n n, če obstaja obrnljiva
Διαβάστε περισσότεραSLOVENSKE PREHRANSKE TABELE MESO IN MESNI IZDELKI
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za živilstvo SLOVENSKE PREHRANSKE TABELE MESO IN MESNI IZDELKI SLOVENIAN FOOD COMPOSITION TABLES MEAT AND MEAT PRODUCTS Terezija Golob Vekoslava Stibilj
Διαβάστε περισσότεραMargarina funkcionalno živilo?
Margarina funkcionalno živilo? Vsebina I.del Funkcionalna živila Kategorije funkcionalne hrane Funkcionalne komponente v živilih Nova zakonodaja glede uporabe trditev na f.ž. Dokazi in klinične raziskave
Διαβάστε περισσότεραMAŠČOBE. zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi.
MAŠČOBE zgradba in sinteza maščob; maščobne kisline; vloga maščob v človeškem telesu; maščobam podobne snovi. Zgradba maščob Maščobe so zgrajene iz: ogljika, vodika in kisika Sestavine maščob: 1. GLICEROL
Διαβάστε περισσότεραPROCESIRANJE SIGNALOV
Rešive pisega izpia PROCESIRANJE SIGNALOV Daum: 7... aloga Kolikša je ampliuda reje harmoske kompoee arisaega periodičega sigala? f() - -3 - - 3 Rešiev: Časova fukcija a iervalu ( /,/) je lieara fukcija:
Διαβάστε περισσότεραPOROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL
POROČILO 3.VAJA DOLOČANJE REZULTANTE SIL Izdba aje: Ljubjana, 11. 1. 007, 10.00 Jan OMAHNE, 1.M Namen: 1.Preeri paraeogramsko praio za doočanje rezutante nezporedni si s skupnim prijemaiščem (grafično)..dooči
Διαβάστε περισσότεραStaranje. Referenčna točka. Variabilnost kliničnih učinkov zdravil Vpliv starosti, telesne mase, ledvične in jetrne funkcije ter sočasnih obolenj
Variabilnost kliničnih učinkov zdravil Vpliv starosti, telesne mase, ledvične in jetrne funkcije ter sočasnih obolenj Iztok Grabnar Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani Staranje novorojenčki (do
Διαβάστε περισσότεραZdrava uravnotežena prehrana. Mateja Tomažin Šporar
Zdrava uravnotežena prehrana Mateja Tomažin Šporar Za uspešno celostno obravnavo bolnika 1.Nacionalni program za za obvladovanje sladkorne bolezni: Strategija razvoja 2010-2020 2.Slovenske smernice za
Διαβάστε περισσότερα100g maslaca: 751kcal = 20g : E maslac E maslac = (751 x 20)/100 E maslac = 150,2kcal 100g med: 320kcal = 30g : E med E med = (320 x 30)/100 E med =
100g maslaca: 751kcal = 20g : E maslac E maslac = (751 x 20)/100 E maslac = 150,2kcal 100g med: 320kcal = 30g : E med E med = (320 x 30)/100 E med = 96kcal 100g mleko: 49kcal = 250g : E mleko E mleko =
Διαβάστε περισσότεραSLOVENSKE SMERNICE ZA OBRAVNAVO ARTERIJSKE HIPERTENZIJE (2003)
ZDRAV VESTN 2004; 73: 507 17 507 Kakovost v zdravstvu/quality in health service SLOVENSKE SMERNICE ZA OBRAVNAVO ARTERIJSKE HIPERTENZIJE (2003) Rok Accetto, Jurij Dobovišek, Primož Dolenc, Barbara Salobir*
Διαβάστε περισσότεραAlergije - kaj jih povzroča in kako jih premagamo
APRIL 2012 NOVO Prehransko dopolnilo s čistim magnezijevim citratom, organsko obliko magnezijeve soli z najvišjo bio-razpoložljivostjo. Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah. www.magnezij.si
Διαβάστε περισσότεραPoglavje 7. Poglavje 7. Poglavje 7. Regulacijski sistemi. Regulacijski sistemi. Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM
Slika 7. 1: Normirana blokovna shema regulacije EM Fakulteta za elektrotehniko 1 Slika 7. 2: Principielna shema regulacije AM v KSP Fakulteta za elektrotehniko 2 Slika 7. 3: Merjenje komponent fluksa s
Διαβάστε περισσότεραMatematika 1. Gregor Dolinar. 2. januar Fakulteta za elektrotehniko Univerza v Ljubljani. Gregor Dolinar Matematika 1
Mtemtik 1 Gregor Dolinr Fkultet z elektrotehniko Univerz v Ljubljni 2. jnur 2014 Gregor Dolinr Mtemtik 1 Izrek (Izrek o povprečni vrednosti) Nj bo m ntnčn spodnj mej in M ntnčn zgornj mej integrbilne funkcije
Διαβάστε περισσότεραOsnove funkcionalne insulinske terapije
Osnove funkcionalne insulinske terapije Osnove funkcionalne insulinske terapije Klinični center Ljubljana, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Ljubljana, maj 2011 Založil:
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI ( IV deo) Rešenje: Najpre ćemo logaritmovati ovu jednakost sa ln ( to beše prirodni logaritam za osnovu e) a zatim ćemo
IZVODI ZADACI ( IV deo) LOGARITAMSKI IZVOD Logariamskim izvodom funkcije f(), gde je >0 i, nazivamo izvod logarima e funkcije, o jes: (ln ) f ( ) f ( ) Primer. Nadji izvod funkcije Najpre ćemo logarimovai
Διαβάστε περισσότεραGlukoneogeneza. Glukoneogeneza. Glukoneogeneza. poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih.
