SREDNJA ŠOLA JESENICE ENOTA ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA

Transcript

1 SREDNJAŠOLAJESENICE ENOTAZAIZOBRAŽEVANJEODRASLIH ANATOMIJAIN FIZIOLOGIJA

2 SašaFemcKnaflič KAZALO ANATOMIJAINFIZIOLOGIJA... 1 KAZALO...2 UVOD...8 CELICA(CITOLOGIJA)...9 PLAZMALEMA(CELIČNAMEMBRANA)...10 CELIČNIORGANELI...11 Endoplazmatskiretikulum Golgijevaparat Lizosomi Mitohondriji Ribosomi Centrioli Jedro Kromosomi Delitvejedraincelice Mitozaincitokineza...15 Mejozaaliredukcijskadelitev...16 TRANSPORTSNOVISKOZICELIČNOMEMBRANO...17 Pasivnitransport Aktivnitransport Endocitoza Eksocitoza TKIVA(HISTOLOGIJA)...20 EPITELI...20 Enoplastniepiteli Ploščatiepiteli Kubičniepiteli Cilindričniepiteli Psevdoplastovitiepiteli Večplastniepiteli Ploščatiepiteli Kubičniepiteli Cilindričniepiteli Prehodniepiteli ŽLEZE...23 Delitevžlez Polokaciji Gledenaizločke VEZIVA...24 Vezivastekočomedceličnino Kri Nalogekrvi...24 Krvnaplazma...24 Krvnecelice...24 Limfa

3 Vezivazzdrizastomedceličnino Mukoznovezivnotkivo Rahlovezivnotkivo Fibroznovezivnotkivo Elastičnovezivnotkivo Retikularnovezivnotkivo Adipoznovezivnotkivo(maščobnotkivo)...26 OPORNINE...27 Hrustančnotkivo Hialinihrustanec Elastičnihrustanec Vezivnihrustanec Kostnotkivo MIŠIČNOTKIVO...28 Gladkomišičnotkivo Prečnoprogastomišičnotkivo Srčnomišičnotkivo ŽIVČNOTKIVO...29 ORGANSKISISTEMI...31 SKELET...33 NALOGEOKOSTJA...33 ZUNANJOSTKOSTI...33 ZGRADBAKOSTI...34 NASTANEKKOSTI...35 Razvojkratkekostiizhialinegahrustanca Razvojdolgekostiizhialinegahrustanca POVEZAVEMEDKOSTMI...39 Sklepi Kostnispoji Hrustančnistiki Vezivnistiki KOSTIGLAVE LOBANJA...42 Možganskidellobanje Obraznidellobanje KOSTVVRATU...43 KOSTITRUPA HRBTENICA...44 Razlikemedvretenci Gibljivostinoblikahrbtenice Hrbteničnikanal KOSTITRUPA PRSNIKOŠ...46 KOSTIUDOV ZGORNJIUD...47 Rama Nadlaket Podlaket Zapestje Dlan Prsti KOSTIUDOV SPODNJIUD...48 Kolk Stegno Golen Nartinstopalo

4 Prsti LATINSKIIZRAZIZAKOSTI...49 Glava neparne parne kostvvratu Trup columnavertebralis(hrbtenica) thorax(prsnikoš) Okončine extremitassuperior(zgornjeokončine) extremitasinferior(spodnjeokončine) MIŠIČJE...51 UVOD...51 SKELETNOMIŠIČJE...53 Zgradbaskeletnemišice Delovanjeskeletnemišice SRČNAMIŠICA...56 GLADKOMIŠIČJE...57 SKELETNEMIŠICEČLOVEŠKEGATELESA...57 Mišiceglaveinvratu Kožnemišice Žvekalne(žvečne)mišice Mišičjejezika Mišičježrela Mišičjemehkeganeba Sprednjemišicevratu Stranskemišicevratu Mišicevzatilju Mišicetrupa Hrbtnemišice Površinskehrbtnemišice...58 Notranjehrbtnemišice...58 Najglobjehrbtnemišice...58 Trebušnemišice Mišiceprsnegakoša Površinskeprsnemišice...59 Notranjeprsnemišice...59 Mišicezgornjeekstremitete Mišice,kipremikajolopatico Mišice,kipremikajonadlakt Mišicekomolčnegasklepa Mišicepodlakta,kipregibajozapestje Mišice,kipregibajoprste Mišicespodnjeekstremitete Mišicekolčnegasklepa Mišicestegna Mišicegoleni Mišicestopala ŽIVČEVJE...64 NALOGEŽIVČEVJA...64 DELITEVŽIVČEVJA...65 SESTAVAŽIVČEGATKIVA...65 NASTANEKVZBURJENJA

5 PRENOSVZBURJENJAZENEŽIVČNECELICENADRUGO SINAPSE...67 Nevrotransmiterji Acetilholin Aminokisline Kateholamini Peptidi Delovanjedroginzdravilvpovezavissinapsami CENTRALNIŽIVČNISISTEM(CŽS)...69 Ovojnicecentralnegaživčevja Hrbtenjača Možgani Možganskodeblo Podaljšanahrbtenjača...72 Most...72 Srednjimožgani...72 Malimožgani Medmožgani Epitalamus...73 Talamus...73 Hipotalamus...73 Velikimožgani Motoričnicentri...74 Senzoričnicentri...74 Psihoasociacijskicentri...74 PERIFERNIŽIVČNISISTEM...76 Možganskiživci Hrbtenjačniživci VEGETATIVNOŽIVČEVJE...78 PODZAVESTNIINZAVESTNIGIBI...79 PREBAVILA...80 PREBAVNACEV...82 Ustnavotlina Zobje Jezik Žlezeslinavke Žrelo Požiralnik Želodec Tankočrevo Dvanajstnik(duodenum) Tankočrevovožjempomenubesede Debeločrevo PREBAVNEŽLEZE...87 Jetra Žolč Zgradbajeter Trebušnaslinavka OBTOČILA...90 KRVNAOBTOČILAALIKRVOŽILJE...90 Srce Krvnežile Krvniobtok Malialipljučnikrvniobtok Velikialitelesnikrvniobtok

6 Glavnetelesnearterije Glavnetelesnevene LIMFNAALIMEZGOVNAOBTOČILA...99 Bezgavke DIHALA ZGRADBADIHAL Nosnavotlina Žrelo Grlo Sapnik Pljuča DIHANJE Mehanikadihanja Pljučnodihanje Celičnodihanje SEČILA ZGRADBASEČIL Ledvica Sečevod Sečnimehur Sečnica DELOVANJESEČIL KOŽA KOŽNEPLASTI Povrhnjica Usnjica Podkožje KOŽNIDERIVATI Lasjeindlake Nohti Žleze ČUTILA ČUTILOZAVID Zrklo Plastizrkla Beločnica(sklera) Žilnica(horoidea) Mrežnica(retina) Prozornidelizrkla Očesnatekočina Steklovina Leča Pomožniorgani Solzila Zrkelnemišice Varovalnenaprave ČUTILOZASLUHINRAVNOTEŽJE Zgradbaušesa Zunanjeuho Srednjeuho Notranjeuho Delovanjeslušnegaorgana

7 Delovanječutilazaravnotežje ČUTILOZAVOH ČUTILOZAOKUS ČUTILAZABOLEČINO,TOPLOTO,MRAZ,TIP(DOTIK)INPRITISK ENDOKRINEŽLEZE HIPOFIZA(MOŽGANSKIPRIVESEK) Nevrohipofiza Antidiuretičnihormon(ADH) Oksitocin Adenohipofiza Tireotropnihormonalitirotropin(TSH) Foliklestimulirajočihormon(FSH) Luteinizirajočihormon(LH) Prolaktin(PRL) Rastnihormon(GH)alisomatotropin Adrenokortikotropnihormon(ACTH) Alfamelanocitestimulirajočihormon(MSHα) ŠČITNICA(TIROIDNAŽLEZA) Tiroksin Kalcitonin ŽLEZEOBŠČITNICE(PARATIROIDNEŽLEZE) Parathormon(PTH) TREBUŠNASLINAVKA(PANKREAS) Betacelice Alfacelice Deltacelice NADLEDVIČNAŽLEZA(ADRENALNAŽLEZA) Skorjanadledvičnežleze(adrenalnikorteks) Glukokortikoidi Mineralokortikoidi Androgeni Sredicanadledvičnežleze SPOLNEŽLEZE Moda(testisi) Jajčniki(ovariji) Estrogeni Progesteron Oralnakontracepcijskasredstva Menopavza Hormonskanadomestnaterapija SPOLOVILA(SPOLNIORGANI) MOŠKASPOLOVILA Notranjaspolovila Modo(testis) Obmodek(epididimis) Semenovod Semenjak(mehurčastažleza) Prostata(obsečnica) Cowperjevažleza Zunanjaspolovila Penis ŽENSKASPOLOVILA Notranjaspolovila

8 Jajčnik(ovarij) Jajcevod Maternica(uterus) Nožnica(vagina) Zunanjaspolovila ZORENJESPOLNIHCELIC Spermatogeneza Oogeneza MENSTRUALNICIKLUS OPLODITEV(FERTILIZACIJA) NOSEČNOSTINRAZVOJOPLOJENEGAJAJČECA,ZARODKAOZIROMAPLODA Razvojovuma Razvojembria Razvojfetusa Povezavamedmaterjoinplodom ROJSTVOINDOJENJE VLOGAHORMONOVMEDNOSEČNOSTJOINOBPORODU VIRIINDODATNALITERATURA Predvamijeučbenik,kivambopomagallažjerazumetidelovanje človeškegatelesainnjegovihdelov. Polegtegabostevnjemnašlipojmepovezanezzgradbočloveškegatelesainnjegovihsestavnihdelov.V knjigijetudivelikoslikinshem,kivambodopomagalepriučenju. Človeškotelojenamrečzelokompiciranozgrajenorganizem,kateregarazličnideliopravljajozelorazlične naloge.polegtegapasotefunkcijetelesanazelovisokirazvojnistopnji,karhkratipomeni,dasovsiprocesi vnašemorganizmuzelozapleteniinvčasihtežkorazumljivi. Upam,davamboučbenik,kijepredvamipomagal,dabosteusvojiliključnaznanjapovezanazanatomijoin fiziologijo. Želimvamčimuspešnejšeučenje! prof.sašafemcknaflič UVOD Predenpreidemonazgradboindelovanjecelicesinakratkooglejmo,kajposameznaizmedved,omenjenih vnaslovu,obravnavainkakšnojenjunomestomeddrugimibiološkimidisciplinamioz.vedami. Anatomija je veda, ki se ukvarja z zgradbo telesa in njegovih sestavnih delov. Močno je povezana s fiziologijo,kipajevedaodelovanjutelesainnjegovihdelov. 8

9 EK O LO G IJA FIZ IO L O G IJA Z O O L O G IJA B I O L O G I JA G EN ETIKA M IK R O B IO LO G IJA BO TANIKA A N A T O M I JA Rib B I O K E M I JA Slika1:Biološkediscipline CELICA(CITOLOGIJA) Celicajeosnovnagradbenainživljenjskaenotaorganizmov. Na začetku razvoja zarodka človeka so si vse celica enake, vendar pa kmalu pride do celične diferenciacije.topomeni,dacelicepostanejorazlične,gledenatokaterofunkcijoopravljajo.vsetelesne celicenosijosicerenakdednizapisvoblikidnk(deoksiribonukleinskakislina;dna)molekul,vendarpasev vsaki celici izrazijo samo določeni deli teh molekul. Vsaka DNK molekula ima veliko različnih odsekov (segmentov),kijimrečemo geni.geninosijoinformacije,potrebnezasintezo(izgradnjo)beljakovin.med beljakovinespadajotudi encimi,kikatalizirajooz.pospešujejobiokemijskereakcije.čejenekgenvneki celiciaktiven,topomeni,dabovcelicinastajalencim,kigatagenkodira(nosizapiszanj).taencimbo kataliziraldoločenobiokemijskoreakcijo,kiboimelatočnodoločenoposledico(celicabonaprimersprejela nekosnov).natanačingenidoločajo delovanje celicinstemcelotnegatelesa, izgradnjo telesaterv pretežnimeridoločajonjegovopodobo. Celiceistegaizvora,kisosipodobne,inkiopravljajoenakenaloge,sozdruženevtkiva.Različnatkivase združujejovvečjeenote,kiopravljajodoločenenalogeinjihimenujemo organi.različniorganipripadajo različnimorganskimsistemom,kitvorijonekorganizem.tosot.i.organizacijskeravni,kipredstavljajo funkcionalnoorganizacijočloveškegatelesa. 9

10 c e lic a tk iv o org an o rg a n s k i s is te m o rg a n iz e m Slika2:Funkcionalnaorganizacijačloveškegatelesa Večina telesnih celic ima podobno osnovno strukturo. Celica je obdana s plazmalemo ali celično membrano.vsebinacelicepajeizdvehdelov:izcitoplazmeinnukleoplazme(celičnojedroalinucleus). Po strukturi in funkciji pa delimo citoplazmo na osnovno citoplazmo (matriks) in citoplazemske diferenciacije(celičniorganeli). Plazmalema(celičnamembrana) Membranacelicejefosfolipidnidvosloj,vkateregasovgrajeniproteini(beljakovine)voblikimozaika,zato imenujemo tako zgradbo model tekočega mozaika. Fosfolipidi so sestavljeni iz hidrofobnih repov (obrnjenisostranodvodnefaze)inhidrofilnihglav(obrnjenesoprotivodnifazi).hidrofobnirepisomed sebojpovezani.membranajezaraditakezgradbedobrogibljivaindelnoprepustna.osnovnanalogacelične membranejepregrajevanjeinhkratipovezovanjenotranjegainzunanjegaceličnegaokolja(transportsnovi, izločanjemedceličnineinbazalnelamine,tvorbareceptorjev). 10

11 Slika3:Zgradbaceličnemembrane Celičniorganeli Endoplazmatskiretikulum Zrnatiendoplazmatskiretikulumjeizploščatihcisterninkanalov,nakaterihsoribosomi.Neposrednoje povezansprostoromokrogjedrnemembrane.jeorganel,nakateremsezačnesintezaproteinov. Gladkiendoplazmatskiretikulum jeizrazvejanihkanalovinvakuolinjevmnogihcelicahneposredno povezanzzrnatim.svojeprodukteposredujealineposrednopredajagolgijevemuaparatu.imapomembno vlogo pri metabolizmu lipidov, ogljikovih hidratov, pri sintezi steroidnih hormonov in razstrupljanju. V prečnoprogastihmišičnihvlaknih(celicah)gaimenujemosarkoplazemskiretikulum(sodelujeprikontrakciji vlaken). Golgijevaparat Enaizmednjegovihnalogjerazvrščanjerazličnihbeljakovin,kipridejoizendoplazmatskegaretikulumain njihovo posredovanje drugim celičnim organelom. Sodeluje tudi pri biosintezi membran in pri tvorbi akrosoma (struktura v sprednjem delu spermija, ki omogoča oploditev s tem, da razgradi vitelinsko membranojajčnecelice). Lizosomi Tosomehurčki,kivsebujejomnogorazličnih encimov.sointracelularni(znotrajcelični) prebavnisistem. Razgrajujejofagocitiranesnoviin»odsluženelastneorganele«.Popropaducelicerazgrajujejotudicelično vsebino(avtoliza). Mitohondriji Osnovnafunkcijamitohondrijevjeceličnodihanjeintvorbaenergetskobogatihsnovi(ATP).Zgrajeniso izdvehmembran.notranjamembranajemočnonagubana,dasepovečapovršinainstemučinkovitost organela.imajotudisvojolastnodnk.vmišičnihcelicahsomitohondrijizeloveliki(orjaškimitohondrijiali sarkosomi). Ribosomi Ribosomisonajmanjšiceličniorganeli.Nanjihnastajajoproteini(prevajanjeinformacijskeRNKvproteine). Pogostosovezaninazrnatiendoplazmatskiretikulum. 11

12 Slika4:Zgradbačloveškecelice Centrioli Tosonitasticeličniorganeli,kisodelujejopritvorbidelitvenegavretena.Kocelicanivfazidelitve(interfaza ) se par centriolov nahaja blizu jedra. Pri delitvi jedra nastane še en centriolni par. Nato potujeta para centriolovvsaknasvojpolceliceinobenemsprožitatvorbodelitvenegavretena. Jedro Jedroje največji celičniorganel.vnjemjevečina dednihinformacij. Vodiinusmerjavsadogajanjav celiciinodločilnovplivananjenodiferenciacijo.jerazličnihoblikinselahkosamostojnopremika.nekatere celiceimajojedrolevdoločenifazidiferenciacije(npr.eritroblasti),nekatereimajocelovečjeder(npr. prečnoprogastamišičnavlakna). Vsebino jedra imenujemo nukleoplazma. Sestavljena je iz nukleinskih kislin, histonov, nehistonskih beljakovin,encimov,ionovindrugihsnovi.dnk(nukleinskakislina),histoniinnehistonskebeljakovine tvorijokromatin. 90%svojegaživljenjapreživicelicavt.i. interfazi.vtemobdobjujejedroločenoodcitoplazmezjedrno membrano,kijevresnicidvojnainimamnogopor.interfaznojedroimenujemotudidelovnojedro. 12

13 Kromosomi Kromosomisostrukture,kipostanejovidnezaradizvijanjaingubanjakromatinapri mitozi (delitvijedra). Vsak kromosom je iz dveh sestrskih kromatid. V interfazi se namreč kromatin vsake celice oz. jedra podvoji. Glavnigradnikkromatinaoz.kromosomajeDNKmolekula,kiimaoblikodvojnevijačnice.Gradijojoštirje različni ribonukleotidi, ki so v verigi DNK različno razporejeni. Njihovo zaporedje nam pove, za katero beljakovinonosijozapis. Normalnoštevilokromosomovpričlovekuje46ali23parov.Kromosomisenamrečvednonahajajovparih, kajtiotrokdobienkromosomodmatereinenegaodočeta.rečemo,daimajotelesnecelice diploidno število kromosomov (dvojno garnituro kromosomov). Človek ima 22 parov avtosomnih kromosomov (enaki pri moških in ženskah) in 1 par spolnih kromosomov (23. par; določa spol). Če ima zarodek, kateregaspolugotavljamo,dvaxkromosoma,potemježenskegaspola,čepaimaenxinenykromosom, jetaosebekmoškegaspola.kromosoma,kitvoritapar,seimenujetahomolognakromosoma. Določenaobolenjasopovezanaznepravilnimštevilomkromosomov.Primerjedownovsindrom,kjersona mestušt.21trijekromosomi. Zarazlikoodtelesnihcelic,paimajozrelespolnecelicehaploidnoštevilokromosomov(enojnogarnituro). Takoštevilojepovezanosposebnodelitvijocelic,imenovano redukcijskadelitev ali mejoza,prikateri nastanejospolnecelice.oboploditviseobespolnicelicizdružitaindobimozigoto(spojek),kiimadiploidno številokromosomov,karveljapotemtudizaorganizem,kizrasteiznje. Oblikakromosomovjeodvisnaodpoložaja primarnegazažetka ali centromere.centromeradelivsako kromatidonadvetelomerialiročici,kistalahkoenakodolgialipajenjunadolžinazelorazlična. Slika5:Zgradbakromosoma 13

14 S svetlobnim mikroskopom se kromosomi najlepše vidijo v metafazi mitoze. Imenujemo jih metafazni kromosomi.vtejfazitudinajlažjenaredimo kariotip (slika,kiprikazujecelsetkromosomovjedraneke celice). Slika6:Kariotipženske Slika7:Kariotipmoškega 14

15 Delitvejedraincelice Poznamodverazličnidelitvijedra mitozoinmejozo.delitvijedravednosledidelitevcelicealicitokineza. Mitozaincitokineza Mitozajedelitevceličnegajedra.Nataknačinsedelijojedratelesnih(somatskih)celic.Pomitotskidelitvi ostanevcelicahševednodvojnagarniturakromosomov.celice,kinastanejopomitoziincitokinezisosi medsebojenake(nirazlikevdednini).primitozikromatinskevrviceoblikujejosestrskekromatide,kitvorijo kromosome.kromosomisotransportnaoblikakromatina. Zaradispecifičnihdogajanjrazlikujemovmitozištirifaze:profazo,metafazo,anafazointelofazo. Slika8:Mitoza V profazi sezačnekromatininterfaznegajedrapostopomazvijatiingubativkromosome.nastane šeen centriolni par. Centriolna para povzročita nastanek tubulov (cevčic) delitvenega vretena in potujeta na nasprotnapolacelice.razgradisejedrniovoj.stemjeprofazakončana. Vmetafazi sekromosomipostopomarazporedijovekvatorialniravninicelice.centriolnaparastanapolih celice,oblikovanojedelitvenovreteno.znakzazačeteknaslednjefazejepodvojitevdnknacentromerah, zaradičesarsekromosomipovsejdolžinirazdelijovkromatide. Vanafazipotujejokromatidenanasprotnapola,pričemersodelujedelitvenovreteno. 15

16 Telofazaponavadisovpadaspotekomcitokineze.Kromatidesezačnejoodvijativkromatin,pojavisenovo jedrce,oblikovatisezačnejedrnamembrana.tubulidelitvenegavretenaserazgradijo. Citokineza je delitev celice. Najprej se v ekvatorialnem delu pojavi zažetek. Od endoplazmatskega retikulumasezobehstraniekvatorjacepijomehurčki.izmembranzlitihmehurčkovsetvoritaplazmalemi sosednjih,hčerinskihcelic.mladicelicinatopreidetavfazorastiindiferenciacije. Mejozaaliredukcijskadelitev Mejotskosedelijopraspolnecelicevspolnihžlezahživaliinčloveka.Takonastanejospolnecelice.Pri temsediploidnoštevilokromosomovreduciravhaploidno. Mejotskiprocesipotekajovdvehzaporednihdelitvah.ImenujemojumejozaIinmejozaII. MEJOZAI BistvomejozeIjeparjenjehomolognihkromosomov(rekombinacijadednine,crossing over).rezultatte delitvejeredukcijaštevilakromosomov. VmejoziIločimo:profazoI,metafazoI,anafazoIintelofazoI.Zarazlikoodmitotskeprofaze,jemejotska mnogodaljša. Slika9:MejozaI Na začetku profaze I so kromosomi v obliki tankih dolgih niti. V naslednji fazi se začenja parjenje homolognihkromosomov.nastanenekakšen šopek kromosomov.natosekromosomipopolnoma sparijo. Takimsparjenimstrukturamrečemo bivalenti (tetrade).vtemstadijupridedo rekombinacijedednine med homolognimikromosomi(zamenjajosegeni).natoparjenjepopušča.dvahomolognakromosoma,kitvorita bivalentsesamošenaenemkoncudržitaskupaj.lahkostananekaterihkoncihprekrižana.natakihmestih zato lahko pride do tega, da se del kromosoma odlomi in se ta del zamenja z drugim homolognim kromosomom.tapojavimenujemocrossing over.stemseprofazaikonča. V metafazi I se razgradi jedrni ovoj, oblikuje se delitveno vreteno, bivalenti se naključno razporedijo v ekvatorialniravnini. VanafaziIsebivalentirazdvojijoinvsakdelpotujenasvojpol. 16

17 V telofazii seoblikujejedrniovojokolikromosomov.natosedeli šecitoplazma,vendarceliciostaneta skupaj. MEJOZAII Mejoza II je v bistvu mitotska delitev. Potek je enak kot pri mitozi. V anafazi II se ločita kromatidi kromosomovinpo telofaziii ter citokinezi nastanejo štirigenetskorazličnehaploidnespolnecelice.pri zorenjujajčnihcelicčlovekanastaneleenozrelojajčece,ostaletricelicepapropadejo. Slika10:MejozaII Zaradi rekombinacije dednine, zaradi procesa imenovanega crossing over in zaradi naključne razporeditve bivalentov vmetafazi I, nastanejo priredukcijiv anafazii in vnadaljnih procesihmejoze genetskorazličnespolnecelice. Transportsnoviskoziceličnomembrano S selektivno prepustnostjo in transportom snovi omogoča plazmalema optimalne razmere za potek življenjskihprocesovvcelici. Prehod snovi skozi celično membrano poteka pasivno (z difuzijo in ozmozo) ter aktivno (s pomočjo encimovinenergijevoblikiatpmolekul).polegtegapacelicasprejemainoddajasnoviz endocitozo in eksocitozo. Pasivnitransport Ozmozajetransportmolekultopila(običajnovode)skozipolprepustnomembranoizmanjkoncentriranev boljkoncentriranoraztopino(topilorazredčikoncentriranoraztopinonekesnovi). Difuzija je proces, pri katerem molekule topljenca kažejo tendenco, da se enakomerno razpršijo po določeni snovi (topilu). Molekule vedno potujejo v smeri koncentracijskega gradienta, kar pomeni, da potujejozmestazvečjokoncentracijonamestozmanjšokoncentracijo. Snovilahkoprehajajo: skozihidrofobnislojplazmaleme skozihidrofilneporeinionskekanalčke 17

18 spomočjoprenašalcev(pospešenadifuzija) Skozihidrofobnislojplazmalemeprehajajosnovi,kisotopnevmaščobah(npr.plini kisikindušikter drugenepolarnesnovi).večjajetopnost,hitrejšijetransport. KISIK v e čja k o n ce n tra cija KISIK iz lo č a n je C IT O PL A Z M A ra z ta p lja n je M ED CELIČN IN A m a n jš a k o n ce n tra cija Slika11:Transportsnoviskozihidrofobnisloj Manjše polarnemolekule (tudivoda)in ioni (npr.na+,k+)prehajajo skozihidrofilneporeoz.ionske kanalčke. Spospešenodifuzijo prehajajoskoziplazmalemo sladkorji, glicerol (sestavinamaščob), aminokisline (sestavinebeljakovin)innekateredrugesnovi.difuzijapotekahitreje,kotbipričakovaligledenavelikostin drugelastnostimolekul.pritemtransportusodelujejoposebnesnovi(nosilci),katerihštevilojeomejeno, zatoseprocespridoločenikoncentracijisnovizasitiinhitrostostanekonstantna. M ED CELIČN IN A m a n j š a k o n c e n t r a c ij a v e č j a k o n c e n t r a c ij a C IT O PLA Z M A k a lije v i io n i n a tr ij e v i io n i v e č j a k o n c e n t r a c ij a m a n j š a k o n c e n t r a c ij a Slika12:Pasivnitransportskoziionskekanalčke Aktivnitransport 18

19 Aktivnitransportpotekaprotikoncentracijskemugradientu,zakarjepotrebnaenergijainencimi prenašalci.celicaimaenergijouskladiščenovoblikienergetskobogatihmolekul ATP,izkaterihse,pri odcepitvifosfatneskupine,sproživelikoenergije. Zaktivnimtransportomprehajajoskoziplazmalemo anorganskiioni, sladkorji, aminokisline,mordatudi voda. Aktivni transport pomaga vzdrževati stalno napetostno in koncentracijsko razliko med notranjim in zunanjimdelomplazmaleme.četegatransportanebibilo,bicelicapropadla,kerbispasivnimtransportom določenesnovistalnopritekalevcelico,drugepastalnoodtekale.stalnonapetostnorazlikomedzunanjimin notranjimdelomplazmaleme,kijoimenujemomirovnimembranskipotencial,vzdržujena/kčrpalka,kijo poganjaenergijamolekulatp.ta črpalkanaenorazgrajenomolekuloatpprenesedvakalijevaionav celico in tri natrijeve ione iz celice. S tem je v citoplazmi celice manj pozitivno nabitih ionov kot v medceličnini, kar pomeni, da je plazmalema na zunanji strani pozitivno nabita, na notranji strani pa negativno. M ED CELIČNINA C IT O PLA Z M A N a / K č r p a lk a Slika13:DelovanjeNa/Kčrpalke Endocitoza Endocitozajelastnostplazmaleme,daseob stiku ssnovmi,zakatereima receptorje, izviha ali uviha. Natozajamesnovvmehurčekinjotakovključivcelico. Fagocitozajesprejemanjetrdnihdelcev,pinocitozapajesprejemanjetekočihsnovi. Nataknačinnekaterilevkociti(obrambnecelice;belekrvničke)uničujejobakterijeinpožirajoodmrletelesne celice. Slika14:Endocitoza 19

20 Eksocitoza Eksocitozajeizločanjesnoviizcelicestvorbomembranskihmehurčkov. TKIVA(HISTOLOGIJA) Tkivosestavljajoceliceistegaizvora,kiimajopodobnozgradboindelovanje.Celicevtkivumorajoopravljati osnovnenaloge,enafunkcijapajepoudarjena. TKI V O c e lic e m e d c e lič n in a m a lo p a r e n h im v e lik o m e z e n h im Slika6:Vrstetkiv Poznamoštiritipetkiv: epiteliinžleze vezivainopornine mišičnotkivo živčnotkivo Epiteli Epitelisoparenhimatskatkiva.Njihovaosnovnafunkcijajekrovna(pokrivajozunanjeinnotranjepovršine). Odvezivnegatkivasovednoločenizbazalnolamino(prekonjecelicedobivajohrano). Poznamoenoplastneinvečplastneepitele. Enoplastniepiteli Ploščatiepiteli - ploščate,nizkecelice osrčnik(perikard),popljučnica,potrebušnica,pljučnimehurček,ledvičniglomerul,notranjostžile 20

21 Slika7:Enoplastniploščatiepitel Kubičniepiteli - celicevoblikikocke površinajajčnika,izvodilažlez Slika8:Enoplastnikubičniepitel Cilindričniepiteli - podolgovatecelice prebavnacev,jajcevod(migetalčni) Slika9:Enoplastnicilindričniepitel Psevdoplastovitiepiteli - izgleda,kotdajevečplasten vohalnasluznica,izvodilamoškihspolovil 21

22 Slika10:Psevdoplastovitiepitel Večplastniepiteli Ploščatiepiteli - povrhnjicakože,sluznicavustnivotlini,sluznicavagine Slika11:Večplastniploščatiepitel Kubičniepiteli - izvodilaznojnicinlojnic Cilindričniepiteli - sluznicadihalnihorganov,izvodilamlečnihžlez Slika12:Večplastnicilindričniepitel Prehodniepiteli - sestavljeniizrazličnovelikihcelic,katerihvelikostsenavzvenpovečuje(vrhnjaplastjeiznajvečjih celic) takorganselahkomočnoraztegne 22

23 - sečnimehur,sečevod Slika13:Prehodniepitel Migetalčniepitelisotistiepiteli,katerihceliceimajomigetalke(sapnik,jajcevod).Nevroepitelisoepiteli,ki polegdrugihvsebujejotudičutnice(čutilnecelice).primeranevroepitelastavohalnainokušalnasluznica. Tistiepiteli,kivsebujejobarvilasopigmentiraniepiteli(npr.očesnamrežnica). Žleze Žlezesodiferenciraneepitelnecelice,katerihfunkcijajeizločanjesekretov(izločkov). Delitevžlez Polokaciji - endoepitelne(sovepitelu) eksoepitelne(sovgreznjenevdrugatkiva): eksokrine(zzunanjimizločanjem;imajoizvodilo) endokrine(znotranjimizločanjem;nimajoizvodila;hormonskežleze) Gledenaizločke - prebavnežleze(prebavniencimi) slinavke(slina) endokrinežleze(hormoni) sluznežleze(sluz) znojnice(znoj) lojnice(loja) mlečnežleze(mleko) Slika14:Endokrinaineksokrinažleza 23

24 Veziva Celice, ki tvorijo vezivno tkivo imenujemo fibrocite. Za ta tkiva je značilna bogata medceličnina (mezenhimatskatkiva),vkaterisobeljakovinskeniti(fibrile).ločimodvevrstifibril:kolagene(odpornostin trdnost)inelastične(prožnostinelastičnost). Poznamo: - vezivastekočomedceličnino: - vezivazzdrizastomedceličnino: kri limfa mukozno rahlo fibrozno elastično retikularno adipozno Vezivastekočomedceličnino Kri Nalogekrvi - respiratorna(transportdihalnihplinov) prehranjevalna(transporthranilnihsnoviizčrevesjainzalogvtkiva) ekskretorna(transportproduktovmetabolizmaodcelicdoizločal) zaščitna(transportobrambnihcelicinprotiteles) regulatorna(transporthormonovinodvečnenotranjetoplotenapovršinotelesa) Krijesestavljenaizkrvneplazme(medceličnina)inkrvnihcelic. Krvnaplazma Sestava: voda(91%) beljakovine(8%): - albumini - globulini - fibrinogen glukoza maščobe anorganskesoli encimi hormoni protitelesa Najpomembnejšabeljakovinavkrvijefibrinogen,kiseobstikuzzrakompretvorivfibrin,tapatvorikrvni strdek.čeplazmiodvzamemofibrinogensetakasnovimenujekrvniserum. Krvnecelice Poznamotrivrstekrvnihcelic: rdečekrvničke=rdečekrvnecelice=eritrociti krvneploščice=trombociti 24

25 - belekrvničke=belekrvnecelice=levkociti Vsekrvnecelicenastajajov rdečemkostnemmozgu izcelicimenovanih hemocitoblasti.rdečikostni mozegsenahajavspužvastihkosteh(rebra,grodnica,medenica) ERITROCITI: So brezjedrne celice, ki imajo obliko tankega diska z odebeljenim robom (čimvečja površina za dano prostornino).velikisookrog7 µm.vkrvizdravegačlovekaje 4,5do5milijonoveritrocitovv1mm 3. Njihovaživljenjskadobajezelokratka(120dni).Propadajovvraniciinjetrih.Njihovanalogajetransport kisika,zakateregajeodgovoren hemoglobin,kijezgrajenizglobulina(beljakovina)inhema(barvilo,ki vsebuježelezo).železovhemujenamrečsposobnovezatikisik.vjetrihnastajaizhemabarvilobilirubin (žolčno barvilo), železo pa se ponovno uporabi. Kadar ima hemoglobin vezan kisik, ga imenujemo oksihemoglobin.takratjekrisvetlordečebarve(oksigeniranaaliarterielnakri).kadarpakrivsebujemalo kisikajetemnordeča(venoznakri).takakrivsebujevelikoogljikovegadioksida,kipajeraztopljenvkrvni plazmi. TROMBOCITI: Sopravtakobrezjedrnecelice,kipasomanjšeoderitrocitov(2 4µm).Njihovoštevilosegibljeod do na mm 3. Sodelujejo pri strjevanju krvi, saj vsebujejo encime, ki pomagajo pretvoriti fibrinogenvfibrin(mrežastatvorba,vkateroseujamejokrvneceliceinzlepijovkrasto).ljudem,kiimajo hemofilijo,manjkaedenizmedtehencimov. LEVKOCITI: Teceliceimajojedro,nimajopabarvila.Vkrvipopolnomazdraveodrasleosebejihjeokrog6000do8000 v1mm3,prihudiinfekcijipalahkonjihovoštevilonarastena50000v1mm3. Poznamovečvrstlevkocitov: granulociti: agranulociti: - nevtrofilci bazofilci eozinofilci monociti limfociti Granulociti: Nevtrofilci: 65% ameboidnopremikanje fagocitoza(požirajopovzročiteljeinfekcij;mikrofagi) življenjskadoba:3dni Eozinofilci: 3% fagocitoza sodelujejoprialergijskihreakcijah Bazofilci: 1% sodelujejoprialergijskihreakcijah(sproščajohistamin) Agranulociti: Monociti: 6% makrofagi(požirajovečjedelce:okvarjenecelice,večjemikrobe) 25

26 Limfociti: 25% glavneceliceimunskegaodziva(tvorijoprotitelesa;zavsakmikrobsetvoriposebnoprotitelo) nepropadajo(zorijoinhranijosevbezgavkah) Limfa Limfaalimezgajetekočina,kikrožipolimfnemobtoku.Jepodobnesestavekotkrvnaplazma,ledajev njejmanjbeljakovin.polegtegapavsebujetudilimfocite. Njenaglavnafunkcijaje odnašanjekončnihproduktov metabolizmain transportmaščobdirektnoiz črevesavcelicemaščobnegatkiva. Vezivazzdrizastomedceličnino Mukoznovezivnotkivo Toje embrionalno vezivnotkivo,zakateregasoznačilnezvezdastecelice.nahajasenpr.vpopkovini. Celicesovloženevzdrizastomedceličnino. Rahlovezivnotkivo Totkivoima poltekočomedceličnino,vkaterisežejasnovidijofibrile.najdemogavpodkožju,ovojih krvnihžil,ovojihživcev. Fibroznovezivnotkivo Imaže zelokompaktnomedceličnino zmočnimisnopifibril,kipotekajovzporedno.značilnojeza kite, ligamente(sklepneovojnice),fascie(mišičneindrugeovojnice). Elastičnovezivnotkivo Vmedceličninitegavezivasotudielastičnefibrile,zatojetakovezivoprožno.Značilnojezastenoaorte. Retikularnovezivnotkivo Izgledakotmreža(retikulum)izcelicinfibril.Najdemogabezgavkah,vraniciinrdečemkostnemmozgu. Adipoznovezivnotkivo(maščobnotkivo) To tkivo predstavljajo skupki maščobnih celic, ki so lahko poplnoma napolnjene z maščobo. Njegove naloge so: zaščita telesa pred mrazom in mehanskimi poškodbami, opora organom, zaloga maščobe, zapolnjevanjeprostorovvtelesu.totkivonajdemookrogledvicinvpodkožju. 26

27 Slika15:Adipoznotkivo Opornine Medopornineštejemohrustančnoinkostnotkivo. Hrustančnotkivo Vmedceličnini,vkaterinajdemohrustančnecelice,senahajajotudifibrile. Ločimotrivrstehrustančnihtkiv: - hialinihrustanec - elastičnihrustanec - vezivnihrustanec Hialinihrustanec Vsebuje kolagenefibrile,kipaso slabovidne.je belebarve.najdemogav embrionalnemskeletu,v sklepih,rebrih,stenisapnikainsapnic,vgrlu. Slika16:Hialinihrustanec Elastičnihrustanec Vsebujekolageneinelastičnefibrile,kisodobrovidne.Najdemogavuhlju,začetnemdelupožiralnika (poklopec),sluhovodu. 27

28 Slika17:Elastičnihrustanec Vezivnihrustanec Vsebujemočnesnopekolagenihfibril,kidajejotemutipuhrustancaizjemnotrdnost.Iztegahrustancaso zgrajenimedvretenčnidiski,sramnavezmedeničnegaobročainmeniskus. Slika18:Vezivnihrustanec Kostnotkivo Je najtrševezivnotkivo,sajsevanjvlagajo anorganskesnovi (kalcijevesoli).anorganskesubstance tvorijopribližno2/3kostnegatkiva,preostalatretjinapajeiz kostnihcelic,medceličnineinkolagenih fibril. Kostnotkivonastajanadvanačina: kostivezivnegaporeklaserazvijejodirektnoizembrionalnegavezivnegatkiva kostihrustančnegaporeklapanastanejospokostenitvijohialinegahrustanca Mišičnotkivo Funkcijamišičnegatkivaje kontrakcija(krčenje).kergrezazelospecifičnofunkcijo,sotudicelicezelo specialne. Citoplazmo mišične celice imenujemo sarkoplazma. V njej so miofibrile, ki se krčijo. Celice mišičnegatkivasopodolgovate,ozke,vretenaste,zatojimrečemomišičnavlakna. Ločimotrivrstemišičnihtkiv: - gladkomišičnotkivo prečnoprogastomišičnotkivo srčnomišičnotkivo 28

29 Gladkomišičnotkivo Vsebuje enojedrnavlakna,zakaterajeznačilna zelopočasnakontrakcija.totkivojeoživčenopreko vegetativnegaživčevja(delujebrezvplivanaševolje).iztegatkivasozgrajenestenenotranjihorganov (stenaprebavnegatrakta,stenasapnikainsapnic,sečnegainžolčnegamehurja,stenasečnihizvodilin izvodilgenitalij,stenežil,zenica,oblasnemmešičku). Prečnoprogastomišičnotkivo Zgrajenojeizzelodolgihvečjedrnihvlaken(sincicij lahkojedolgdo15cm).vlaknavsebujejoprečno progastemiofibrile,kipotisnejojedranastran.totkivoseutrudi.gradiskeletnemišice,okoinjezik. Oživčenojeprekosomatičnegaživčevja.Tavlaknasekrčijohitroinmočno. Srčnomišičnotkivo Vsebuje prečnoprogastemiofibrile.jedracelicso vsredini.zatavlaknajeznačilna hitrainmočna kontrakcija,vendarpasevlaknaneutrudijo.oživčenojeprekovegetativnegaživčevja. Slika19:Mišičnatkiva Živčnotkivo Živčnotkivosestavljajo živčnecelicealinevroni.vsakaživčnacelicajezgrajenaiztelesainizrastkov. Najboljpogostitipživčnecelicesestavljateloalisoma,izkateregaštrlijokrajšiizrastki dendriti.somase nadaljujevdaljšiizrastek,kimurečemo nevritaliakson,kisekončaskrajšimiizrastki terminalnimi (končnimi)izrastki. Osnovnefunkciježivčnihcelicso: sprejemanjedražljajev(sprejemajodražljajeinjihspreminjajovvzburjenje) vrednotenjeinformacij prevajanjevzburjenj prenosvzburjenj(izterminalnihizrastkovenecelicenadendritalisomodrugecelice) Za živčne celice je značilno, da se ne delijo. Telesa živčnih celic so lahko zvezdaste, čebulaste ali piramidasteoblike. Stikemedživčnimicelicamiimenujemo sinapse.tojestrukturaprekokateresevzburjenjezeneživčne celiceprenesenadrugo. Živčnecelicevperifernemživčevju(živci)soobdanezgliacelicami,kijimrečemoschwannovecelice. Teceliceokrognevritatvorijoizolacijskiovoj.Vzburjenjezatonetečepocelemnevritu,temvečpreskakuje schwannovecelice.medscwannovimicelicamisonamrečkratkiodseki,kinimajoizolacijeinjihimenujemo ranvierjevi zažetki. Tvorbo, ki vsebuje nevrit in schwannove celice imenujemo živčno vlakno. Skupek živčnihvlakenobdanihzrahlimvezivnimtkivompaimenujemoživec. 29

30 V centralnem živčevju (možgani, hrbtenjača) pa najdemo več različnih glia celic, katerih funkcije so: prehranjevanježivčnihcelic,oporaživčnimcelicam,izolacija...). Ločimotrivrstenevronov: bipolarni(imajodvadolgaizrastkanevritindendrit) Slika20:Bipolarninevron psevdounipolarni(izgleda,kotdaimajoleendolgizrastek,vresnicipagrezadendritinnevrit,kista povezana) Slika21:Psevdounipolarninevron multipolarni(imajodolgnevritinvečkrajšihdendritov) 30

31 Slika22:Multipolarninevron ORGANSKISISTEMI 31

32 Kotsmožeomenili,ječloveškiorganizemsestavljenizrazličnihorganskihsisitemov.Vnekorganskisistem sozdruženiorgani,kiskupajfunkcionirajokotnekaenota(opravljajoskupnenaloge). Organskisistemivčloveškemtelesuso: skelet,okostjealiogrodje mišičje živčevje prebavila obtočila dihala sečilaaliizločala koža čutila endokrinežleze spolovila Vsakizmednjihopravljadrugačnenaloge,kipasovseživljenjskegapomenazačlovekovopreživetje. Organskisistemisomedseboj urejenopovezani, zatomorajozadobrodelovanjeorganizmakotcelote, funkcioniratipravvsi. o p o r a, v a r o v a n j e, g ib a n j e t e le s a g ib a n j e t e le s a razm n o ževan je r e g u la c ij a in k o o r d in a c ij a t e le s n e a k t iv n o s t i S K ELET r e g u la c ij a t e le s n ih f u n k c ij s p o m o čjo h o rm o n o v M I Š I Č JE S P O LO V I LA m e h a n s k o in k e m ič n o p r e b a v lj a n j e h r a n e Ž I V Č EV JE E N D O K R I N E Ž L E Z E O RGAN SKI SISTEM I ČU TI LA s p r e j e m a n j e d r a ž lj a j e v KO ŽA P R EB A V I LA O B TO ČI LA D I H A LA t r a n s p o r t d ih a ln ih p lin o v, h r a n iln ih s n o v i, p r o d u k t o v p re sn o v e S EČI LA z a š č it a p r e d m r a z o m, v r o č in o, m ik r o o r g a n iz m i, U V s e v a n j e m, m e h a n s k im i p o š k o d b a m i iz m e n j a v a p lin o v m e d o r g a n iz m o m in o k o lj e m iz lo č a n j e o d p a d n ih s n o v i Slika23:Organskisistemi 32