poteka v jetrih in ledvični skorji, v citoplazmi in delno v mitohondrijih. Izhodne spojine:, laktat, in drugi intermediati cikla TKK glukogene aminokisline, glicerol Kaj pa maščobne kisline? Ireverzibilne
Διαβάστε περισσότεραIzpeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega
Izeljava Jensenove in Hölderjeve neenakosti ter neenakosti Minkowskega 1. Najosnovnejše o konveksnih funkcijah Definicija. Naj bo X vektorski rostor in D X konveksna množica. Funkcija ϕ: D R je konveksna,
Διαβάστε περισσότερα1. Trikotniki hitrosti
. Trikotniki hitrosti. Z radialno črpalko želimo črpati vodo pri pogojih okolice z nazivnim pretokom 0 m 3 /h. Notranji premer rotorja je 4 cm, zunanji premer 8 cm, širina rotorja pa je,5 cm. Frekvenca
Διαβάστε περισσότεραVPLIV PREHRANE MOLZNIC NA SESTAVO MLEKA KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE. Izobraževanje za svetovalce, Ljubljana, 8. sept
VPLIV PREHRANE MOLZNIC NA SESTAVO MLEKA Jože VERBIČ KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Izobraževanje za svetovalce, Ljubljana, 8. sept. 2008 SESTAVA MLEKA sestava je kriterij za plačilo mleka, aktualna tudi
Διαβάστε περισσότερα1 Fibonaccijeva stevila
1 Fibonaccijeva stevila Fibonaccijevo število F n, kjer je n N, lahko definiramo kot število načinov zapisa števila n kot vsoto sumandov, enakih 1 ali Na primer, število 4 lahko zapišemo v obliki naslednjih
Διαβάστε περισσότεραIterativno reševanje sistemov linearnih enačb. Numerične metode, sistemi linearnih enačb. Numerične metode FE, 2. december 2013
Numerične metode, sistemi linearnih enačb B. Jurčič Zlobec Numerične metode FE, 2. december 2013 1 Vsebina 1 z n neznankami. a i1 x 1 + a i2 x 2 + + a in = b i i = 1,..., n V matrični obliki zapišemo:
Διαβάστε περισσότεραDISKRETNA FOURIERJEVA TRANSFORMACIJA
29.03.2004 Definicija DFT Outline DFT je linearna transformacija nekega vektorskega prostora dimenzije n nad obsegom K, ki ga označujemo z V K, pri čemer ima slednji lastnost, da vsebuje nek poseben element,
Διαβάστε περισσότεραIZVODI ZADACI (I deo)
IZVODI ZADACI (I deo) Najpre da se podsetimo tablice i osnovnih pravila:. C`=0. `=. ( )`= 4. ( n )`=n n-. (a )`=a lna 6. (e )`=e 7. (log a )`= 8. (ln)`= ` ln a (>0) 9. = ( 0) 0. `= (>0) (ovde je >0 i a
Διαβάστε περισσότεραSEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x)
FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Praktična Matematika-VSŠ(BO) Komuniciranje v matematiki SEMINARSKA NALOGA Funkciji sin(x) in cos(x) Avtorica: Špela Marinčič Ljubljana, maj 2011 KAZALO: 1.Uvod...1 2.