33 SKELET Nalogeokostja Skeletaliogrodjenudi oporo mehkimdelomtelesa,dajetelesuobliko,vsodelovanjuzmišicamiinkitami omogočagibanjetelesa,obenempatudivarujenekatereorgane(možgane,hrbtenjačo,srceinpljuča). Sestavljaganajtršetkivovtelesu kostnotkivo,kipolegcelicinmedceličninevsebujetudianorganske snovi. Slika24:Kostnotkivo Ogrodje mora biti sposobno prenašati zelo močne obremenitve, ki jih ublažijo posebej grajeni stiki med kostmi.ogrodjejenamrečprecejtrdo,karpomeni,dajehkratitudimanjprožno.čebibilotorejzgrajenoiz enega samega dela, bi se ob obremenitvi zlomilo. Poleg tega pa v enem kosu ne bi moglo služiti kot pomagalomišicamprigibanju. Kljubtemu,dabibilotežjeogrodjemočnejšeoz.trdnejše,sinaravatolahkoprivoščiledonekemere. Pretežkoogrodjebitelesupovzročaloveliketežaveprigibanju. Omenilismo,daskelettudivarujenotranjeorgane.Tofunkcijobiboljeopravljal,čenebibilsestavljen.Zato soserazvilitakispoji,kikljubsestavljenostiševednonudijodobrozaščito. Okostječlovekasestavljapribližno 200kosti ( ),kisonajrazličnejšihvelikosti.Najmanjšekostiv človeškemtelesusoslušnekoščice,kisenahajajovsrednjemušesu,njihovanalogapajeprenoszvočnega valovanja.mednajvečjimikostmipasostegnenica,golenicainnadlaktnica. Zunanjostkosti Kostisorazličnihoblik:zaokončinesoznačilnedolgekostistanjšimdeblom(diafiza),navsakemkoncupa sozadebeljene(epifiza).nekaterekostiso ploščate (lobanjskekosti,lopatica,kolčnica)kerimajonalogo varovanjaorganov.mnogekostipasokratkeinnepravilnihoblik(vretenca,kostizapestjainnarta). Nakoncehkosti,kisemedsebojstikajovsklepih,so sklepneploskve.enakostimaizbočenosklepno ploskev,kijirečemo sklepnaglavica,drugakostpaimavbočenosklepnoploskev,kijirečemo sklepna jamicaaliponvica. 33

34 Zgradbakosti Dolgaalicevastakost jepodobna votlemustebru.vsakodolgokostsestavljata dve epifizi in diafiza. Kostno tkivo okoli votline je čvrsto (kompaktno), na okrajkih pa je mrežasto, luknjičavo spužvasto (gobasto).zaraditakezgradbejekostlažja,pakljubtemuprenesevelikeobremenitve.vosrednjivotliniin gobastemtkivujekostnimozeg.vosrednjivotlinijerumenikostnimozeg,kivsebujepredvsemmaščobne celice.vgobastemalispužvastemtkivuokrajkovdolgihkostipaprimlademorganizmu,prikateremsekosti šenisodokončnorazvile,najdemo rdečikostnimozeg.tapavsebujeceliceizkaterihserazvijajokrvne celice. Slika25:Zgradbadolgekosti Kratkeinploščatekosti(vretenca,rebraindrugemanjšekosti)pasozgrajenedrugače.Zunanjaplastjeiz čvrstega, notranjost pa iz spužvastega kostnega tkiva. Osrednje votline nimajo. Vsebujejo rdeči kostni mozegtudipriodraslih. 34

35 Slika26:Zgradbakompaktnekosti Kostpokrivapokostnica,kijeizvezivnegatkiva.Vnjejpotekajoživciinkrvnežile.Kridovajakostisnovi potrebnezanjenorast,obnovoindelovanje.žileprehajajovnotranjostkostiskozikanale,okolikaterihso razporejenekostnecelice.preksvojihizrastkovprejemajokostneceliceizkanalovpotrebnesnoviinjihtudi posredujejo bolj oddaljenim celicam preko posebnih povezav. Skozi medceličnino transport namreč ni mogoč. Kostneceliceizločajo trdnomedceličnino,kivsebujeorganskeinanorganskesnovi(1:2priodraslem). Organskesnovidajejokostiprožnost,anorganskesnovi(kalcijeve,fosforjeveinmagnezijevespojine)pa trdnost.otrociimajovkostehvečjovsebnostorganskihsnovi,zatosonjihovekostiboljprožne.čedamo kostvrazredčenosolnokislino(hcl),sezmehčainpostaneupogljiva,kerkislinaraztopivesanorganski material.čepakostsežgemo,ostanesamomineralnidel,kijekrhekintakokostbreztežavprelomimo. Sklepnepovršinekostipokrivahrustančnotkivo,kijeprožnejšeodkostnega. Nastanekkosti Razvojoz.nastanekkostiimenujemoosifikacija.Kostinastajajonadvanačina: direktnoizembrionalnegavezivnegatkiva izhialinegahrustanca Razvojkratkekostiizhialinegahrustanca 35

36 Slika27:Razvojkratkekosti Razvojdolgekostiizhialinegahrustanca 36

37 Slika28:Razvojdolgekosti A hrustančnakost B pojavkoščenegatulca C začetek propadanja hialinega hrustanca v diafizi D prodorkrvnihžil,začetekosifikacijevprimarnemosifikacijskemcentru E osifikacijanapreduje F pojavsekundarnegaosifikacijskegacentra G osifikacijavepifiziseširi H sekundarnaosifikacijskatočkasepojavitudivdrugiepifizi,nadaljnorastkostivdolžinoomogočarastnihrustanec I popolnaosifikacijaveniepifizi J osifikacijajezaključenatudivdrugiepifizi 37

38 Slika29:Osifikacijakolena 38

39 Slika30:Primerjavaskeletaodraslegainnovorojenčka Začetekosifikacijediafizeprinovorojenčkujeoznačenvlunarnihmesecih. Priodraslemjevletihoznačenoobdobjezraščanjadiafizezepifizo. Povezavemedkostmi Stikemedkostmidelimogledenanjihovozgradboingibljivostnasklepeinkostnespoje. Sklepi Sklepi so najpogostejše povezave med kostmi. Kosti, ki so povezane s sklepi, omogočajo mišicam, da premikajotelo.kosti,kisopovezanevsklepih,sonasklepnihkoncihprevlečenessklepnimhrustancem, kizmanjšujeobrabljanjekosti.večinasklepovdopuščaobsežnegibe,vnekaterihsklepihpajepremikanje malenkostno (npr. med kolčnico in križnico). Sklepe obdaja sklepna ovojnica, katere notranja stran je gladkainvlažna,kervsklepniprostorizloča sklepnomast.tavlažisklepnehrustanceintakozmanjšuje trenje med sklepnimi ploskvami, poleg tega pa prehranjuje celice sklepnega hrustanca. Zunanja plast sklepne ovojnice je iz čvrstega vezivnega tkiva, ki prehaja v pokostnico sosednjih kosti. Sklep oklepajo sklepnevezi(ligamenti),kišedodatnopovečujejonjegovotrdnost.ligamentisoizfibroznega(čvrstega) vezivnegatkiva.čvrstodružijokostiinpreprečujejo,dabisekostivsklepurazmaknile.česetovendarle zgodi,govorimooizpahu. Posebnisestavnidelisklepa,značilnizlastizakolenskisklep,someniskusi.Sklepnaploskevnazgornjem koncugolenicejeskorajravnainseslaboskladasspodnjimkoncemstegnenice.neskladnostmedgolenico instegnenicoizravnavatamensikusa,kistaizvezivnegahrustancainstapodkvasteoblike.nazunanjem obodujemeniskusdebel,protinotranjostipatanjši.zaradinenadnegazasukagolenivkolenskemsklepuse meniskuslahkopretrga,karjepogostoprinogometuinsmučanju. 39

40 Slika31:Sklepnevezivkolčnemsklepu Slika32:Zgradbasklepa Gibljivost sklepov je zelo različna in je odvisna predvsem od oblike sklepnih ploskev. Najbolj gibljivi so kroglastisklepi,medkaterespadataramenskisklep(nadlaktnica lopatica)inkolčnisklep(stegnenica kolčnica).manjgibljivisovaljasti(tečajasti)sklepi,kisepremikajosamovenismeri(komolčniinkolenski sklep,prstničlenki).poznamošesedlastesklepe (zapestnisklep,sklepmedlobanjoinprvimvretencem, sklepmedzapestnokoščicoinpalčevodlanskokostjo)in drsnesklepe zravnimisklepnimiploskvami,ki omogočajolemajhnepremike(sklepimedkostmizapestjainnarta,sklepimedvretenci,sklepimedprsnimi vretenciinrebri,sklepmedkrižnicoinkolčnico). Slika33:Kroglast,tečajastinsedlastsklep 40

41 Kostnispoji Kostni spoji so manj premične ali povsem negibne povezave med kostmi. Taki stiki se razlikujejo od sklepovpotem,danimajosklepneovojniceinnesklepnešpranjeinsklepnemasti.vspojihpovezujekosti medsebojhrustanec(vezivni)alivezivo. Hrustančnistiki Primerizatestikesopovezavemedtelesivretenc(medvretenčneploščicealidiski),vezmedsramnima kostema(sramnavez),vezimedvsemitremikostmivkolčnici(sramnica,sednica,črevnica). Slika34:Medvretenčnidiski Vezivnistiki Primerivezivnihstikovsopovezavamedgolenicoinmečnicoterstikimedlobanjskimikostmi(šivi).Šiviso čvrstistiki,zatodobroščitijolobanjo. 41

42 Kostiglave lobanja Možganskidellobanje M O Ž G A N S K I D E L LO B A N JE (8 KO STI) 2 PA R N I t e m e n ic i 4 N EPA R N E s e n č n ic i č e ln ic a z a g o z d n ic a s it k a z a t iln ic a Možganskidellobanjeobdajamožganeinjesestavljenizvečploščatihkosti.Namožganskemdeluločimo lobanjskisvod,kigapokrivakoža in obdajamožgane odzgoraj ter obstraneh.spodnji del,ki je pod možgani,jelobanjskodnosštevilnimiodprtinami,skozikatereizstopajomožganskiživciinprehajajokrvne žilezamožgane.kostimožganskegadelaso(razentemenice)zenimdelomvlobanjskemsvodu,zdrugim pavlobanjskemdnu. Čelnicajeneparnagladkakost,kijeznotranjestranivbočena.Spredajsestikaskostmiočesneinnosne votline,zgorajstemenicama.sprednjidelkostijevotelinnapolnjenzzrakom. Senčnica je parna kost, ki jo sestavljajo trije deli: skalnica, bradavičar in luska. Skalnica, ki je v lobanjskemdnu,jezelotrda,vnjejstasrednjeinnotranjeuho.bradavičarjekoščenakepazaušesom. Luskajedellobanjskegasvoda.Naspodnjistranisenčnicejesklepnajamicazastikzglavico spodnje čeljustnice. Zatilnicajeneparnakost.Vsrediniimavelikoodprtino,skozikateroprehajahrbtenjačavlobanjo.Nanjej stasklepniglavicizastikznosačem,prvimvratnimvretencem. Zagozdnicajeneparnakostvlobanjskemdnu.Podobnajepticizrazprtimikrili.Nakostiločimo:sprednji del(telo)indvaparaodrastkov:boljspredajmalikrili,boljzadajvelikikrili.telozagozdnicejevotloinv njemjezrak.zagozdnicasestikaskorajzvsemidrugimikostmimožganskegadelalobanje. Sitka je neparna kost. Sestavljena je iz vodoravne ploščice, ki je v lobanjskem dnu, in iz navpične ploščice,kijedelnosnegapretinainseblizuvrhakrižazvodoravnoploščico.podtosovkostizzrakom napolnjeni prostori. Sitka meji na lobanjsko votlino, na očesno ter nosno votlino in se stika z več lobanjskimikostmi. 42

43 Temenicajeparnakost.Nazunajizbočenaingladkakostsestikazenakokostjonasprotnestrani,poleg tegapašesčelnico,senčnico,zzatilnicoinzagozdnico. Obraznidellobanje O B R A Z N I D EL LO B A N JE (1 4 KO STI) 2 N EPA R N I r a lo s p o d n ja č e lj u s t n ic a 6 PA RN IH n e b n ic i n o s n ici z g o rn j i č e lju s t n ic i s o lz n ic i lič n ic i s p o d n j i n o s n iš k o lj č n ic i Zgornjačeljustnica jeparnakostvoblikitristraničnepiramide.skupajzličnicama,nebnicamaindrugimi kostmiobdajadvevelikivotlinivobrazu,očesnoinnosno,tersestavljazgradbokoščeneganeba.vanjo sovraščenizgornjizobje.notranjostkostijevotlainnapolnjenazzrakom. Spodnjačeljustnica je edinapremična kostvglaviinssklepompovezanas senčnico.spremikanjem spodnječeljustnice,vkaterosovraščenispodnjizobje,grizemoinžvečimohrano.telospodnječeljustnice imaoblikopodkveinsezadajpodaljšujevveji.vsakavejaseobvrhurazcepivdvaodrastka:nazadnjem odrastkujeglavica,kisestikazustreznojamiconasenčnici. Nosnovotlino obdajajo:zgornjičeljustnici,solznici,čelnica,zagozdnicainškoljčnici. Nosnipretin,kideli nosnovotlinonadvepolovici,sestavljatanavpičnaploščasitkeinralo.vnosnovotlinoseodpirajoobnosne votline(sinusi),kisovčelnici,zgornjičeljustnici,sitkiinzagozdnici.vsinusihjezrak. Očesnovotlinoobkrožajočelnica,sitka,zagozdnica,solznica,ličnicainzgornjačeljustnica. Ustnovotlinoobdajatanebnici,zgornjičeljustniciinspodnjačeljustnica. Kostvvratu 43

44 Edinakostvsprednjemdeluvratujepodjezičnica,kijepodkvasteoblike.Otipljemojonamejimedbradoin vratom,tiknadizboklinogrla,kijoimenujemoadamovojabolko.podjezičnicoštejemokogrodjugrlainse skupaj z njim premika pri požiranju. Od zgoraj so nanjo priraščene mišice ustnega dna, od spodaj pa sprednjemišicevratu. Slika35:Kostiglave Kostitrupa hrbtenica Hrbtenicajesestavljenaizvretenc,kisomedsebojspojenazmedvretenčnimiploščicamialidiski,poleg tegapasestikajomedsebojšessklepnimiodrastki.nanjejločimovečodsekov: vratniodsek(7vretenc) prsniodsek(12vretenc,nakateresevežejorebra) ledveniodsek(5vretenc) križniodsek(5vretenczraščenihvkrižnico) trtičniodsek(3 4trtičnavretencazraščenavtrtico) 44

45 Slika36:Prsnovretence Razlikemedvretenci V podrobnostih se vretenca razlikujejo med seboj. Proti spodnjemu koncu hrbtenice so čedalje večja, medvretenčneploščicepadebelejše. Prvovratnovretenceimenujemonosač,kernosiglavo,injepodobenobročkuternimatelesa.Zgorajjes sklepompovezanzzatilnico,spodajzokretačem.drugovratnovretencejeokretač.vsklepumednosačem inokretačemobračamoglavo. Križnavretencasopriotrokušesamostojnekosti,priodraslempasezrastejovenokost,križnico.Pravtako setrtičnavretencazrastejovtrtico. Slika37:Hrbtenica Gibljivostinoblikahrbtenice Vsidelihrbteniceniso enako gibljivi. Najbolj premična so vratna vretenca, kidopuščajogibanje glave v različnesmeri.prsnavretencasoboljčvrstospojenamedseboj,takodavarujejopljučainsrce.ledvena vretenca so dokaj gibljiva, kar omogoča upogibanje in sukanje trupa. Pet križnih vretenc pa je negibno spojenihmedsebojinzmedeničnimikostmi,takodasetrup,kiganosijonoge,nezamajeobvsakem koraku. Trtična vretenca sestavljajo pri živalih rep, pri človeku pa deloma zapirajo spodnjo medenično odprtinoinsooporaorganomvmedenici. Hrbtenicaniravna:vvratneminledvenemdelujeukrivljenanaprej,vprsneminkrižnempanazaj.Krivine seoblikujejožepriotrokuindajejohrbtenicivečjoprožnostterblažijosunkeprihoji. 45

46 Hrbteničnikanal Telesa in loki vseh vretenc obdajajo hrbtenični kanal, v katerem poteka hrbtenjača, ovita s tremi ovojnicami.mednotranjoinsrednjoovojnicojetekočina,kihrbtenjačovarujepredpretresi.skozistranske odprtinemedvretenciizstopajoizhrbteničnegakanalahrbtenjačniživci. Kostitrupa prsnikoš Prsnikošsestavlja25kosti: 7parovpravihreber,kisozrebrnimihrustancineposrednopritrjenanaprsnico 3parinepravihreber,posrednovezanihnaprsnico,takodajehrustanecvsakegarebrazraščens hrustancemsosednjegazgornjegarebra 2paraprostihreber,kispredajnistazraščenanemedsebojnesprsnico prsnica Slika38:Prsnikoš Rebrasokoščeniloki,kipotekajosprsnihvretencprotiprsnici.Zadajsorebrassklepipovezanastelesiin stranskimi (prečnimi) odrastki prsnih vretenc. Oblikovana so tako, da se pri dviganju reber prsni koš razširi,prispuščanjupastisne.takoserebragibljejoprivdihuinizdihu. Dolžinarebersevečaodprvegadoosmegarebra,natopasedodvanajstegamanjša. Prsnicajeploščatakostnasprednjistraniprsnegakoša.Nazgornjemkoncustananjopritrjeniključnici,ob stranehrebra,naspodnjistranipaimahrustančastodrastek,imenovanžlička.podnjojevglobiniželodec. 46

47 Prsnikoš imaoblikoprisekanegastožca.njegova zgornjaodprtina jeozka,skoznjopotekajosapnikin požiralniktervelikekrvnežile,kioskrbujejovratinglavo.spodnjaodprtinajemnogovečjakotzgornjainjo zapira trebušnaprepona,kijenajpomembnejšadihalnamišica.vnjejsoodprtine,skozikatereprehajajo velikekrvnežileinpožiralnikizprsnevotlinevtrebušno.vprsnivotlinijevsredinisrcezvelikimižilami,na vsakistranipapljuča,ovitaspljučnoinrebrnomreno.podpreponosonadesnistranijetra,nalevipa želodecinvranica.kerjepreponaizbočenamočnonavzgor,spodnjarebrazakrivajotudiomenjenetrebušne organe. Kostiudov zgornjiud Zgornjiud(okončino,ekstremiteto)delimovramo,nadlaket,podlaketinroko. Zgornjiud: rama(2kosti): lopatica ključnica nadlaket(1kost): nadlaktnica podlaket(2kosti): podlaktnica koželjnica roka(27kosti): zapestnice(8) dlančnice(5) prstnice(temeljne 5,srednje 5,končne 4) Rama Lopaticiinključnicisestavljataramenskiobroč. Lopatica je ploščata kost, kioblikuje zadnjo stran rame. Na hrbtni stranilopatice je poševno potekajoč greben(narastiščezamišice),kisekončujevrami,nazgornjemrobupaimakljunastodrastek.obstranije nalopaticiplitvasklepnajamicazastikznadlaktnico. KljučnicajedolgakostvoblikiraztegnjenečrkeS.Naenemkoncujessklepompovezanasprsnico,na drugempazlopatico. Nadlaket Na zgornjem koncu se glavica nadlaktnice sklepa s plitvo jamico lopatice, na spodnjem koncu pa se končujeskoščenimvaljemzasklepspodlaktnicoinzglavico,kisestikaskoželjnico. Podlaket Podlaktnicajekostnamezinčevistranipodlakta.Nazgornjemkoncujezadajpodaljšek(kljukica),kipri iztegovanjukomolcazadeneobnadlaktnicointakopreprečujeupogibanjekomolcanavzad. Koželjnicajekostnapalčevistranipodlakta.Spodlaktnicosestikanaobehkoncih.Koželjnicasesuče okrogpodlaktnicenavzveninnavznoter,takodajedlanenkratobrnjenanavzgor,drugičpanavzdol. Zapestje Vzapestjujeosemzapestnic,kisorazporejenevdveprečnivrsti. 47

48 Dlan Vdlanijepetdlančnic,kisestikajozzapestnicamiinprstnicami. Prsti Vvsakemprstusopotriprstnice,razenvpalcu,vkateremstasamodve. Kostiudov spodnjiud Spodnjiuddelimovkolk,stegno,goleninnogo. Spodnjiud: kolk(1kost kolčnica,vkaterisozdružene3kosti:črevnica,sednicainsramnica) stegno(1kost stegnenica) golen(3kosti): pogačica golenica mečnica noga(26kosti): nartnice(7) stopalnice(5) prstnice(temeljne 5,srednje 5,končne 4) Kolk Obe kolčnici skupaj s križnico sestavljata medenični obroč ali medenico. Globoka ponvica na zunanji stranikolčniceobjemaglavicostegnenice. Stegno Stegnenicaje najdaljšakostvtelesu.naspodnjemkoncuprotikolenuimastegnenicaoblikovalja.pred njimjeskorajokroglakostpogačica,kijeskitoštiriglavestegenskemišicepritrjenanagolenico. Golen Golenicaimagibljivsklepsstegnenicoinskočnico,stikzmečnicopajenepremičen. Mečnicasenadvehmestihstikazgolenico,spodajpatudisskočnico.Golenicavkolenunimatakega podaljškakotpodlaktnicavkomolcu,zatojevkolenuboljprostogibljiva.kljubtemutudikolenanemoremo upogniti naprej, ker golenico čvrsto zadržujejo močne mišice in kite. Pred sklepom med stegnenico in golenicojeokroglapogačica,kikotščitvarujekolenskiskleppripadcuinudarcu. Nartinstopalo Kostinogesorazporejenevvzdolženobokalimost(stopalnilok),kigasestavljajonartniceinstopalnice. Nartnicjesedem,insicer:petnica,skočnica,čolnič,kockaintrijeklini.Nanogoseprihojioprevsateža telesa. 48

49 Prsti Vprstihnogesopotriprstnice,razenvpalcu,vkateremstasamodvačlena. Latinskiizrazizakosti Glava neparne osfrontale(čelnica) osoccipitale(zatilnica) ossphenoidale(zagozdnica) osethmoidale(sitka) mandibula(spodnjačeljustnica) vomer(ralo) parne ostemporale(senčnica) osparietale(temenica) maxila(zgornjačeljustnica) oszygomaticum(ličnica) oslacrimale(solznica) osnasale(nosnica) conchanasalisinferior(spodnjanosnaškoljčnica) ospalatinum(nebnica) kostvvratu oshyoideum(podjezičnica) Trup columnavertebralis(hrbtenica) vertebraecervicales(vratnavretenca) vertebraethoracicae(prsnavretenca) vertebraelumbales(ledvenavretenca) ossacrum(križnica) coccygis(trtica) thorax(prsnikoš) sternum(prsnicaaligrodnica) costae(rebra) 49

50 Okončine extremitassuperior(zgornjeokončine) scapula(lopatica) clavicula(ključnica) humerus(nadlaktnica) ulna(podlaktnica) radius(koželjnica) carpus ossacarpi(zapestnice) metacarpus ossametacarpi(dlančnice) phalangesdigitorummanus(prstnicenaroki) extremitasinferior(spodnjeokončine) oscoxae(kolčnica): osilium(črevnica) osischii(sednica) ospubis(sramnica) femur(stegnenica) patella(pogačica) tibia(golenica) fibula(mečnica) tarsus ossatarsi(nartnice) metatarsus ossametatarsi(stopalnice) phalangesdigitorumpedis(prstnicenanogi) 50

51 Slika39:Skelet MIŠIČJE Uvod Funkcijemišičja: vzpostavljanjeinvzdrževanjedržetelesa izvajanjenajrazličnejšihgibov poganjanje hranilnih substanc po prebavnem traktu (peristaltika), krvi po žilah, spolnih celic po njihovihizvodilih praznenježolčnegainsečnegamehurja,praznenjerektuma(danke) regulacijavelikostiodprtin(zenica) regulacijapremeražilinsapnic 51

52 Človeškoteloima656mišic,kijihdelimovskupine:mišiceglaveinvratu,mišicetrupa,mišicezgornjein mišicespodnjeekstremitete. Mišicetrupasoploščate,mišiceudovpasovretenaste.Zeloraznolikojetudipoimenovanjemišic:lahkojih imenujemopo obliki (dvoglave,triglave,trikotne, štirikotne,krožne),po okolišu,vkateremso(obrazne, vratne,ramenske,kolčne)alipaponjihovemdelovanju(upogibalke,obračalke,dvigalke).nekateremišice imajotudiposebnaimena(trebušnaprepona). Zarazlikoodskeleta,kijepasivnidel,jemišičjeaktivnidelgibalnegaaparatanašegatelesa.Zasvojedelo nujnopotrebujeenergijo,kijodobizrazgradnjo ATP molekul,zakateresmožerekli,dasoenergetsko bogatemolekule,kinastanejopriceličnemdihanju.zanastanekatpmolekulpajenujnopotrebna hrana (ogljikovihidrati,beljakovineinmaščobe).človeškemišicetorej kemičnoenergijo,kijodobijoshrano, pretvorijov mehanskointoplotno intozvelikim izkoristkom (55%).Krčenjemišictorejustvari delo in hkratidvignetelesnotemperaturo,karjepravtakozelopomembno,sajbiprocesi,kipotekajovčloveškem telesu,prinizkitelesnitemperaturipotekalitakopočasi,daorganizemnebipreživel.sevedapamoraimetiv temprimeruorganizemtudisistemezazniževanjetelesnetemperature.primočnimišičniobremenitvibise breztehsistemovzaregulacijotelesnetemperatureorganizempregrelinnastopilabismrt. Mišičnovlaknosenadražljajodzovetako,dase skrči:skrajšase(največzapolovicosvojedolžine)in odebeli. Ko dražljaj preneha delovati, se vlakno sprosti: spet zavzame prvotno dolžino in debelino. To mišičnolastnostimenujemo krčljivost.mišičnovlaknoninikolipopolnomasproščeno,temvečobdržineko meronapetosti,kijirečemo mišičnitonus.mišicedeloopravljajoleskrčenjem, raztezanjejepasivno. Vendarpajeskrčenjemogočele,čejedražljajdovoljvelik(čedosežeprag).Polegtegavelja,dakrčenje vlakna nenaraščaznadaljnjimnaraščanjemdražljaja(zakonvsealinič).čepaopazujemo mišicokot celoto,ugotovimo,dakrčenjenarašča,kerštevilomišičnihvlaken,kiseskrčijo,naraščasstopnjodražljaja. Čepasidražljajisledijoskratkimipresledkioz.sedolgočasaponavljajo,sevzpostavineprenehnoinvedno močnejšeskrčenostanje,kigaimenujemotetaničnakontrakcija.takratnamrečnivečmogočasprostitev mišice med enim in drugim dražljajem in vzpostavi se skrčitev zaradi utrujenosti. Mišična utrujenost nastanevglavnemzaradidvehvzrokov:zaradiporabesnovi,kissvojopretvorbodajejomišicienergijoin zaradi kopičenja strupenihsnovi,kinastanejoprizamenjavitehsnovi.pripomanjkanjukisika(zelohudi telesninapori)namrečcelicapreideiz aerobnega v anaerobnimetabolizem. Celičnodihanje (aerobni metabolizem)namrečzaradipomanjkanjakisikanimogoče,zatocelicazačnepridobivatienergijospomočjo vrenja (anaerobnimetabolizem),zakateregapanepotrebujekisika.pritemmetabolizmucelicaustvari manjenergije,polegtegapanastanejotudi škodljivipresnovki,kotje mlečnakislina,kivsedorazkroja povzročabolečinevmišicah. Vsa mišična tkiva so zgrajena iz mišičnihvlaken (vretenastih mišičnih celic) katerih skupna lastnost je krčljivostalikontrakcija.ločimoskeletno(prečnoprogasto),gladkoinsrčnomuskulaturo(glejtkiva). Mišičje,kiomogočapremikanjetelesavprostoru,jepripetonakosti,zatogaimenujemoskeletnomišičje. Grezaprečnoprogastomišičnotkivo,kiimaznačilnozgradbo.Totkivosekrčihitroinmočnointopod vplivomnaševolje,sajjeoživčenoprekosomatičnegaživčevja.skeletnomišičjesestavljajomišicedveh vrst.zapremikanjevsakekostistanamrečpotrebninajmanjdvemišici: upogibalka in iztezalka.kose mišicaupogibalkaskrči,primaknekostintakoupognedeltelesa;mišicaiztezalkajemedtemsproščena.ko semišicaupogibalkasprosti,seskrčimišicaiztezalkainvrnekostvprvotnipoložajtertakoiztegnedel telesa.mišica,kipremikadeltelesa,vednosegazenekostipreksklepanadrugokost.letakojulahkos krčenjemprimaknealiodmakne. Močmišice jeodvisnaodštevilamišičnihvlakeninodkotapodkaterimsovlaknapriključenanakito.z vadbo se poveča število miofibril oz. mišična masa. Miofibrile so skupki beljakovinskih vlaken oz. niti (miofilamentov), ki gradijo citoplazmo mišičnih vlaken. Miofibrile gladkih mišičnih vlaken so navidez homogene,vprečnoprogastihmišicahpajenanjihopazitiprečneproge,kijihtvorijonaposebennačin 52

53 razporejeni miofilamenti. Ločimo dve vrsti miofilamentov: aktinske in miozinske. Aktin in miozin sta beljakovini,kisodelujetaprimišičnemkrčenjutako,damiozinpednjapoaktinu. Skeletnomišičje Zgradbaskeletnemišice Vsakomišicoovijamočnejšamišičnaovojnicaimenovanafasciaaliepimizij,kijeizfibroznegavezivnega tkiva. To tkivo ima močne snope kolagenih fibril, ki dajejo mišici oporo. Ta ovojnica ne sledi kontrakciji mišice.mišičnavlaknasezdružujejovsnope,kijihimenujemoprimarnisnopi.večprimarnihsnopovje združenihvsekundarnisnop,kigaovijavezivnaovojnicaimenovanaperimizij,kisekrčiskupajzmišico. Primarnesnopeovijaendomizij,kijepravtakoizvezivnegatkiva.Medceličninejevmišičnemtkivumalo. Slika40:Prečnoprogastomišičnotkivo Oglejmosikakojezgrajenoposameznomišičnovlakno.Mišičnacelicaimaoblikovlakna,kerjetakonjena krčljivost najbolj učinkovita. Mišično vlakno je obdano s tanko membrano, ki ji rečemo sarkolema in je zgrajenaizplazmaleme,bazalnelamineinvlakenc.vsakomišičnovlaknovsebujevečjeder,kerseprvotne mišičnecelicepodelitvijedra(mitozi)nisorazdelile.vsebujevelikoorjaškihmitohondrijev,kijimrečemo sarkosomi. Omeniti moramo še sarkoplazemski retikulum. Gre za endoplazmatski retikulum, ki s sproščanjem kalcijevih ionov iz svojih cistern v citoplazmo (sarkoplazmo), sproži kontrakcijo (krčenje) mišičnega vlakna. Mišične celice nimajo centriolov, zato se ne morejo deliti. Regeneracijo poškodb omogočajosatelitskecelice. Perimizijlahkodirektnoprehajavpokostnicoalipaprehajavkito(tetivo),tapanaprejvpokostnico.Stem sesilaporazdelinavečjopovršino,takodasezmanjšaobremenitevnaenotopovršine.širokaploščatakita seimenujeaponevroza. Delovanjeskeletnemišice Mišicasekrčitako,dasemiozinskeglave,kištrlijoizmiozinskihfilamentov,preprijemljejo(pednjajo)po aktinskihfilamentih. Po motoričnih živčnih vlaknih pride iz možganov ali iz hrbtenjače vzburjenje. Vzburjenje se z nevrita motorične živčne celice preko motorične ploščice (diferencirani terminalni izrastki) prenese na mišično vlakno. Ob vzburjenju mišičnega vlakna se iz cistern sarkoplazemskega retikuluma začnejo sproščati kalcijevi ioni. Povečana koncentracija kalcijevih ionov v sarkoplazmi omogoči nastanek povezave med aktinominmiozinskimiglavami.pridedorazpadaatp,pričemersesprostienergija,spomočjokaterese miozinskaglavapremakne.stemsepremaknetudiaktin.takojnatorazpadepovezavamedmiozinomin 53

54 aktinominmiozinskeglavesepoležejo.spetpridedotvorbepovezaveinobrazpadunovemolekuleatpse glave ponovno premaknejo in zravnajo ter premaknejo aktinske filamente. To se dogaja toliko časa, da mišicadosežeprimernolego.kokoncentracijakalcijevihionovpade,semiozininaktinnemoretavečvezati, zatosemišičnavlaknapodaljšajoinnastopirelaksacijamišice. Slika41:Motoričnaploščica Tako delovanje mišice je mogoče zaradi posebne zgradbe mišičnega vlakna. Vsako prečno progasto mišično vlakno je namreč zgrajeno iz večjega števila funkcionalnih (delovnih) enot, ki jim rečemo sarkomere.sarkomeraležimeddvema Zpasovoma,kjersoposamezniaktinskimiofilamentipovezani medsebojscikcakastimipovezavami.aktinskifilamentisegajozobehstranisarkomereprotinotranjosti.v sredinisomiozinskifilamenti.področje,kjervraztegnjenemstanjuležijosamoaktinskifilamentiimenujemo pasi,področje,kjernajdemomiozinskeinaktinskefilamente,paimenujemopasa.nasredinisarkomereje pash,vkateremnajdemolemiozinskefilamente,zatojetapassvetlejši.vsredinipasuhsepovezujejo miozinskifilamentiintvorijotemnolinijo linijom.kopridedokrčenja,miozinzobehstrani vlečeaktin protisredinisarkomere,zatosesarkomeraskrčiinposledičnoseskrčicelovlakno. Slika42:Sproščenoprečnoprogastomišičnovlakno 54

55 Slika43:Skrčenoprečnoprogastomišičnovlakno Slika44:Zgradbaskeletnemišice 55

56 Slika45:Sarkomera Srčnamišica Vlaknasrčnemišicesopravtakoprečnoprogasta,vendarpasorazvejanainmedsebojpovezana.Poleg tegavelja,dasetamišica,vnasprotjusskeletnimimišicami,neutrudiindanedelujepodvplivomnaše volje.srčnotkivosekrčisamodejno. Ritem srcudajeskupekposebnopreoblikovanihsrčnihcelic,kise nahajajovdesnempreddvoru(atriju).vzburjenje,kitamnastane,sepoposebnihvlaknihzelohitrorazširipo celemsrcu.poživcihsprejemasrceleukaze,kipospešujejoaliupočasnjujejoritemnjegovegautripa.ti ukazipridejoprekovegetativnegaživčevja. Slika46:Srčnomišičnotkivo 56

57 Gladkomišičje Mišičnotkivo vsehnotranjihorganov razensrcasestavljajovelikokrajšeenojedrnecelicebrezprečnih prog,kersomiofibrilevnjihdrugačerazporejene.totkivoimenujemogladkomišičnotkivo.ukazezasvoje delovanje dobiva iz hrbtenjače in nanje ne moremo vplivati s svojo voljo. Mišična vlakna se krčijo razmeromapočasiinsemanjutrudijoodprečnoprogastihvlaken. Vgladkihmišičnihvlaknihstaaktininmiozinurejenavobliki mreže med pritrjevalnimiploščami.med aktinskimi filamenti so nameščeni kratki miozinski filamenti, ki ob kontrakciji povlečejo aktin, zato se pritrjevalneploščepribližajodrugadrugiinnatanačinsevlaknoskrči. Slika47:Gladkomišičnotkivo Skeletnemišicečloveškegatelesa Mišiceglaveinvratu Kožnemišice Naglaviinvratusoštevilneskeletnemišice,kisozenimdelomvraščenevkožo,zatojihimenujemokožne mišice. Ker pri različnih razploženjih dajejo obrazu z raztezanjem kože določen izraz, jim pravimo tudi izrazne ali mimične mišice. Leže v podkožju obraza in lobanjskega svoda. Izhodišče imajo v kosteh, narastiščepavusnjicikože.razporejenesovvečskupin: mišiceokrogočesaodpirajoinzapirajoočesnorežo mišiceokrognosuširijonosnici mišiceokrogustobkrožajoustnorežoinoblikujejoustaprigovoru,uživanjuhrane,smehu,jokuin podobno mišicavkoživratugubakožovratuvvzdolžnegube mišicavkožizatiljapremikakožotemenainzatiljanavzdol mišiceokroguhljapremikajouhelj Žvekalne(žvečne)mišice Izhodiščeimajonalobanji,narastiščepanaspodnjičeljustnici.Ličnažvekalkapotekazličnicenaspodnjo čeljust. Senčna mišica potekassenčnicena spodnjo čeljust. Obemišicipričvrščataspodnjočeljustter omogočatagrizenjeinžvečenje. Mišičjejezika Izhodiščezatemišicejenaspodnjičeljustnici,narastiščepanajeziku.Njihovanalogajepremikanjejezika. 57

58 Mišičježrela Izhodišče je spodnja čeljustnica, podjezičnica, koničasti odrastek senčnice, narastišče pa je stena žrela. Njihovanalogajesodelovanjepripožiranju. Mišičjemehkeganeba Temišicesodelujejopripožiranjustem,dapreprečujejovračanjegrižljajavustainzapirajonosnoodprtino. Sprednjemišicevratu Temišiceprihajajosprsnegakošainzlopaticetersopripetenapodjezičnicoinstemnagrlo.Pripožiranju grlopremikajonavzdol. Stranskemišicevratu Stranske mišice vratu izvirajo s prsnega koša in so pripete na zatilju ali na vratni hrbtenici. Te mišice obračajoingibljejoglavo.dvigalkareberdvigarebra.obračalkaglaveobračaglavovlevoindesnostran. Mišicevzatilju Mišicevzatiljuvzravnavajoglavo,pripetepasonazatilnico. Mišicetrupa Hrbtnemišice Delimojihvtriskupine,kisemedsebojrazlikujejopooblikiindelovanju(površinske,notranje,najglobje). Površinskehrbtnemišice Izhodiščezatemišicesovretenčnitrni,narastiščapasorebra,lopatica,ključnicainnadlaktnica.Toso široke,ploščatemišice. Kapucastaalitrapezastamišica jenajboljpovrhnjahrbtnamišica.izvirazzatilniceinvratnihterprsnih vretencinjepripetanalopaticoinključnico.tamišicadvigainspuščalopatico,premikajoksredini,potegne glavonazajinjoobračaterprimikaroko. Široka hrbtna mišica pokriva spodnji del hrbta in je pripeta na nadlaktnico. Je najobsežnejša mišica človeškegatelesa.ležitikpodkožo.njenenalogesozamikinprimikroke,rotacijanadlaktnice,dvigtrupa. Dvigalkalopaticedvigalopaticoinupogibavratnidelhrbtenice. Rombastomišicoprekrivakapucastamišica.Njenanalogajedviglopaticenavzgor. Zadnjanazobčanamišicajesestavljenaizzgornjeinspodnjenazobčanemišice.Zgornjasenahajapod rombasto.njenanalogajedvigovanjereber.spodnjanazobčanamišicapaspuščarebra. Notranjehrbtnemišice Potekajovzdolžhrbteniceodmedenicedobazelobanjeinbradavičarja.Povezujejohrbtenicozmedeničnim obročem,omogočajostabilnosthrbtenicevrazličnihpoložajih,vzdržujejohrbteničnekrivineinsodelujejopri premikihglaveinvratu. Jermenastamišicanagibainobračaglavoinvrat. Vzravnalkatrupajesestavljenaiztrehmišic.Potekaodkrižnicedozatilnice. Najglobjehrbtnemišice Potekajoobhrbteniciodkrižnicodozatilnice.Sokratkemišice,razpetemedtrnivretencinrebri.Njihove nalogeso:vzravnanadrža,bočnoupogibanjeinkroženjehrbtenice. 58

59 Trebušnemišice Tosomočneploščatemišice,razpetemedmedenicoinprsnimkošem.Njihovenalogeso:predklon,bočno pregibanje in zvijanje, drža trebušnih organov na mestu, gradnja močne trebušne stene (smeri poteka mišičnihvlakensorazlične),sodelovanjeprigibanjuudov,pomožnedihalnemišice izdihalke. Prematrebušnamišicajeojačanasprečnimikitamiinzvzporednokito(trebušnaširokakita). Poševnatrebušnamišica(zunanjainnotranja). Prečnatrebušnamišicagradinotranjoplasttrebušnihmišic. Trebušnaširokakitaaliaponevrozajekitaširokeoblikesestavljenaiztrehdelov:aponevrozepoševnih inpremetrebušnemišice, belečrte vsrediniin dimeljnevezi spodaj.priodraslemjetrebušnamišična stenadebelazaprst,vnjejpasotuditanjšainšibkejšamesta,kioboslabitvimišicaliprenapenjanjulahko povzročijonastanekčrevesnihkilalihernij.tojeizpaddelačrevesaskoziodprtinovtrebušnisteni.nastane podkožna bula. Poznamo več različnih vrst kil. Popkovna kila je pogosta pri dojenčkih. Dimeljna kila nastanenapregibumedtrebuhominstegnom.tujevtrebušnisteniozekprehod dimeljskikanal,skozi kateregaprimoškihprehajasemenovod.nastanenaddimeljskimligamentom.stegenskakilapanastane poddimeljskimligamentom. Mišiceprsnegakoša Tosovelikeploščatemišice.Izhodiščeimajonaprsnemkošu,narastiščepanaramenskemobroču.Njihova nalogajegibanjevramenskemobroču,soglavneinpomožnedihalnemišice.ločimopovršinskeinnotranje prsnemišice. Površinskeprsnemišice Velika in mala prsna mišica oblikujeta sprednjo pazdušno gubo. Velika prsna mišica je značilna za mišičastegamoškega.velikaprsnamišicaprimikazgornjiudktrupu,dvigateloindvigarebra.malaprsna mišicapaprimikainspuščalopaticoindvigarebra. Sprednjanazobčanamišicajesestavljenaizsnopov,odkaterihsevsakveženaenoodreber.Tamišica dvigainrotiralopatico,jeantagonist(delujenasprotno)rombastimišici. Notranjeprsnemišice S krčenjem regulirajo mehaniko dihanja. Prostornino prsnega koša povečujejo vdihalke in zmanjšujejo izdihalke.leževmedrebrnihprostorih.izhodiščeinnarastiščejenatelesihreber. Zunanje medrebrne dihalne mišice dvigajo rebra (vdihalke), notranje pa spuščajo rebra (izdihalke). Mišičnavlaknazunanjihinnotranjihdihalnihmišicpotekajodiagonalnovnasprotnihsmereh. Trebušnapreponaalidiafragma jemočnaploščatamišicamedprsnointrebušnovotlino.pripetajena spodnjirobodprtineprsnegakošainsekupolastodvigaprotiprsnivotlini,kjersevežezmočnokito.je glavnavdihalka.omogočatrebušnodihanje.koseskrčisespustiza2 4cminpovečaprsnovotlino.V preponisoodprtinezaprehodžil,živcevinpožiralnika. Mehanikadihanja Glavneinpomožnedihalnemišicessvojimkrčenjemvečajoinmanjšajoprsnovotlino(dvigajoinspuščajo rebra).ločimoprsnointrebušnodihanje.priprsnemdihanjuintenzivnejesodelujejozunanjeinnotranje medrebrnemišice(prevladujeprimladihinpri ženskah).pritrebušnemdihanjupaintenzivnejesodeluje trebušnaprepona(prevladujeprimoških).obvečjihnaporih(kašelj,smeh,šport...)sevključijopomožne dihalne mišice (velika prsna mišica, sprednja nazobčana mišica, poševna trebušna mišica; trebušne pri izdihuinprsneprivdihu). 59