Διαβάστε περισσότεραIzločanje zdravilnih učinkovin iz telesa:
Izločanje zdravilnih učinkovin iz telesa: kinetični vidiki Biofarmacija s farmakokinetiko Aleš Mrhar Izločanje učinkovin Izraženo s hitrostjo in maso, dx/dt = k e U očistkom in volumnom, Cl = k e V Hitrost
Διαβάστε περισσότεραDržavni izpitni center SPOMLADANSKI IZPITNI ROK *M * NAVODILA ZA OCENJEVANJE. Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA
Državni izpitni center *M15143113* SPOMLADANSKI IZPITNI ROK NAVODILA ZA OCENJEVANJE Sreda, 3. junij 2015 SPLOŠNA MATURA RIC 2015 M151-431-1-3 2 IZPITNA POLA 1 Naloga Odgovor Naloga Odgovor Naloga Odgovor
Διαβάστε περισσότερα3.1 Granična vrednost funkcije u tački
3 Granična vrednost i neprekidnost funkcija 2 3 Granična vrednost i neprekidnost funkcija 3. Granična vrednost funkcije u tački Neka je funkcija f(x) definisana u tačkama x za koje je 0 < x x 0 < r, ili
Διαβάστε περισσότεραSkupaj za zdravje človeka in narave
www.zazdravje.net Skupaj za zdravje človeka in narave marec 2012 brezplačen izvod Tema meseca: Kako do več energije? 1 Kristalni vikend Seminar vodi Rajko Škarič 2 Pojdimo v sij svetlobe Seminar vodita
Διαβάστε περισσότεραREˇSITVE. Naloga a. b. c. d Skupaj. FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost 2. kolokvij 23.
Ime in priimek: Vpisna št: FAKULTETA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO Oddelek za matematiko Verjetnost. kolokvij 3. januar 08 Navodila Pazljivo preberite besedilo naloge, preden se lotite reševanja. Nalog je 6,
Διαβάστε περισσότεραZgodba vaše hiše
1022 1040 Zgodba vaše hiše B-panel strani 8-11 Osnovni enobarvni 3020 3021 3023 paneli 3040 3041 Zasteklitve C-panel strani 12-22 S-panel strani 28-35 1012 1010 1013 2090 2091 1022 1023 1021 1020 1040
Διαβάστε περισσότεραMultivariatna analiza variance
(MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti med več odvisnimi (številskimi) in več neodvisnimi (opisnimi) spremenljivkami. (MANOVA) MANOVA je multivariatna metoda za proučevanje odvisnosti
Διαβάστε περισσότεραKvantni delec na potencialnem skoku
Kvantni delec na potencialnem skoku Delec, ki se giblje premo enakomerno, pride na mejo, kjer potencial naraste s potenciala 0 na potencial. Takšno potencialno funkcijo zapišemo kot 0, 0 0,0. Slika 1:
Διαβάστε περισσότεραEffect of Fibre Fineness on Colour and Reflectance Value of Dyed Filament Polyester Fabrics after Abrasion Process Izvirni znanstveni članek
Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe 8 Učinek finosti filamentov na barvne vrednosti in odbojnost svetlobe barvanih poliestrskih filamentnih tkanin po drgnjenju July November
Διαβάστε περισσότερα1. TVORBA ŠIBKEGA (SIGMATNEGA) AORISTA: Največ grških glagolov ima tako imenovani šibki (sigmatni) aorist. Osnova se tvori s. γραψ
TVORBA AORISTA: Grški aorist (dovršnik) izraža dovršno dejanje; v indikativu izraža poleg dovršnosti tudi preteklost. Za razliko od prezenta ima aorist posebne aktivne, medialne in pasivne oblike. Pri
Διαβάστε περισσότεραZdravljenje nehodgkinovih limfomov z rituksimabom
Barbara Jezeršek Novaković Ana Benigar Zdravljenje nehodgkinovih limfomov z rituksimabom Sektor za internistično onkologijo, Onkološki inštitut Ljubljana Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani nehodgkinovi
Διαβάστε περισσότεραNAVODILO ZA UPORABO. alli 60 mg trde kapsule orlistat
NAVODILO ZA UPORABO alli 60 mg trde kapsule orlistat Navodilo za uporabo Natančno preberite celotno navodilo, ker vsebuje za vas pomembne podatke! Zdravilo je na voljo brez recepta. Uporabljajte ga pazljivo
Διαβάστε περισσότεραSLADKA RAZLAGA POJMOV
SLADKA RAZLAGA POJMOV A Absces ACE inhibitorji Acesulfam K Adrenalin Albuminurija α - celice Amilaza Amnezija Aminokisline Antibiotiki Anoreksija gnojna oteklina na mestu vstavitve kanile seta. Mesto je
Διαβάστε περισσότεραDefinicija. definiramo skalarni produkt. x i y i. in razdaljo. d(x, y) = x y = < x y, x y > = n (x i y i ) 2. i=1. i=1
Funkcije več realnih spremenljivk Osnovne definicije Limita in zveznost funkcije več spremenljivk Parcialni odvodi funkcije več spremenljivk Gradient in odvod funkcije več spremenljivk v dani smeri Parcialni
Διαβάστε περισσότεραOsnovni primer. (Z, +,,, 0, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: množenje je distributivno prema sabiranju
RAČUN OSTATAKA 1 1 Prsten celih brojeva Z := N + {} N + = {, 3, 2, 1,, 1, 2, 3,...} Osnovni primer. (Z, +,,,, 1) je komutativan prsten sa jedinicom: sabiranje (S1) asocijativnost x + (y + z) = (x + y)
Διαβάστε περισσότερα