60 Mišicezgornjeekstremitete Mišice,kipremikajolopatico Malaprsnamišicapomikalopaticonaprejinnavzdol. Sprednjanazobčanamišicapomikalopaticonaprej. Rombastamišicapomikalopaticoprotisredini(mediano). Kapucastamišicadvigalopatico,potiskaramenanazaj. Mišice,kipremikajonadlakt Velikaprsnamišicapomikanadlaketnaprejinktelesu. Širokahrbtnamišicapomikanadlaketnazajinktelesu. Trikotnamišicadviganadlaketinopravljavsaostalagibanjaramenskegasklepa. Mišicekomolčnegasklepa Troglavamišicanadlaktasodelujepriiztegurokevkomolcuinramenu. Dvoglavamišicanadlaktasodelujepriupogiburokevkomolcuinramenu.Jeantagonisttroglavimišici. Nadlaktnamišicaupogibarokovkomolcu. Okroglainkvadratnaobračalkaobračatapodlakettako,dajedlanobrnjenanavzdol(pronacija). Izvračalkaobračapodlakettako,dajedlanobrnjenanavzgor(supinacija). Mišicepodlakta,kipregibajozapestje Upogibalkezapestja(dolgadlanskamišica)leženanotranjistranipodlakta. Iztegovalkezapestjaleženahrbtnistranipodlakta. Mišice,kipregibajoprste Upogibalke in iztegovalke prstov tvorijo notranji sloj mišic podlakta. Upogibalke so na notranji strani, iztegovalkepanahrbtni.vrokijevečještevilodrobnihmišiczafinegiberokeinprstov. Mišicespodnjeekstremitete Mišicekolčnegasklepa Črevničnoledvenamišicaupogibakolkinhrbtenico(mišicatekačev). Velikazadnjičnamišicasodelujepriiztegukolkaterprimikuinobračanjunoge. Srednjazadnjičnamišica ležipodvelikozadnjičnomišico.njenanalogajeodmikkolka,obračanjenoge navznoterinnavzven. Malazadnjičnamišicaležipodsrednjozadnjičnomišicoinodmikakolk. Kratka,dolgainvelikaprimikalkaležijonanotranjistranistegnainslužijoprimikukolka. Mišicestegna Krojaškamišicaslužiupogibukolkainkolena.Jenajdaljšamišicavtelesu. Četveroglavamišicastegnasodelujepriupogibukolkainiztegukolena.Jenajvečjainnajmočnejšamišica. Sestavljajojo4snopi,kisezdružijovkito,vkaterijepogačica. Polkitastainpolkožnamišicaterdvoglavamišicastegnaupogibajogoleniniztezajostegno. Mišicegoleni Dvoglavamečnamišicaupogibakoleno,iztezastopalo. Velikamečnamišicaiztezastopalo,ležipoddvoglavomečnomišico.Obemišiciimataskupnonarastišče napetničnigrbi ahilovokito. Sprednjagoleničnamišicaslužiupogibustopala,tekuinhoji. Dolgainkratkamečničnamišicapredstavljatapodporostopalnemuloku. Upogibalkeiniztegovalkeprstovupogibajoiniztezajoprsteinpodpirajostopalnilok. 60

61 Mišicestopala Sodrobnemišice,kiuravnavajogibestopalainutrjujejostopalneloke. Mišicepomembnezapokončnodržo: obračalkaglave jermenastamišica prematrebušnamišica vzravnalketrupa velikazadnjičnamišica četveroglavastegenskamišica Slika48:Mišicetrupaspredaj 61

62 Slika49:Mišicetrupazadaj Slika50:Mišicenogespredaj 62

63 Slika51:Mišicenogezadaj Slika52:Mišicerokespredaj 63

64 Slika53:Mišicerokezadaj ŽIVČEVJE Nalogeživčevja Naloga živčevja je regulacija in koordinacija telesne aktivnosti. Človeški organizem je namreč zelo zapleten sistem, ki za pravilno delovanje potrebuje nek nadzorni sistem, ki usklajuje delovanje različnih organovinorganskihsistemovinhkratiomogočaorganizmupovezavozokoljem.taknadzornisistemje živčevje,kidelujevsodelovanjuzendokrinimžlezami(izločajohormone). Vsakorganizemnamrečtežiknekistalnosti(konstantnosti)notranjegaokolja,knekemuredu.Relativno stalnost notranjega okolja (npr. stalna telesna temperatura, stalno enak nivo sladkorja v krvi), ki jo imenujemo homeostaza,namomogočapredvsemživčevje,patudiendokrine žleze.človek(intudivsa drugaživabitja)brezteganadzoranebipreživel,sajbivorganizmunastalkaos. Prekživčevjasetelo odzivanadražljajeizokolja,insiceriz notranjega in zunanjega.pomembnoje namreč,dateloves časzaznavakajseznjimdogaja,vkakšnempoložajujeinpodobno.sporočilaiz notranjostitelesanaslahkonaprimeropozarjajonanekoobolenjeoz.poškodbo(čutimonelagodje,bolečino, utrujenost...).pravtakosopomembniodzivinazunanjedražljaje.čenaprimerstopimonaosterpredmetje toinformacijazaživčevje,dajetrebahitroodmaknitinogo,sicerbopoškodbaševečja.receptorji(čutila) torejzaznavajospremembevokoljuinsporočilaotehspremembahpošiljajoživčevju.tamseinformacije predelajo v smiselne ukaze, ki potujejo v mišice in druge organe. Živčevje torej povezuje celice, ki so specializiranezazaznavanjedražljajev(receptorjialičutilnecelice),scelicami,kisosposobnenadražljaj odgovoriti (z gibanjem ali izločanjem efektorji). Vendar pa mora vsako informacijo obdelati in poslati organomprimerneukaze.živčevjepajesposobnotudidelnoobdržatidobljenoinformacijoinuskladiščiti 64

65 pridobljenoizkušnjo.temurečemo spomin.polegtegapaizvajatudinekateresvojstvenefunkcije,kise odražajokotprocesirazumevanja,sposobnostabstrakcije,sklepanja,razmišljanjaitd.,kijihoznačujemokot višjefunkcije. Delitevživčevja Živčevjelahkodelimona osrednjealicentralno (možganiinhrbtenjača;cžs)ter obkrajnoaliperiferno (živci in gangliji živčni vozli). Glede na delovanje pa delimo živčevje na somatsko (somatično) in vegetativno(avtonomno).somatskoživčevjeurejadelovanjeskeletnihmišic.delitelesa,kisooživčenina taknačindelujejopodvplivomnaševolje.avtonomnoživčevjepanadzorujedelovanjenotranjihorganov (drobovja),kipanedelujejopodvplivomnaševolje.somatskoživčevjespomočjočutilsprejemadražljajeiz zunanjega okolja in nanje odgovarja tako, da spodbuja mišične gibe pri hoji, delu, govoru. Avtonomno živčevje pa dobiva dražljaje iz samega telesa (notranje okolje) in ureja skladno delovanje organov. Somatsko in vegetativno živčevje pa nista povsem ločena, ampak sta po zgradbi in delovanju tesno povezanamedseboj. Sestavaživčegatkiva Osnovna gradbena in delovna enota živčevja je živčna celica ali nevron (glej živčno tkivo). Nevron je zgrajeniztelesa,dendritovinnevrita(aksona),izkateregaizhajajomnogiodrastki.nakoncuaksonaso terminalniizrastki,kitvorijosinapsezdendriti,telesi živčnihcelicalipazmišičnimioz.žleznimicelicami. Vzburjenjesevednoprenašavsmerinevrit dendritalitelo nevrit terminalniizrastkiinnikoliobratno. Vmedceličniniživčnegatkivaležijotakoimenovanegliacelice.Njihovaglavnanalogajeizolacijanevritov živčnih celic, imajo pa tudidrugenaloge (prehranjevanje živčnih celic, opora, odstranjevanje odpadkov). Ločimogliaceliceperifernegaincentralnegaživčnegasistema. Gliaceliceperifernegaživčnegasistemasoschwannovecelice.Vperifernemživčevjunajdemodveobliki živčnihvlaken: mielinskainnemielinska.mielinskaživčnavlaknasotista,prikaterihschwannovecelice močnoobdajajonevritinpritemtvorijomielinskoovojnico.tistidelmembraneschwannovecelice,kimejina aksolemo(membranaaksona),seimenujenevrilema.aksonjetorejobdanzaksolemo,nevrilemo,bazalno laminoinendonevrijem.strukturo,kijezgrajenaizbazalnelamine,citoplazmeschwannovihcelicinaksona zvsemiovojnicami,imenujemo živčnovlakno.živčnavlaknaistegatipaseskupajpovezujejov snope z endonevrijem. Vsak snop je obdan s posebno ovojnico, imenovano perinevrij. Več snopov je skupaj povezanihv živec,kigaobdaja epinevrij.vživcupolegaksonovinovojnicnajdemoše arterije, vene in skupkemaščobnihcelic.nemielinskavlaknapasoledelnoobdana(samozenestrani)sschwannovimi celicamiinnimajomielinskeovojnice. Slika54:Nemielinskoinmielinskovlakno 65

66 V centralnem živčnem sistemu najdemo več vrst glia celic z različnimi funkcijami. Astrocite ali makroglia celice prehranjujejo živčne celice in jim dajejo oporo. Mikroglia celice so fagociti (požirajo odpadneprodukteživčnihcelic).nalogaoligodendrogliacelicpajetvorbamielina,kipaseločiodmielina schwannovihcelic. Navsakemprerezuskozicentralnoživčevjejeopazitisivainbelapolja: sivino sestavljajotelesaživčnih celiczdendriti,belinopaživčnavlakna(aksonizovojnicami).vhrbtenjačijesivinavnotranjosti,belinapa okolinje.vvelikihinmalihmožganihjesivinapredvsemnapovršinikotskorjamalihinvelikihmožganov. Nekajsivinejetudivnotranjosti tosomožganskajedra.vsopreostalonotranjostzapolnjujebelina. Motoričnialieferentninevronisotisteživčnecelice,kipovezujejocentralnoživčevjezefektorji(mišicami inžlezami).največkratgreza multipolarnenevrone,kiimajokratkerazvejanedendriteinendolgnevrit. Senzoričnialiaferentninevronipapovezujejoreceptorje(čutila)scentralnimživčevjem.Največkratsoto psevdounipolarne živčne celice. Poznamo še asociacijske nevrone, ki imajo povezovalno funkcijo. Najdemojihizključnovmožganihinhrbtenjači,kjertvorijopovezavemeddrugiminevroni. R ECEPTO R SEN ZOR IČN I NE VRO NI I RON N EV I N Č ORI M OT CEN TR ALN O Ž I V Č E V JE EFEKTO R Ločimotriskupinereceptorjev: eksteroceptorji sprejemajodražljajeizzunanjegaokolja, interoceptorji iz notranjega okolja, proprioceptorji pa živčevju pošiljajo informacije o položaju telesa in gibih (zaznavajo napetostmišicinmišičnitonus). Nastanekvzburjenja Če vzdražimo nevron s primernim dražljajem, v njegovem stanju počitka nastanejo spremembe. Če je dražljajdovoljmočan,sespremembarazširinavsocelico. Membranaživčneceliceje,takokotmembranavsakecelice, polarizirana.topomeni,dajeporazdelitev električnega naboja med zunanjostjo in notranjostjo celice neenakomerna. Zato nastanejo razlike v potencialu, tako da je zunanja površina celice pozitivno nabita. Tako stanje imenujemo mirovni membranski potencial (stalna napetostna razlika na membrani) in je posledica različne prepustnosti membrane za različne ione (celica je prepustna za kalijeve ione, ki uhajajo ven iz celice skozi pasivne kanalčke)inposledicadelovanjaposebnena/kčrpalke,kiaktivnoizločanatrijeveioneizceliceinomogoča pretok kalijevih ionov navznoter. Vzpostavi se torej razlika v potencialu med zunanjostjo in notranjostjo celice,kimeripribližno 70mV.Tojetorejpotencialcelicevmirujočem(nevzburjenem)stanju. Vsakučinkovit(doseže vzdražnostniprag) dražljaj (mehanski,kemičnialielektrični)paznatno poveča prepustnost membrane za natrijeve ione (odprejo se napetostno aktivirani natrijevi kanalčki), ki zato začno vdirati v celico zaradi koncentracijskega gradienta. To se dogaja pri živčnih in mišičnih celicah (drugecelicenisovzdražne).posledicategaje,dasemembranskipotencialobrneinzunanjostpostane boljnegativnaodnotranjosti.temurečemo,dasemembranadepolarizira.natrijeviionivdirajovcelico, 66

67 doklersenevzpostavi njihov ravnotežnipotencial,kimeriokrog30mv.zunanjostmembranejetakrat negativnagledenanotranjost.medtemdogajanjemzačetnavzdraženatočkainnatotistevnjenibližinispet dosežejosvojmirovnipotencial pridedo repolarizacije (natrijevikanalčkisezaprejo,kalijevipase odprejo;kalijeviioniponapetostnemgradientuvdirajovenizcelice).depolarizacijainrepolarizacijaseširita naprejpomembranivoblikiakcijskihpotencialov.vidimotorej,daježivčnovzburjenjenekevrsteval,ki nastanekotposledicaprehodnihspremembvprepustnostimembrane,kijihpovzročidražljaj. Slika55:Nastanekinširjenjevzburjenjaterrepolarizacija Hitrostširjenjaživčnegavzburjenjajeodvisnaodnaravevlaknainodnjegovegapremera.Nemielinska vlaknaprevajajovzburjenjezmanjšohitrostjokotmielinska.tistavlakna,kiimajo večjipremer,prevajajo vzburjenjehitrejeodtanjšihvlaken.mielinskaovojnicadelujekotizolator,zatojedepolarizacijamožnale tam, kjer so ranvierjevi zažetki. V takem primeru se vzburjenje širi nezvezno (skače), čemur rečemo saltatorno prevajanje. Na ta način organizem prihrani energijo (za vzpostavitev MMP porabi manj ATP molekul)inpovečahitrostširjenjavzburjenja.največjohitrostprevajanjavzburjenja(80do150m/s)imajo mielinskavlakna,katerihpremerjeod12do20mikronovinpokaterihseprenašajovzburjenja,namenjena skeletnimmišicam.najpočasnejšasonemielinskavlakna,katerihpremerjemanjšiod1mikrona.vvečini pripadajoavtonomnemuživčevju.vzburjenjeprevajajoshitrostjo1do2m/s. Akcijskipotencialisovvsehcelicahenakoveliki.Močdražljajapapovzročavečjoalimanjšofrekvenco akcijskihpotencialov.nekaterinevronilahkoprevajajosfrekvenco500do1000impulzovnasekundo. Prenosvzburjenjazeneživčnecelicenadrugo sinapse Tak prenos poteka preko posebnih stikov med živčnimi celicami samimi ter med živčnimi celicami in mišičnimi(motoričnaploščica)aližleznimicelicami,kijihimenujemosinapse. Prihod živčnegavzburjenja (akcijskihpotencialov)vsinapsopovzročiodpiranje kalcijevihkanalčkov v membraniterminalnegaizrastkaaksonapresinaptičneganevrona.vdorkalcijevihionovvcelicosprožiizlitje snovi, uskladiščene v posebnih mehurčkih v sinapsi, v sinaptično špranjo. Tako snov imenujemo prenašalec ali nevrotransmiter. Do izlitja nevrotransmiterja v sinaptično špranjo pride zaradi zlitja membran mehurčkov s plazmalemo živčne celice (eksocitoza). Molekule prenašalca se sprostijo v 67

68 sinaptičnošpranjoinlokalnospremenijoprepustnostmembranepostsinaptičneganevrona(vežejosena receptorje, ki so v resnici kanalčki), nato pa se s pomočjo raznih encimov razgradijo (acetilholin acetilholinesteraza)alipaseprenesejonazajinpotemponovnouporabijo. Živčni plini (npr. sarin) in organofosfatni insekticidi zavirajo acetilholinesterazo, kar pomeni, da acetilholin ostane aktiven, zato se vzburjenje ves čas prenaša po nevronih. Kot protistrup uporabljajo atropin,kiblokiraacetilholinskereceptorje. Prepustnostzanatrijeveioneselahkopovečainpridedodepolarizacije,karpomeni,dasevzburjenješiri naprej.takesinapseimenujemoekscitatornesinapse.nataknačindelujeprenašalecacetilholin. Nekateri prenašalci pa delujejo zaviralno. Njihova lastnost je, da hiperpolarizirajo membrano, kar še dodatnootežiprocesvzdraženja(šedodatnopovečajoprepustnostkanalčkovzakalijeveionenavzvenaliza kloridneionenavznoter).kloridniionisonamrečnegativni,karpomeni,dapostanenotranjostmembrane še bolj negativno nabita. Zaradi povečane napetostne razlike ostanejo natrijevi kanalčki dlje zaprti (vzdražnostni prag celice se zviša; zmanjša se njena občutljivost). Po razpolovni dobi učinkovine se postopomavzpostavimirovnimembranskipotencialinplazmalemasespetlahkodepolarizira.takasinapse imenujemoinhibitornesinapse.takodelujejopomirjevalaingaba(gama aminobutirat;nevrotransmiter, kisenahajavmožganihinhrbtenjači). Nevrotransmiterji Acetilholin Najdemogavsinapsahperifernegaživčnegasistema.Sproščaseizterminalnihizrastkov: motoričnihnevronov,kioživčujejoskeletnomuskulaturo predganglijskihnevronovavtonomnegaživčevja postganglijskihnevronovparasimpatika Najdemogatudivmožganih,kjersodelujepritvorbikratkotrajnegaspomina.Zdravila,kizavirajoencim acetilholinesteraza(sodelujeprirazgradnjiacetilholina),seuporabljajozazdravljenjestarejšihbolnikov,kise jimslabšaspomin(npr.bolnikizalzheimerjevoboleznijo). Aminokisline glutaminskakislina glicin GABA Kateholamini dopamin(tudihormonhipotalamusa) noradrenalinalinorepinefrin(tudihormonnadledvičnežleze) serotonin Peptidi vazopresin(tudihormonnevrohipofize) oksitocin(tudihormonnevrohipofize) holecistokinin(tudihormon,kigaizločajocelicedvanajstnika) substancap(nevrotransmiter,kiprenašainformacijoobolečini) enkefalini(takokotmorfinsevežejonaopioidnereceptorjeinstemblokirajoprenosinformacijeo bolečini zavirajosproščanjesubstancep) endorfini(delujejopodobnokotmorfin zavirajobolečino,sodelujejopriučenjuintvorbispomina) Delovanjedroginzdravilvpovezavissinapsami 68

69 Nekatere droge se vežejo na GABA receptorje in dodatno utrdijo vez med GABA in receptorjem, kar pomeni,dapovečajoinhibitornodelovanjegabanasinapsevcžs.toso: pomirjevala,kotjefenobarbital barbiturati alkohol(etanol) ankseolitiki(zdravilaprotistresu,napetosti) benzodiazepini(npr. Apaurin ) Kerimajoenakučineknaživčevjejenjihovosočasnojemanjezelonevarno,sajseučinekmočnopoveča. Nekateriantidepresiviojačajodelovanjesinaps,kerblokirajovračanjeserotoninainnoradrenalinanazaj vterminalneizrastke.fluoksetin( Prozac )npr.blokiravračanjeserotonina. Enkefalinjeprenašalec,kisesproščavsinapsahnevronov,kiprevajajoinformacijeobolečinivmožgane. Hiperpolarizira postsinaptično membrano in s tem zavira prenos informacije o bolečini. Opiati (heroin, morfin,kodein,metadon)sevežejonaistereceptorje,zatomočnozmanjšajoobčutkebolečine.vendarpa setelonanjezelohitronavadi.zvezavonaenkefalinskereceptorjepovečajoučinekenkefalinov.česmo opiatomdlječasaizpostavljenisezmanjšaobčutljivosttehsinaps.pojavisetoleranca,karpomeni,daje za isti učinek potrebno vzeti več droge. Če pa človek preneha z uživanjem te droge se pojavijo hude bolečineravnozaradimajhneučinkovitostienkefalinov(zmanjšanajeobčutljivostnjihovihsinaps). Centralniživčnisistem(CŽS) Centralniživčnisistemsestavljajomožganiinhrbtenjača. Ovojnicecentralnegaživčevja Možganeinhrbtenjačoobdajajotriovojnice,imenovanemeninge: zunanjaovojnica (trdaopnaaliduramater) ječvrstaopnaizveziva,kijeobenempokostnica lobanjskihkosti srednjaovojnica(pajčevnicaaliarahnoidea)jeizrahlegavezivnegatkiva notranjaovojnica (žilnicaalipiamater) prekrivamožganeinsledigubammožganov;žilevnjej preskrbujejomožganeshranoinkisikom Medpajčevnicoinžilnicojeprostor,vkateremjehrbtenjačno možganskatekočinaalilikvor,kinastaja vmožganskih prekatih izkrvi.tekočinavarujeosrednje živčevjepredudarciinzbiraodpadnesnovi,ki nastajajopripresnovivživčnihcelicah. 69

70 Hrbtenjača Nalogehrbtenjače: prevajasenzoričneinformacije,kigredoizperifernegaživčevjavmožgane prevajamotoričneinformacije,kigredoizmožganovdorazličnihefektorjev: skeletnihmišic srčnihmišic gladkihmišic žlez delujekotmanjširefleksnicenter HrbtenjačajedelCŽS,kisenahajavhrbtenici.Potekaskozivretenčneodprtine,kitvorijohrbteničnikanal. Iznjeseodcepljajoposameznihrbtenjačniživci,kipapripadajoperifernemuživčnemusistemu.Sivina hrbtenjačejevnotranjosti,belinapanapovršini.hrbtenjačniživciizvirajovsivini,kjerležijotelesaživčnih celic. Hrbtenjača sega od velike odprtine v zatilnici navzdol do drugega ledvenega vretenca. Njen nitasti podaljšeksegašedotrtice,vendarvnjemniživčnihcelic.šopživcev,kiizviraizspodnjegadelahrbtenjače, potekapohrbteničnemkanalunavzdolinskupajznitastimpodaljškomtvorikonjskirep. Sestavljajojonevroni.Aksoniživčnihcelic,kisenahajajosamovhrbtenjači,gradijoživčneproge,telesa živčnihcelicpaoblikujejo živčnecentre vhrbtenjači.živčneprogevhrbtenjačisosenzorične(aferentne, dovodne)in motorične (eferentne,odvodne).senzoričneprevajajovzburjenjekmožganom,motoričnepa odmožganovdoposameznihodsekovhrbtenjače. Polegtegapasevhrbtenjačinahajajotuditakeživčnecelice,kiimajovhrbtenjačisamotelesa,aksonipajo zapuščajo skozi odprtine med vretenci in oblikujejo hrbtenjačne živce. Hrbtenjača je zgrajena iz 31 segmentovinizvsakegasegmentaizhajaenparhrbtenjačnihživcev. Sivinahrbtenjačetvoridvapararogov.Vsprednjihrogovihsomotoričnicentri,vzadnjihpasenzorični. Vhrbtenjačisotudirefleksnicentri. Vbelinihrbtenjačenajdemotritipeživčnihvlaken: asociacijska(povezujejoposameznedeleenepolovice) komisuralna(povezujejocentredesnepolovicescentrilevepolovice) projekcijska(povezujejocentrevhrbtenjačiscentrivmožganih) Slika56:Prerezhrbtenjače 70

71 Možgani Možganivsebujejo 80%vode.Zavzemajo približno 2% normalne telesne teže, porabijo pa večkot 20% telesneenergije. Številomožganskihcelicnovorojenčkajeenakoštevilucelicodraslegačloveka.Možganisevečajotako, da se množijo dendriti, glia celice in da se debelijo možganske ovojnice. Iz možganov izhaja 12 parov možganskihživcev. Funkcijemožganov: centrizaregulacijo: izpopolnjujejo,regulirajoinkontrolirajotelesnoaktivnost sprejemajosenzoričneinsproščajomotoričneimpulze sedežobčutkov(vidni,vohalni,okušalni...) sedežzavestiinzavestnihdejanj sedežčustev sedežvišjihduševnihprocesov(mišljenje,abstraktnosklepanje,pomnenje...) Glede na nastanek delimo možgane na tri dele. V embrionalnem razvoju nastane najprej živčna cev, kateresprednjidelnabrekneintvoritrimehurčke,kiseimenujejosprednji,srednjiinzadnjimožgani. Iz sprednjega mehurčka nastaneta oba stranska možganska prekata in tretji možganski prekat. Iz sprednjihmožganovnastanejovelikimožganiinmedmožgani.velikimožganiobdajajostranskaprekata, medmožganipanastanejookolitretjegamožganskegaprekata. Drugimehurčeksezmanjšavozekkanal(možganskivodovod).Srednjimožganipasepreoblikujejov četveroglavičjeinmožganskajedra. Iztretjegamehurčkanastanečetrtimožganskiprekat,izzadnjihmožganovpanastanejomalimožgani in most ter podaljšanahrbtenjača.preostalidelživčnecevipredstavlja osrednjikanal,kateregastene tvorijohrbtenjačo. 1.delitev: sprednjimožgani: velikimožgani medmožgani srednjimožgani: četveroglavičje možganskajedra zadnjimožgani: malimožgani most podaljšanahrbtenjača 2.delitev: možganskodeblo: podaljšanahrbtenjača most srednjimožgani 71

72 malimožgani medmožgani: epitalamus talamus hipotalamus velikimožgani Možganskodeblo Možganskodeblosestavljajopodaljšanahrbtenjača,mostinsrednjimožgani.Povezujecentrevhemisferah velikihmožganovscentrivhrbtenjači.vnjemsorefleksnicentripomembnihživljenjskihfunkcij. Podaljšanahrbtenjača vsebuje4.prekat prizatilnirupipreidevhrbtenjačo sivinavoblikimajhnihotočkov: centerzadihanje(ritmičnostimuliramedrebrnemišiceindiafragmo) centerzaregulacijokrvnegatlaka(širjenjeinoženježil) centerzaregulacijobitjasrca centerzaregulacijorefleksnihdejanj(kašljanje,požiranje,kihanje,bruhanje) jedra9.,10.,11.in12.možganskegaživca poškodbapodaljšanehrbtenjačepomenitakojšnjosmrt(npr.zlomtilnika) Most sivinavoblikiotočkov: refleksnicentrizažvečenjeinsesanje jedra5.,6.,7.in8.možganskegaživca predstavljahorizontalnopovezavomedlevoindesnohemisferomalihmožganovinvertikalno povezavomedsrednjimimožganiinpodaljšanohrbtenjačo Srednjimožgani jedra3.in4.možganskegaživca rdečejedro(centerzausklajevanjegibov nižjimotoričnicenter) četveroglavičje: zgornjiglavici(centrizanekatererefleksevzvezizvidom sinapsevidnepoti) spodnjiglavici(centrizanekatererefleksevzvezissluhom sinapseslušnepoti) Malimožgani razdeljenivdvehemisferi(polobli) vsredinijebelina(drevoživljenja),okolipamočnonagubanasivina(skorja) centri: zaravnotežje zaregulacijomišičnegatonusa zaavtomatskokoordinacijogibov(refleksno) levahemisferaupravljalevopolovicotelesa,desnapadesno Medmožgani Sestavljajojihtripodročja:epitalamus,talamusinhipotalamus.Vnjihjetretjiprekat. 72

73 Epitalamus nanjsepripenjaendokrinažlezačešarikaaliepifiza Talamus skozenjpotujejosenzoričneinformacije(razenvohalne)vskorjovelikihmožganovinnazaj skozenjpotujejoinformacije,kisoizmalihmožganovnamenjenevskorjovelikihmožganov(v motoričnecentre) Hipotalamus najvišjicentriavtonomnegaživčevja,kiupravljaznotranjimiorgani(regulatornicentrivseh procesovvnašemtelesu npr.termoregulacije,metabolizma,spanja,razvojasekundarnihspolnih znakov) nadziradelovanjehipofize centriseksualnostiinčustev križiščeoptičnegaživca nanjsepripenjaendokrinažlezahipofiza(možganskiprivesek),kireguliradelovanjeostalih endokrinihžlez izločaosemrazličnihhormonov Velikimožgani dvehemisferi levahemisferaupravljadesnopolovicotelesainobratno obdajajostranskaprekata medhemisferamajevzdolžnašpranja močnonagubani(čimvečjapovršina velikoštevilocelic) površinajeizzajedingub sivina: bazalniganglijialimožganskajedra(vnotranjosti) možganskaskorjaalikorteks(vzunanjosti) belina(vnotranjosti) centralnainstranskabrazdanazunajrazdelitaskorjovrežnje,kiseimenujejopokosteh,kijih obdajajo: čelni temenski senčni zatilni vlakna,kipovezujejopoloblitvorijoprečnik(corpuscallosum) debelinamožganskeskorjejeod1,5do3mm 73

74 Slika57:Možganskirežnji vskorjiso: motoričnicentri senzoričnicentri psihoasociacijskicentri Motoričnicentri primarnimotoričnicentrialiprimarnicentrizavestnemotorike(tikpredcentralnobrazdo) višjimotoričnicentri centerzagovor Senzoričnicentri primarnicentrizavestnihobčutkov(takojzacentralnobrazdo) višjisenzoričnicentri(temenskireženj) centerzavid(zatilnireženj) centerzasluh(senčničnireženj) centerzavoh(vohalnireženj vnotranjostinamejimedsenčniminčelnimrežnjem) centerzaokus(vohalnireženj) Psihoasociacijskicentri centerzarazumevanjebesedingovora centerspomina Slika58:Centrivvelikihmožganih 74

75 Vbelinimožganovnajdemotritipeživčnihvlaken: asociacijska(povezujejodelevistihemisferi) komisuralna(povezujejolevoindesnohemisfero prečnik) projekcijska(povezujejocentrevvelikihmožganihznižjimicentri živčneproge motoričnein senzorične) Slika59:Delimožganov 75

76 Periferniživčnisistem Periferno živčevje sestavljajo predvsem živčne celice, ki imajo telesa v centralnem živčevju (v možganskemdeblu,velikihmožganihalihrbtenjači),njihovi aksonipazapuščajocentralnoživčevjein tvorijomožganskeinhrbtenjačneživce. Možganskiživci Možganskih živcev je 12 parov. Razen prvih dveh, ki izhajata iz velikih možganov, izvirajo iz možganskegadebla.oživčujejo glavoinvrat,x.možganskiživecpaoživčujetudi organevprsniin trebušnivotlini.posestavisomožganskiživcisenzorični,motoričniinmešani. Možganskiživci: I. vohalniživec olfaktorični(senzorični):vodivzburjenjeizvohalnesluznicenosnevotlinev velikemožgane II. vidniživec optični(senzorični):vodivzburjenjeizčutnicvočesnimrežnicivvelikemožgane III. očesnigibalni okulomotorični(motorični):oživčujevečinozunanjihočesnihmišic,ki premikajoočesnozrklo(vsebujetudivegetativnavlakna parasimpatična) IV. zrkelnigibalni trohlearni(motorični):oživčujepoševnozgornjozrkelnomišico V. trovejni trigeminus(mešani):vsebujesenzoričnavlakna,kiprihajajoizkožeobraza,očesne sluznice,nosneinustnesluzniceinizzob,termotoričnavlaknazažvekalnemišice VI. odmikalec abducentniživec(motorični):oživčujezunanjoravnozrkelnomišico VII. obrazniživec facialni(mešani):vsebujesenzoričnavlakna,kiprihajajozdvehtretjinjezika, motoričnavlakna,kioživčujejokožnemišiceobrazainvegetativnavlakna(parasimpatična),ki oživčujejosolznežlezeinžlezeslinavke VIII. slušno ravnotežni(senzorični):vodiinformacijeizčutilazasluhinravnotežje(notranjeuho) IX. jezično žrelni(mešani):vsebujesenzoričnavlakna,kiprihajajozenetretjinepapiljezikain stenegrla,motoričnavlakna,kioživčujejomišicežrelainvegetativnavlakna(parasimpatična),ki oživčujejoobušesnožlezoslinavko X. klatež vagus(mešani):vsebujesenzoričnavlakna,kivodijovzburjenjeizsluznicežrelain grla,motoričnavlakna,kioživčujejomišicegrlainvegetativnavlakna(parasimpatična),ki oživčujejoorganeprsneintrebušnevotline XI. akcesorniživec(motorični):oživčujeobračalkoglaveintrapezastomišico XII. podjezični hipoglosni(motorični):oživčujemišicejezika 76

77 Slika60:Možganskiživci Hrbtenjačniživci Hrbtenjačnihživcevje31parov.Hrbtenicozapuščajoskozistranskeodprtinemedsosednjimivretenci. Posestaviso mešani (vsebujejotakomotoričnainsenzoričnavlakna,kottudisomatskainvegetativna). Telesa živčnihcelichrbtenjačnihživcevsov hrbtenjačnisivini inv hrbtenjačnihganglijih. Aksoni teh nevronovpasohrbtenjačniživci. Vsakživecizhrbtenjačeizhajaz dvemakoreninama, sprednjo(motorično) in zadnjo(senzorično).v sprednjikoreninisonamrečsamomotoričnavlakna,vzadnjipasamosenzorična.obizstopuizhrbtenicese korenini združita vmešanhrbtenjačniživec.protiperiferiji(obrobju)seživecspetrazvejina sprednjoin zadnjovejo,kistamešani.obeoživčujetaskeletnemišiceinnotranjeorgane. Hrbtenjačniživci: vratniživci(8parov): 1.vratniživecizstopamedzatilnicoin1.vratnimvretencem,natopapodvsakim vretencemizstopapoenpar oskrbujejokožoinmišicevratuterzgornjegauda,razentegapašetrebušnoprepono prsniživci(12parov): poizstopuizhrbtenicepotekajomedrebrinavzpredinoskrbujejokožoinmišiceprsnega koša,kožonatrebuhuintrebušnemišice ledveniživci(5parov): potekajonavzdolskozimedenicoinoživčujejokožoinmišicestegna križniživci(5parov): oživčujejokožoinmišicenazadnjistranistegnaterkožoinmišicegoleniinnoge največjimednjimijebedrniživec(nervusischiadicus),kiizstopazadajizmedenice,poteka zakolčnimsklepomvstegnoinssvojimivejamisegadostopala trtičniživec: oskrbujemišicenadnumedeniceterkožookrogzadnjičneodprtine 77

78 Slika61:Hrbtenjačniživci Vegetativnoživčevje Vegetativno ali avtonomno živčevje usklajuje in nadzoruje življenjsko pomembne telesne naloge. Živčna vlakna vegetativnega živčevja oživčujejo vso gladko muskulaturo (notranji organi), srce in vse žleze. Vtemsistemuimamodvatipacentrov: centrivcentralnemživčevju(možganskodeblo,hrbtenjača) perifernicentrivganglijih(česeprekinepovezavascentralnimživčevjem,našinotranjiorganiše vednodelujejo,kerimajovganglijihdodatnecentre) Vegetativnavlaknasestavljajonekateremožganskeinhrbtenjačneživce.Vegetativnavlakna,kiizvirajoiz možganskega debla in križnih segmentov hrbtenjače, imenujemo parasimpatično živčevje. Vegetativna vlakna,kiizvirajoizprsnihinledvenihsegmentovhrbtenjače,imenujemosimpatičnoživčevje. Ganglijisimpatičnegaživčevja sogangliji,kisonanizanilevoindesnoobhrbteniciinneparnigangliji predhrbtenico.ganglijiparasimpatičnegaživčevjapasenahajajotikpredorganomalicelovorganu,ki gatoživčevjeoživčuje. Tabela1:Učinkisimpatikainparasimpatika DELTELESA zenici sapnici srce žile koronarnearterije SIMPATIK širi širi pospeši oži(vazokonstrikcija) povišankrvnitlak širi srcedobivečhrane PARASIMPATIK oži oži upočasni širi(vazodilatacija) znižankrvnitlak oži 78

79 prebavnitrakt: stena sfinktri žleze jetra zaviraperistaltiko kontrakcija zapira inhibirasekrecijo stimulacijarazgradnjeglikogena (rezervaenergije) stimuliraperistaltiko relaksacija odpira stimulirasekrecijo stimulacijasekreciježolča relaksacija(inhibiraizločanjeurina) kontrakcija(stimuliraizločanjeurina ) relaksacija sečnimehur: stena sfinktri kontrakcija Simpatično živčevje deluje spodbujevalno: pospešuje presnovo prek spodbujanja nadledvične žleze, povečujepretokkrviprekmožganov,širisapniciinzenici,povečujepotenje,zvišujesrčniutripinkrvnitlak. Njegovodelovanjeprevladujevstanjih,kizahtevajohitroukrepanje(velikaporabaenergijevkratkemčasu ). Parasimpatično živčevje v nasprotju s simpatičnim deluje praviloma zaviralno in varčuje z energijo: upočasnisrčniutripinznižujekrvnitlak,ožisapniciinzenici,vendarpapospešujeizločanjeslineinsolzter izločanjeprebavnihsokovinperistaltikočrevesja.njegovodelovanjeprevladujetakrat,kopočivamo. Podzavestniinzavestnigibi Velikogibov,kijihnašeteloizvajaje podzavestnih(refleksnih).čenaprimerstopimonanekajostrega, bomonogoumaknili, šepredensebomozavedlibolečine.tonamomogočaposebensistemimenovan refleksnilok.vbodljajje dražljaj za senzoričneživčnecelice,kitakojpošljejovzburjenjepreko zadnje korenine hrbtenjačnegaživcavhrbtenjačo.telesasenzoričnihživčnihcelicsov ganglijih,kigradijodel zadnjekorenine.tampridedopreklopanaasociacijskenevrone,kipošljejoinformacijoovbodudoteles motoričnihživčnihcelic,kisovsprednjemroguhrbtenjače.stelesmotoričnihživčnihcelicgreinformacija naravnostdoskeletnihmišic,kihitroumaknejonogo.vsetosezgodi,šepredensemidogodkazavemo. Nataknačinsetelozavarujepredhujšimipoškodbami.Vzburjenjepastečetudiprotimožganom,zaradi česarsemibolečinetudizavemo. 79

80 Slika62:Refleksnilok Zavestnegibepadelamotakrat,kadarpotujevzburjenjepoživcihprekohrbtenjačeinnaprejdoskorje velikihmožganov.vnjejpovzročinastanekzaznavinobčutkov.možganskaskorjaprekogibalnihživcev spodbudi zavestenodgovor nadoločendražljaj.tegaodgovorasetorej zavedamo.primerzavestnega giba:natlanampadeknjiga,zatojopoberemo. PREBAVILA Prebavilaslužijo mehanskemuinkemičnemuprebavljanju hrane.našetelonamrečnemoreuporabiti vseh snovi, ki jih dobi vase v prvotni obliki, zato jih mora najprej predelati (prebaviti). To pomeni, da v različnihmehanskihinkemičnihprocesih,kipotekajovprebavnicevi,hranilarazgradidotakemere,dase lahkovsrkajovkri.hranilapapotempokrvipotujejodorazličnihorganov,kijihpotrebujejo.prebavaje namrečneprekinjenopoenostavljanjekemičnesestavehrane. Našemutelesukotvirenergijeslužijosamotrivrste hranilnihsnovi: beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati.največjakoličinaenergijejeuskladiščenavmaščobnihmolekulah,kisezatovečinomanalagajov podkožju kot zaloga energije. Najpomembnejši energetski vir za naše telo predstavljajo ogljikovi hidrati, predvsem škrob. Tudi ti predstavljajo zalogo energije, ki pa se zelo hitro porabi. To zalogo imenujemo 80

81 glikogen ali živalski škrob in je zaloga energije shranjena v jetrih in namenjena predvsem skeletnim mišicam.večinabeljakovinpasevgrajujevmišice,takoskeletne,kottudigladke.nesmemopapozabitiše trehskupinhranilnihsnovi,kisicernepredstavljajoenergetskegavira,pasokljubtemuzelopomembne.to sovoda,vitaminiinmineralnesnovi. Vprebavilihsehranilnesnovi,kisovečinomadolgeorganskemolekule,prebavijona osnovnegradnike: beljakovinena aminokisline,maščobena mačobnekisline in glicerol,ogljikovihidratipana glukozo in drugeenostavnesladkorje.vrazličnihprocesihvtelesupasetesnovilahkopretvarjajoenavdrugo,poleg tega pa velja, da potekajo tudi obratni procesi, ki iz osnovnih gradnikov naredijo nove kompleksnejše molekule(npr.novebeljakovine,glikogen,maščobe). Slika63:Prebavnacev Prebavajesamoedenizmedmnogihprocesovpresnove(metabolizma),kičloveškemutelesuzagotavljajo stalnost(homeostazo).presnovaobsegavsefizikalnein kemičneprocese,skaterimiživaorganizirana snov nastaja in se vzdržuje (anabolizem) ter pretvorbe snovi zaradi katerih postane energija dostopna organizmu(katabolizem). Katabolnealirazgradne reakcijesotorejtiste,prikaterihsevelikeorganske molekulerazgradijovpreprostejšespojine.anabolnereakcijealireakcijeponovneizgradnjepasotiste, prikaterihizpreprostihspojinponovnonastajajovelikeorganskemolekule.najmanjšokoličinoenergije,ki jo organizem porabi v osnovnih razmerah (popolni počitek) za vzdrževanje stalne telesne temperature, dihanje, pretok krvi, peristaltiko, mišični tonus, delovanje žlez in ostale vegetativne funkcije, imenujemo bazalnimetabolizem(osnovnapresnova). Prebavilačlovekasozeloobseženorganskisistem,sajcelotnaprebavnacevmerikarokoli10m.Prebavna cevsezačnezustnovotlinoinsenadaljujevžrelo,požiralnik,želodec,tankoindebeločrevotersekončaz anusom, skozi katerega se izločajo neprebavljeni ostanki hrane kot blato. K prebavilom prištevamo tudi 81

82 prebavnežleze(žlezeslinavke,žlezevželodčniinčrevesnisluznici,jetraintrebušnoslinavko).vsetežleze izločajoprebavnesokovevprebavnocev. Krčenjemišicvsteniprebavneceviomogočaperistaltiko(valmišičnihkontrakcij,kiseširipoprebavnicevi ),kimešahranosprebavnimisokoviinjopotiskapoprebavnicevi. Stenaprebavnecevijeizštirihplasti: sluznica(mukoza) najboljnotranjaplast enoplastni cilindrični epitel (razen ustna votlina, žrelo in požiralnik, kjer je večplastni ploščatiepitel) vsebuještevilnežleznecelice podsluzničnaplast(submukoza) vezivnotkivo prepletikrvnihžil,mezgovnihžilinživcev mišičnaplast gladkomišičje,razporejenovdvehslojih(krožnaterpodolžnaplast) omogočaperistaltiko(avtonomnoživčevje) potrebušnica(serozaaliperitonej) vezivnaplast prekriva trebušno steno (parietalni peritonej) in organe v trebušni votlini (visceralni peritonej) peritonejaprehajataedenvdrugegaprekooporkaalimezenterija vlažipovršinoprebavnihorganov,zatomednjiminitrenja Slika64:Stenaprebavnecevi Prebavnacev Ustnavotlina Ustnavotlinajeprostor,kigaspredajomejujetaustnici,zgorajtrdoinmehkonebo,spodjamišiceustnega dnazjezikominsstranilica.licazustnicamiinzobjeomejujejopredverjeustnevotline,prostorzazobmi pajeustnavotlinavožjempomenubesede.zgoltnoožinoprehajavžrelo. 82

83 V mehkih delih, ki omejujejo ustno votlino je skeletno mišičje. Znotraj ustno votlino prekriva sluznica (večplastniploščatiepitel). Vustnivotlinisozobjeinjezik,vanjovodijotudiizvodilažlezslinavk. Zobje Zobje so vsajeni v zobnih jamicah zgornje in spodnje čeljustnice in z vezivom pritrjeni na njuno pokostnico.nazobuločimokrono(vidnidelzoba),korenino(vsajenavzobnojamico)invrat(vmesnidel, nakateregajeprirasladlesen). Zob je v glavnem iz zobovine (dentina). Krono prekriva sklenina (najtrša snov v človeškem telesu), koreninopacement,kijepodobnezgradbekotkosti.vnotranjostizobajevotlina,vnjejpazobnapulpa,ki josestavljavezivoskrvnimižilamiinživci. Slika65:Zgradbazoba Pooblikiinfunkcijiločimovečvrstzob: sekalci(s): dletastakronainenakorenina sekanjehrane podočniki(p): stožčastakronainenakorenina trganjehrane ličniki(l): širokakronainnavadnodvekorenini kočniki(k): širokakronaindvedotrikorenine žvečenjehrane Človekuzrastejozobjedvakrat.Mlečnizobjepričnejoizraščatipribližnovsedmemmesecustarostiinjihje 20.Vsedmemaliosmemletustarostizačnejoizpadati,kerjihizpodrivajo stalni zobje.tehzrasteskupaj največ32. Zobnaformulazamlečnozobovje:S2/2,P1/1,K2/2 Zobnaformulazastalnozobovje:S2/2,P1/1,L2/2,K3/3 Jezik Sprednjideljezikajekoničastvrh,kizadajprehajavtrupinnatovkoren. Jezikjeiz skeletnihmišic,kiizhajajo sspodnje čeljustnicein podjezičnice. Mišice potekajo podolžno, prečnoinvertikalno insemedsebojprepletajo,zatojejezikzelogibljiv.pokrivaga sluznica,kijena zgornjipovršinihrapavazaradištevilnihpapil. 83

84 Premikazalogajhranepoustnivotliniinstemmešahrano.Pripožiranjusodelujetako,dazalogajhrane potisneprotižrelu.njegovanalogajetudičiščenjezobinoblikovanjeglasov. Žlezeslinavke Izločajoslino,kihranovlažiinmehča,dajolažjepogoltnemo,hkratipaščitiustnosluznicoinzobepred škodljivimdelovanjemmikroorganizmov.sodelujetudipri tvorbigrižljaja inssluznino vlažipožiralnik.v njej se raztapljajo snovi iz hrane, zaradi česar jih lažje okusimo. Slino izločajo trije pari žlez slinavk: obušesna,podčeljustnainpodjezičnaslinavka. Slinavsebujeencimptialin(amilaza).Encimialifermentisosnovi,kisodelujejovbiokemičnihprocesihv našemtelesuinsepritemnespremenijo.njihovanalogajepospeševanjekemijskihreakcij(biokatalizatorji ).Sozelospecifični(nekencimsodelujesamoprirazgradnjitočnodoločenesnovi).Njihovodelovanjepaje povezanotudiskislostjooz.bazičnostjookoljavkateremdelujejo.ptialinsodelujeprirazgradnjiškrobado krajšihmolekulindelujelevnevtralnemokolju.zaradikratkegazadrževanjegrižljajavustihseturazgradi leod3do5%škrobnihmolekul(večsejihrazgradi,česoživilatermičnoobdelana,kersepritemuničijo ovojniceškrobnihzrnc). Slinanastajaneprenehoma.Nakoličinoizločeneslinevpliva prisotnosthrane vustih(prisuhihranise izloča več sline) tako zaradi mehanskih kot tudi zaradi kemičnih dražljajev. Centri za slinjenje so v podaljšanihrbtenjači,slinavkepaoživčuje vegetativnoživčevje.naizločanjeslinevplivatudi vidni in vohalnivtis. Prežvečenainoslinjenahranadobioblikoskorajenoličnegatesta,kimupravimo grižljaj.vtakioblikise grižljajs požiranjem preselivžrelo.odtodnaprejnjegovopremikanjepoprebavilih niodvisnoodvolje, ampak od številnih refleksov, ki jih ureja center v podaljšani hrbtenjači. Grižljaj hrane v žrelu povzroči krčenjenjegovihmišic.pritemsemehkonebodvigneinpreprečistikznosnimiškoljkami,spustpoklopca zaradi dviga podjezičnice ob ustreznem trenutku pa prepreči, da bi trdni ali tekoči delci prišli v sapnik. Sočasnoseprekinedihanjeingrižljajvstopivpožiralnik,kjergapotiskanaprejkrčenjemišicpožiralnika.V temtrenutkusetorejsprožiperistaltičnival,kipotiskagrižljajnaprejskoziprebavnocev. Slika66:Požiranje Žrelo Žrelo ali farinks leži pred hrbtenico in sega od lobanjskega dna do 6. vratnega vretenca. Prekriva ga sluznica,vkaterijemnogo limfnihvozlov (bezgavk).največjilimfnivozelje žrelnica,kileživzgornjem delužrela.mišičjejeskeletno. 84

85 Vžrelusekrižata prebavnaindihalnapot.nadmehkimnebomprihajavanjzrakiznosne,podnjimpa hranaizustnevotline.ločimotorejzgornji, nosnidelžrela (epifarinks)insrednji, ustnidel.vstranskem deluepifarinksajeustjeevstahijevecevi,kižrelopovezujessrednjimušesom.vspodnjem,grlnemdelu žrelajevhodvgrlo,kigapripožiranjuzaprepoklopecinžrelosetunadaljujevpožiralnik. Požiralnik Požiralnikje25cmdolgacev,kiležipredhrbtenico.Raztezaseodvratuvprsnoinskozitrebušnopreponov trebušnovotlino.prednjimstazgorajsapnik,spodajpasrce.vzgornjemdelujeiz skeletnegamišičja, sluznicapaje večplastniploščatiepitel.vspodnjemdelupagagradi gladkamuskulatura inpokriva enoplastnicilindričniepitel,kiizločaslino. Želodec Kogrižljajprepotujepožiralnik,preideskoziustje(kardijo)vželodec.Želodecjenajširšidelprebavnecevi inležipodlevimobokomprepone.meripribližno25cmvdolžino,12cmvširinoterimaprostorninopribližno 1300cm3.NavadnojevoblikičrkeJ.Delnogaprekrivajojetra,zanjimpajetrebušnaslinavka.Levoodustja ježelodecizbočenintodjevednonekajzraka.vdesnoseželodecožiinsekončazzadebelitvijokrožnega mišičja,vratarjem(pilorusom).imadvekrivini:velikakrivinajeobrnjenanalevo,malapanadesno. Slika67:Želodec Sluznicaželodca(enoslojnicilindričniepitel)jezelonagubanaintvoriželodčnegube.Vnjejsoželodčne žleze,kiizločajoželodčnisok.mišičnaplastjeprecejdebelainmočna(vželodcusehranatudimehansko obdelujeinspreminjavtekočomaso).nazunanjistraniželodecpokrivaperitonej. Glavnisestaviniželodčnegasokastasolnaaliklorovodikovakislina(HCl)inpepsinogen.Pepsinogenje snov,kisevželodcuzaradiprisotnostisolnekislineaktivira(pretvorisevpepsin).kopepsinenkratnastane sam aktivira ostale molekule pepsinogena. Pepsinogen je encim, ki sodeluje pri cepitvi velikih beljakovinskihmolekulvmanjše(vpeptideindelnovaminokisline)indelujelevkislemmediju. Solnakislinajepotrebnakotaktivator(vzpostavikislookolje,vkateremzačnedelovatipepsin),obenempa imaantiseptično(razkuževalno)vlogo. Vželodčnemsokunajdemotudimanjšokoličinolipaze(encim,kisodelujeprirazgradnjimaščob),vendarpa jenjenodelovanjedokajomejeno. Želodčnežlezeizločajotudisluz,kivlažiinščitiželodčnosluznicopreddelovanjemsolnekislineinpepsina, kibilahkoprebavilatudiželodec. 85

86 Želodčni sok ne nastaja neprestano, ampak se njegovo izločanje začne ob zaužitju hrane pa tudi ob pogledu nahrano,ob vohanju hranealipodvplivom teka.kopridehranavželodecseizločanjesoka pospešizdelovanjemhormonagastrina,kigaizločasluznicaželodca. Vželodcusevsrkatudimanjšakoličinahranil. Koježelodčnaprebavakončana(trajanjejeodvisnoodživil,kismojihzaužili povprečnookoli4ure)inse jegrižljajspremenilvzelotekočobelokašo,imenovano griz,sezaradimočnejšeperistaltikepredelaob vratarjuzačnepraznjenježelodca.zapiralkavratarja,kijemedprebavozaprta,seaktivnoodpre.želodec se prazni počasi. Griz se v presledkih pretaka v dvanajstnik in ob posameznih prehodih se zapiralka refleksnozapre. Tankočrevo Tankočrevosegaodvratarjadodebelegačrevesainjenajdaljšidelprebavnecevi;meri6do7metrovv dolžino,njegovpremerpasepostopomaožis30na15mm.vnjempotekaglavnidelcelotneprebave, kersovnjemvsevrsteencimov(delujejonavsevrstehranil).tankočrevodelimovtridele:dvanajstnik, teščečrevoinvitočrevo.teščeinvitočrevopredstavljatatankočrevovožjempomenubesede.notranja površinatankegačrevesajeposebnegavidezazaradigubsamesluzniceinzaradičrevesnihresic,kiše dodatnopovečajopovršino.vtankemčrevesunamrečpotekaglavninavsrkavanjaprebavljenihsnovivkri, zakarpajepotrebnavelikapovršina.črevesneresicesomočnonagubanideličrevesnesluznice,vkaterih soprepletikrvnihinlimfnihžilterživčnavlakna.pokritesozenoplastnimcilindričnimepitelom.vsluznici tankegačrevesasoštevilnežleze.nekatereizločajopredvsemsluz,drugepačrevesnisok.črevesnisokje alkalen(bazičen)innevsebujesamovelikokoličinosluzi,ampaktudištevilneencime. Dvanajstnik(duodenum) Dvanajstnik je začetni del tankega črevesa, v katerega prehaja želodec. Dolg je približno 30 cm. Medij dvanajstnika je bazičen (alkalen). Vanj vodi izvodilo jeter (žolč) in izvodilo trebušne slinavke (sok trebušneslinavke)polegtegapasokizločajotudižlezevsluznicidvanajstnika(črevesnisok). Slika68:Trebušnaslinavkaindvanajstnik Trebušnaslinavkaskoziizvodiloizločavdvanajstnikprebavnisok,kivsebujeencimezaprebavljanjevseh vrsthranil.tiencimidelujejovalkalnemmediju.amilazacepisestavljeneogljikovehidrate(polisaharide; npr.škrob)domaltoze(disaharid).maltazapapomagarazgraditimaltozodoglukoze(monosaharid),kije osnovna sestavina večine sestavljenih ogljikovih hidratov. Lipaza cepi maščobe v maščobne kisline in glicerol. Njeno delovanje omogoča žolč. Tripsin cepi beljakovine in peptide do aminokislin. Izloča se v neaktivniobliki,kijirečemotripsinogen.pretvorbotripsinogenavtripsinaktiviraencimenterokinaza. Sluznicadvanajstnikaobprisotnostigrizaizločatudihormone.Holecistokinin stimuliraizločanjeencimov trebušne slinavke ter kontrakcijo žolčnega mehurja in s temizločanje žolča. Sekretin stimulira izločanje bikarbonatavsoktrebušneslinavke,kizatolahkonevtralizirakislovsebino,kijeprišlaizželodca.polegtega pazaviraizločanjegastrinavželodčnisluzniciinstemprebavovželodcu. 86

87 Delovanje vseh encimov olajša gibanje tankega črevesa, ki ne potiska mase hrane naprej, temveč jo neprestanomeša. Prebavljenahranapotujenaprejvteščeinvitočrevo. Tankočrevovožjempomenubesede Ta del tankega črevesa je močno prepreden s črevesnimi resicami, saj je njegova naloga vsrkavanje prebavljenihsnovi.krvnežilečrevesnihresicvsrkajoaminokisline,monosaharide,glicerol,vitamine,vodoin mineralnesnovi,kinatopreidejovkrvniobtokprekočrevesnihven.tesezdružujejovportalnoveno,ki grevjetra,kjerserazvejivštevilnežile,kiprepletajojetra.natosežilespetzdružijoinizhajajokotjetrna vena.izlivajosevspodnjovelikotelesnovenointakoprenesejovsrkanesnovivobtok.maščobnekisline pavsrkavajolimfnežile,kisezdružijoinnakoncuizlivajovpodključničnoveno. Slika69:Črevesneresice Postopoma vsebina črevesa izgublja hranilne snovi, postaja gostejša in se zaradi peristaltike pomika v debeločrevo. Debeločrevo Debeločrevo,kisezačnevdesnemspodnjemdelutrebuha,imavečodsekov: slepočrevo, navzgornje (ascendentno)črevo,prečnočrevo,navzdolnje(descendentno)črevoinesastočrevo. Slepočrevo jezačetnideldebelegačrevesa,vkateregasenadaljujetankočrevo.vmesje zaklopka,ki preprečujeuhajanjevsebinedebelegačrevesanazajvtankočrevo.naspodnjemdeluslepegačrevesaje slepič,kivsebujeogromnolimfnihvozlov. Navzgornje,prečno,navzdolnjeinesastočrevopovezujejoslepočrevozdanko(rektum),kiobtrticizavije nazajinsekončazanusom. Vsluznicidebelegačrevesaniresic.Stenadebelegačrevesasenavzvenbočivoblikimošnjic(dankajih nima). Tekočamasa,kipridevdebeločrevosetuzgoščuje(vodainmineralnesnovisevsrkavajonazajvtelo).V debelemčrevesunastajatudi sluz (vsluznihžlezah).ostankehrane,kisešenisoprebavili,vdebelem črevesu prebavljajo bakterije. Pri prebavi rastlinskih ostankov (predvsem celuloze), prevladujejo mikroorganizmi,kipovzročajovrenje,priprebaviživalskihpagnitje.pritemnastajajorazniplini.vsebina debelega črevesa zaradi vsrkavanja vode postaja vedno gostejša in oblikuje se blato (feces). Blato sestavljajoostankihrane,bakterije,odmrleepitelnecelice,levkocitiinprebavnisokovi.vblatusotudižolčna barvila(sterkobilin),kinastajaizbilirubinapodvplivombakterij. Prebavnežleze 87

88 Jetra Jetra so največja žleza v človeškem telesu. Ležijo v desnem delu trebušne votline tik pod diafragmo. Tehtajo približno 1500 g in so rdečerjave barve. So neke vrste laboratorij, v katerem poteka večina pretvorbsnovi,kisosevsrkalepriprebavi. Opravljajovečzelopomembnihnalog: proizvodnjažolča: rahloalkalna(bazična)rumenozelenatekočina požolčnihkanalčkihseodvajavžolčnimehur presnavljanjehranilnihsnovi: sintetizirajo(tvorijo)nekaterepomembneaminokislineinkrvnebeljakovine izglukozetvorijoglikogen(zalogaenergije)inobratno izmaščobinaminokislinlahkosintetizirajoglukozoinobratno razkrojinrazstrupljanjestrupenihsnovi(tistih,kiprihajajoodzunaj alkohol,nikotin,bakterijski toksini,ipd.intistih,kinastajajovtelesu amoniak) krvnidepoindepotoplote(vjetrihsezadržujejovečjekoličinekrvi) krvotvorniorganpriplodu Žolč Vjetrihneprestanonastajažolč,kisekopičivžolčniku.Tusedopolnissluzjo,kijoizločajožlezesamega žolčnikainse koncentrirajosnovi,kigasestavljajo: voda,žolčnabarvila,žolčnekislineinsoližolčnih kislin, holesterol in lecitin. Žolč prehaja v dvanajstnik preko žolčevoda v presledkih, in sicer le med črevesno prebavo. Kadar je v dvanajstniku hrana, se žolč iztisne v žolčnikov vod. Žolč pospešuje delovanjeencimovtrebušneslinavke,nevtraliziradelovanjesolnekislinevgrizu,olajšaprebavomaščob (maščobo razprši emulgira v drobne kapljice, ki jih lipaza zato lažje razgradi) in vsrkavanje maščob (žolčnekislinesespajajozmaščobnimikislinami nastanetopnatekočina,kiselahkovsrkavavkri).je rahlo bazičen. Žolčna barvila, kot so bilirubin (rdeče barve) in biliverdin (zelene barve), nastajajo iz hemoglobina insotakokončniproduktrazgradnjeeritrocitov.včrevesjusebilirubinvštevilnihreakcijah oksidira in pretvori v sterkobilin, rjavo barvilo, značilno za blato (feces). Nekateri vmesni produkti, ki nastanejo v teh pretvorbah, se preko črevesne sluznice znova vsrkajo in prehajajo v ledvice, kjer se pretvorijovurobilin,kidajeznačilnobarvourinu. Zgradbajeter Jetrasozgrajenaiztrehrežnjev:izlevega,kijemanjši,desnega,kijevečjiinkvadratnega,kileživmes.Z zadnjestranivstopajoinizstopajokrvnežileinizvodila.portalnavenavjetraprinašahranilnesnovi,kiso sevsrkalevčrevesnihresicah,jetrnaarterijapapreskrbujejetraskisikom. Sestavljenasoizmajhnih(1 2mm)funkcionalnihenot,kijimrečemojetrnirežnjiči.Tvorijojihjetrnecelice (hepatociti).vosrednjemdeluvsakegarežnjičaje središčnavena,naobrobjupa kapilarnamreža vej portalnevene.kri,kivstopivjetraskoziportalnoveno,tečepomanjšihvenahvkapilarnomrežojetrnih režnjičev. Od tam se preceja skozi jetrne celice in snovi iz jetrnih celic vstopajo v središčno veno. Središčnevenesezdružujejovjetrnoveno,tapaodtekavspodnjovelikotelesnoveno. Žolč, ki nastaja v jetrnih celicah, odteka po žolčnih kanalčkih, ki obdajajo režnjiče. Žolčni kanalčki se združijo v izvodilo (jetrni vod), ki vodi žolč do žolčnega mehurja (žolčnika). Iz žolčnega mehurja vodi žolčnikovvod,kisezdružizjetrnimvodomvžolčevod.žolčevodsetikpredizlivomvdvanajstnikzdružiz glavnimizvodilomtrebušneslinavke.vdvanajstniksežolčizločalekadarjevnjemhrana(šeposebej mastna),karmuomogočasfinkter(krožnamišicazapiralka),kiležinakoncužolčevoda. 88

89 Slika70:Jetraindvanajstnik Trebušnaslinavka Trebušnaslinavka(pankreas)jedruganajvečjaprebavnažleza.Vdolžinomeri15do20cminježlezaz zunanjiminnotranjimizločanjem.ležizaželodceminpodnjimvkrivinidvanajstnika.jetrakasteoblikein tehta70do90g. Tistidelžleze,kijeendokrini(znotranjimizločanjem),vsebujenekakšneotočkecelic.Vnjemnajdemoalfa celice,kiizločajoglukagon(hormon,kizvišujekoličinokrvnegasladkorja),betacelice,kiizločajoinzulin (hormon,kiznižujekoličinokrvnegasladkorja)indeltacelice,kiizločajo somatostatin (hormon,kizavira izločanjegastrinavželodcu,sekretinainholecistokininavdvanajstnikuterizločanjeglukagona). Eksokrinidelžleze (zzunanjimizločanjem)pajezgrajeniz žleznihrežnjičev,kiizločajo soktrebušne slinavke,potrebenzadokončnorazgradnjobeljakovin,ogljikovihhidratovinmaščob.izžleznihrežnjičev izhajajoizvodila,kisezdružujejovglavnoinpomožnoizvodilotrebušneslinavke.glavnoizvodilosepred izlivom v dvanajstnik združi z žolčevodom, pomožno pa se izliva direktno vanj. Sok trebušne slinavke vsebujeencimezarazgradnjovsehhranilnihsnovi. 89

90 Slika71:Tkivotrebušneslinavke OBTOČILA Potelesusepretakatakriinlimfa(mezga),zatorazlikujemokrvnainlimfnaobtočila.Krivsetelesnecelice oskrbujessnovmi,kisopomembnezaživljenje:shranili,kisevsrkajovkriizprebavneceviinkisikom,ki pridevkrivpljučih.obenemizcelicodnašaodpadneproduktepresnovevorganezaizločanje.krikrožipo gostemprepletužildovsehorganovinjihtakopovezujemedseboj.zakroženjekrvipožilahskrbisrce,ki delujekotčrpalka. Krvnaobtočilaalikrvožilje Krvožiljesestavljajosrceinkrvnežile,kijihpozgradbiinnalogahdelimovarterije,veneinkapilare.Žile,ki vodijoizsrcaso odvodnice aliarterije,žile,kivodijovsrce,paso dovodnice alivene.najmanjšežile imenujemolasnicealikapilare. V človekovem obtoku je krvi približno ena trinajstina njegove telesne teže (pri odraslem moškem je to približno5 6l).Količinasespreminjasstarostjoinspolom(manjjejepristarejšihosebahinpriženskah). Srce Srceleživosrčniku(perikardu)medlevimindesnimpljučnimkrilom,natrebušnipreponiintikzaprsnico. Večjidelsrcajenalevistrani.Velikojezapestinjestožčasteoblike.Konicajeobrnjenanavzdolproti preponi,nazgornjem,širšemdelupavstopajoinizstopajovelikežile.tehtaod300do500g.delujekot črpalkainkottlačilka. Srce je votel organ. Njegova stena je iz treh plasti. Srčne votline prekriva sluznica iz ploščatih celic (endokard),kisenadaljujevkrvnežile.srednjaplastjemišičnastena(miokard).mišičnastena levega ventrikla (prekata)jenajdebelejša,stena atrijev (preddvorov)pajetanka.srčnamišicanedelujepod vplivomnaševolje.zanjojeznačilnotudito,daseneutrudiindajenjenakontrakcijamočnainhitra.vsrčni mišicisošeposebnavlakna,kisestavljajoprevodnisistem.vdesnematrijusozbranavdvavozličainiz spodnjegavodisnop,kipovezujeatrijazventrikloma.nazunanjistranisrceprekrivavisceralniperitonej (epikard),kipredstavljanotranjoplastosrčnika(perikarda),zatomurečemotudivisceralniperikard. Osrčnik jekotvreča,vkateriutripasrce.prinjemločimonotranjoinzunanjoplast.mednotranjoplastjo (visceralniperikard)inzunanjoplastjo(parietalniperikard)jeposebnatekočina.kosesrcekrči,iztiska kriinpritemlepodrsipozunanjemperikardu,kerjevmesniprostorvlažen. 90

91 Pretinaliseptumdelisrcenadesno(venozno)inlevo(arterielno)polovico.Krvisemedsebojnemešata. Vvsakipolovicisrcajepoenazaklopka.Nadzaklopkojepreddvor(atrij),podnjopaprekat(ventrikel). Zaklopkegradi endokard. Kriteče izatrijavventrikel, nazajpa nemore,kersezaklopkazapre.kose ventrikelstisne,narastepritiskkrvinastenesrcaintudinazaklopko,zatosetazapre.kersezaklopke nahajajo med atrijem in ventriklom, jih imenujemo atrioventrikularne. V desnem srcu je zaklopka sestavljenaiztrehloput(trikuspidalnazaklopka),vlevempaizdveh(bikuspidalnazaklopkaalimitralna zaklopka). Tudi velike žile, ki izstopajo iz srca vsebujejo zaklopke. Iz desnega prekata izhaja pljučna arterija,izlevegapa aorta.zaklopkeurejajo smerpretoka krvivsrcu.vdesnipreddvorseizlivataobe velikitelesniveni(votliveni),medtemkosevlevipreddvorizlivajoštiripljučnevene. Kotjebiložeomenjeno,imamovsamemsrcušeposebentipmuskulature(purkinjejevavlakna).Toso posebnaspecializiranamišičnavlakna,pokaterihseširivalkontrakcije,zakaterodražljajiizvirajovsamem srcu. Izvor dražljaja je v steni desnega atrija (sinoatrialni vozel). Dražljaj se naprej prenaša po purkinjejevih vlaknih, ki so razpredena po vsej površini atrija. Potovanje dražljaja povzroči, da se atrija skrčita. Atrioventrikularni vozel je na meji med atrijem in ventriklom. Od tod potujejo impulzi po purkinjejevihvlaknih(pohisovemsnopu)poobehventriklih,kisezatoskrčita.dražljajizakontrakcijosrca torej izvirajo iz samega srca, ritem pa je kontroliran preko vegetativnega živčevja (simpatik spodbuja kontrakcijo,parasimpatikpajozavira).skladnodelovanjesimpatikainparasimpatikaurejacenterzabitje srcavpodaljšanihrbtenjači.vzburjenje,kiseširipopurkinjejevihvlaknihlahkotudiregistriramospomočjo EKG. Slika72:Prevodnisistemvsrcu Kritečepožilahzaradiritmičnegakrčenjasrca.Kostaatrijaraztegnjena(diastolaatrijev),pritekavenozna kripozgornjiinspodnjivelikitelesnivenivdesniatrij,popljučnihvenahpaarterielnakrivleviatrij.skrvjo napolnjenaatrijaseskrčita(sistolaatrijev)iniztisnetakriskoziatrioventrikularnizaklopkivprekata,kista takratraztegnjena(diastolaventriklov).kostaprekatanapolnjenaskrvjo,seskrčita(sistolaventriklov)in poženetakriskoziodprtižepkastizaklopkiizdesnegaventriklavpljučnoarterijoinizlevegaventriklav aorto. Tedaj sta atrioventrikularni zaklopki zaprti. V tem času sta atrija spet raztegnjena in tedaj se raztegnetaševentrikla.žepkastizaklopkivžilahstazaprti.srcekratekčaspočiva. 91

92 Slika73:Srčnicikel Prizapiranjuzaklopknastanejotoni,kijihlahkoposlušamonadoločenihmestihnasprednjisteniprsnega koša. Odzačetkaenegado začetka drugega srčnega utripaminemanjkotenasekunda.odrasel človekima povprečno70srčnihutripovnaminuto.vprvemletuživljenjajeutripovskorajdvakratveč. Pri sistoli jepritisk 120mmHg,pri diastoli pa 70mmHg.Varterijahjepritiskzelovisok,vvenahpa pritiskaskorajni. Srčnomišicoprehranjujejokoronarnealivenčnearterije.Česetežilezamašijo,nastopiinfarkt. Slika74:Žile,kivodijoizsrcainvsrce Krvnežile Arterijesožile,kivodijoizsrcainutripajo,kersesistolaprekatovprenašananjihovosteno.Vorganihse razvijejodotankihkapilar,kisenatozdružujejovvene,kivodijokriprotisrcu.vnekaterihvečjihvenahso 92

93 nežni žepki (zaklopke),katerihprostirobovisoobrnjenivsmerkrvnegatoka.tezaklopke preprečujejo pretokkrvinazaj(vtehžilahjepritiskzelomajhen). Slika75:Prerezvene Slika76:Prerezarterije Žilnastena jeiztrehplasti. Notranjaplast (tunicaintima)jeizploščatihendotelijskihcelic(enoplastni endotel).izteplastisotudižepkivvenah. Srednjaplast (tunicamedia)jemočnejšainjevsteniarterij debelejšakotvsteniven.vvelikiharterijah,kjerjekrvnitlaknajvišji,jepretežnoizelastičnegaveziva,ostalo pajegladkamuskulatura.vmaliharterijahpajesestavljenaizgladkegamišičja,kigaoživčujevegetativno živčevje.zatomanjšearterijelahkospreminjajosvojpremerinuravnavajodotokkrvivdoločeneorgane, odvisno od njihove potrebe. Pobude za krčenje gladkega mišičja žil prihajajo iz posebnega središča v podaljšanihrbtenjači. Zunanjaplast (tunicaadventitia)jeizvezivnegatkiva.znjose žilepripenjajona okoliškeorgane.veneimajotanjšomišičnoplastinmočnejšozunanjoplast.stenakapilarjeleiztankega notranjegaepitela(endotela),kigazunajobdajanežnovezivo.skozistenokapilarseizmenjujejosnovimed krvjointkivi. 93

94 Slika77:Prerezkapilare Vtelesujeprecejvečvenkotarterij.Arterijesosamovnotranjostitelesa(potekajoobkosteh),venepaso takovnotranjostikottudipodpovršino. Krvniobtok Kri ponašem telesu krožipo dveh obtokih:po malemali pljučnemkrvnemobtoku inpo velikemali telesnemkrvnemobtoku.vvelikemkrvnemobtokutečepovenahvenozna(kritemnejšebarve,kivsebuje velikoogljikovegadioksidainproduktovpresnove),poarterijahpaarterielna(krisvetlejšebarve,kivsebuje velikokisikainhranilnihsnovi)kri.vmalemkrvnemobtokujetoobratno. Malialipljučnikrvniobtok Vodiodsrcavpljučainnazaj.Kri,revnaskisikominzvelikoogljikovegadioksida(venoznakri),popljučnih arterijahpridevpljuča,kjersprejmekisikinoddaogljikovdioksidtersepopljučnihvenahvračavsrce. Velikialitelesnikrvniobtok Taobtokpapoarterijahvodiskisikomnasičenokri(arterielnakri)izsrcavvseorganeintkiva,povenahpa vodikrissnovmi,nastalimipriceličnipresnovi(npr.ogljikovdioksid)iztkivvsrce. Poglejmo, kako to izgleda v celoti. Celoten krvni obtok se začne v levem srcu. Iz levega ventrikla je speljanaaorta,odnjeseodcepljajoposameznearterije.tearterijevtkivihoddajajokisikinhranilnesnovi, sprejemajopaogljikovdioksidinproduktepresnoveinstempostanejovene,kivodijovsrce. Vene se združujejovdvevelikitelesniveni,kivoditavdesniatrij.odtamtečekrivdesniventrikel(venoznakri). Izdesnegaventriklavodipljučnodeblo,kiserazcepivdvepljučniarteriji.Tidvearterijivoditavenoznokri vpljuča,kjerpridedoizmenjaveplinov(vkripridekisik,ogljikovdioksidpasesprosti).skisikombogata arterielnakrisevrnevsrce.izvsakegapljučnegakrilavoditapodvepljučniveni.vleviatrijtorejvodijoštiri pljučnevene,kinosijoarterielnokri.krigrevleviventrikelinodtodnaprejpotelesu. 94

95 Slika78:Krvniobtok Glavnetelesnearterije Izsrcavoditadvevelikiarteriji pljučnaarterija(pljučnodeblo)inaorta. Pljučnaarterijaizhajaizdesnegaprekatainsepodaortnimlokomcepivdveveji levoindesnopljučno arterijo,kivoditavlevaindesnapljuča. Aorta izhaja iz levega prekata. Najprej poteka navzgor, nato pa zavije v aortni lok. Nato poteka pred hrbteniconavzdol,prestopipreponoinsekončaob4.ledvenemvretencu.delaorte,kipotekapoprsni votliniimenujemoprsnaaorta,del,kipotekapotrebušnivotlini,patrebušnaaorta. Odaortesecepijoštevilnearterije.Vvišinižepkastezaklopkeseizaorteodcepitadvekoronarniarteriji,ki prehranjujetasrčnomišico.zamašitevtehžilpovzročiinfarkt.simpatik,zarazlikooddrugih,težileširi. Izaortnegalokaizhajajotriarterije.Nadesnistraniseodcepibrahiocefaličnodeblo(arterijskodebloza zgornjiudinglavo),kiserazdelinadvežili: desnoskupnokarotidnoarterijo (desnovratnoarterijo)in desno podključnično arterijo. Na levi strani pa iz aortnega loka izhajata dve arteriji: leva skupna karotidnaarterijainlevapodključničnaarterija. Skupnakarotidnaarterijapotekapovratunavzgorinsevvišinigrlacepivzunanjokarotidnoarterijo,kis svojimivejamiprehranjujeorganevvratuinglavi,invnotranjokarotidnoarterijo,kiprehranjujemožgane inoko. Podključničnaarterijapotekapodključnicovpazduho,kjerjoimenujemopazdušnainnatoponadlaktikot nadlaktnaarterijadokomolca,kjerserazdelivkoželjničnoinpodlaktnoarterijo.navadnotipljemopulz nakoželjničniarteriji.vdlanitidvearterijisklepatadlanskilok,izkateregasecepijovejezaprste. 95

96 Izprsnealitorakalneaortevodivečodcepov,kiprehranjujejoorganevprsnivotlini(požiralnik,sapnik, pljuča)instenoprsnevotline(medrebrnearterije,zgornjapreponskaarterija). Iz trebušne aorte se odcepljajo arterije, ki prehranjujejo organe v trebušni votlini (drobovna arterija, ledvični arteriji, jajčnikova oz. modna arterija in spodnja ter zgornja oporkova arterija) ter arterije, ki prehranjujejostenotrebušnevotline(spodnjapreponskaarterija,ledvenaarterija). Prvavejatrebušnealiabdominalneaortejeceliakalnaalidrobovnaarterija.Jekratkainsedelivtriveje jetrnoarterijo, želodčnoarterijo in vraničnoarterijo. Jetrnaarterija prehranjujejetra,desnopolovico želodca, dvanajstnik in glavo trebušne slinavke. Vranična arterija prehranjuje vranico ter telo in rep trebušneslinavke.želodčnaarterijapotekapomalikriviniželodcaingaprehranjuje. Iztrebušneaorteizhajatudi zgornjaoporkovaalizgornjamezenteričnaarterija,kiserazvejizatanko črevo(teščeinvito),slepočrevoternavzgornjeinprečnodebeločrevo. Ledvičniarterijipotekatakledvicam. Spodnjaoporkova(mezenterična)arterijaprehranjujenavzdolnjeinesastodebeločrevoterdanko. Končni veji, v kateri se razveji trebušna aorta sta črevnični arteriji, ki sta kratki in se kmalu cepita v notranjoinzunanjočrevničnoarterijo. Notranjačrevničnaarterijaprehranjujemedeničneorganeinzadnjostrankolka. Zunanjačrevničnaarterija potekapoddimeljskovezjovstegno,kjerjoimenujemo stegenskaarterija. Stegenska arterija pod kolenom prehaja v podkolensko arterijo, ta pa se deli v sprednjo in zadnjo goleničnoarterijo.izzadnjegoleničnearterijeizhajamečničnaarterija. Glavnetelesnevene V glavnem vene potekajo tako kot arterije. Poleg ven, ki spremljajo arterije, so v človeškem telesu še podkožnealipovršinskevene,kisozlastidobrovidnenaudih.najmočnejesoizraženenahrbtiščurokin nog. Vlevipreddvorvodijoštiripljučnevenearterielnokriizpljuč.Dveprihajataizlevihindveizdesnihpljuč. Zgornjavelikatelesnavena(venakavaalivotlavena)zbiravenoznokriizglaveinvratuterizzgornjega udainsezlivavdesniatrij. Iz glave in vratu zbira kri jugularna vena (notranja in zunanja), ki se s podključnično veno združi v brahiocefaličnoveno.brahiocefaličnivenileveindesnestranisezdružitavzgornjovelikotelesnoveno. Podlaktna in koželjnična vena zbiratakriizspodnjegadelarokeinsezdružitav nadlaktno veno,kise zlivavpazdušnoveno,tapavpodključnično.polegtegasovrokitudipovršinskevene,kisemedseboj močnoprepletajoinkiprosevajoskozikožo.iztegaprepletaizhajatadvevečjipovršinskiveni:cefaličnana palčevistrani,kisezlivavpodključničnoveno,inmanjšavena(venabasilica)namezinčevistrani. Spodnja velika telesna vena zbira kri iz spodnjih udov, medeničnih organov ter nekaterih organov v trebušnivotlini.zlivasevdesniatrij.venoznakriizprebavnihorganovpaodtekapoportalnivenivjetra. Vspodnjovelikotelesnovenosezlivajovene,kizbirajokriizorganov(jetrnavena,ledvičniveni,jajčnikova oz.modnavena)tervene,kizbirajokriizstenetrebušnevotline(ledveneveneinpreponskavena). Spodnjavelikatelesnavenasenadaljujev skupnočrevničnoveno,kiserazvejiv notranjo (zbirakriiz medeničnihorganov)inzunanjočrevničnoveno(zbirakriizspodnjeekstremitete). 96

97 Kriizspodnjegadelanogesezbiravsprednjogoleničnoinzadnjogoleničnoveno.Tidvesezdružitav podkolenskoveno,kiprekokolenavodivstegenskoveno,tapanaprejvzunanjočrevničnoveno. Vnogijetudiprepletpovršinskihven,izkateregaizhajatadvepovršinskiveni.Večja,venasafena,poteka ponotranjistranispodnjegaudainsepoddimeljskovezjozlivavstegenskoveno. Portalnavena zbiravenoznokriizželodca,trebušneslinavke,tankegaindebelega črevesatervranice. Vene,kivodijovanjoso oporkova,vraničnainželodčna.portalnavenavstopavjetra,kjerserazvejiv kapilare,kipotekajotesnoobjetrnihcelicahinjimdovajajohranila,kisosevsrkalavtankem črevesu.iz kapilarsezlivakrivjetrnoveno,tapasezlivavvelikotelesnoveno.jetrnikrvniobtokjezelopomemben zapresnovovtelesu. Slika79:Glavnetelesnearterije 97

98 Slika80:Glavnetelesnevene 98

99 Limfnaalimezgovnaobtočila Limfnaobtočilavračajotkivnotekočino(predvsembeljakovinevnjej)vkrvniobtok(vvenskisistemvelikega krvnegaobtoka).celicevtkivihoblivamedcelična(tkivna)tekočina(medceličnina),kisefiltriraizkrvnih kapilar.vtkivnotekočinoseodlagajotudibeljakovine,kisespomočjolimfevrnejonazajvkrvniobtok. Tkivna tekočina (limfa ali mezga) se zbira v limfnih kapilarah, te se združujejo v limfne žile ali mezgovnice,kisezlivajovmezgovod.mezgovodvodilimfovvene. Slika81:Prerezlimfnekapilare Limfaimapodobnosestavokotkrvnaplazma,vsebujepatudilevkocite. Mezgovne kapilare se slepo začenjajo v medceličnih prostorih. Zgrajene so iz enoplastnega endotela (epitel). Nahajajo se po vsem telesu, razen v hrustancu, kosteh in osrednjem živčevju. Mezgovne kapilaresemedsebojprepletajo. Mezgovnekapilare se združujejo v mezgovnice,kiimajo podobno zgradbo kotvene, vendarje njihova stenatanjša.gradijojihzaporedjavozličkovspolmesečastimizaklopkamivnotranjosti,kiseodprole,ko nanje pritisne limfa iz predhodnega vozlička. Ko limfa prodre skozi zaklopko, se ta zapre. S tem je preprečenouhajajnelimfenazaj. Slika82:Smertokalimfe Mezgovniceizspodnjihudovinizčrevesasestekajovmezgovnoalilimfatičnovrečko,izkaterepoteka prsnimezgovodpredhrbteniconavzgorinsezlivavstečiščelevejugularneinpodključničnevene.v prsnimezgovodsevzlivatudimezgovodizlevepoloviceglaveinvratu,levepoloviceprsnegakošainlevega zgornjegauda. Mezgoizdesnepoloviceglaveinvratu,desnepoloviceprsnegakošaindesnegazgornjegaudapavodi kratekdesnimezgovodvstečiščedesnejugularneinpodključničnevene. Limfapolimfnemsistemutečezelopočasi.Njenpretokomogočakrčenjemišic,patudikrčenjenekaterih mezgovnic. 99

100 Slika83:Mezgovod Bezgavke Dellimfnegasistemasotudibezgavke.Tosomajhnivozlilimfatičnegatkiva,fižolasteoblike,skozikatere potekajomezgovnice.vnekaterihdelihtelesasoboljskoncentrirane(podpazduho,vdimljah,vvratu,ob sapnicahinsapniku,občrevesuinobmedeničnihorganih).njihovaosnovnanalogajefiltriranje(precejanje )limfeindozorevanjelimfocitov.limfa,kiprideskozibezgavkevsebujeraznetujke(bakterije,viruse),ki seujamejovbezgavkah,natopajihmakrofagifagocitirajo.kbezgavkamprištevamotudimandlje,vranico inpriželjc. Vranica jerdečkastovalenlimfniorgan.ležitikpoddiafragmona levistrani trebušnevotline.vnjejse shranjujejolimfociti.jetudiorgan,vkateremsevrširazgradnjaeritrocitov.jeskladiščeodvečnekrvi, kiseprivečjihpotrebahsprostiizvranice.prizarodkujevranicakrvotvorniorgan.vranicaniživljenjsko pomembenorgan,sajnjenonalogolahkoprevzamejojetra. 100

101 Slika84:Zgradbabezgavke DIHALA Nalogadihaljeizmenjavaplinovmedorganizmominokoljem(medzrakominkrvjo).Izmenjavapotekav pljučih,donjihpavodidolga dihalnapot,kisepričnez nosnovotlino insenadaljujev žrelo, grlo in sapnik.tasedelivdvesapnici,kivstopatavlevaindesnapljuča.dihalatorejsestavljajopljučaindihalna pot. Slika85:Dihala Zgradbadihal 101

102 Nosnavotlina Nosnavotlinajeglavnavstopnapotzrakavdihala.Jeizdvehdelov,kinistačistosimetrična.Tidvepolovici nosnevotlinepredeljujenosnipretin,kijespredajhrustančast,zadajpakoščen.notranjostnosnevotline oblikujejokosti(dno zgornjačeljustnicainnebnica,stranskestene zgornjačeljustnica,strop sitka)in kostniodrastki,imenovaninosneškoljčnice(po3vvsakinosnici spodnja,zgornjainsrednja).zaradi školjčnicsenosniepitelmočno poveča.podnosnimiškoljčnicamiso nosnihodniki,kamorseodpirajo obnosne votline (paranazalni sinusi) in solzevod. Nosno votlino prekriva sluznica, ki je večplastni cilindričnimigetalčniepitel,značilenzavsodihalnopot(dihalni ali respiratorniepitel).medepitelnimi celicamisožlezesluznice,kiizločajosluz.sluzvlažizrak,polegtegapasenanjolepijoprašnidelci,kijih migetalke s sluzjo vred odstranjujejo. Sluz ima tudi obrambno vlogo uničuje mikroorganizme, ki so v vdihnjenemzraku.podsluznico(mukozo)jesubmukoza,vkaterijebogatprepletkapilar,kiomogočajo,da sezrakogreje.zrakse,zaradirazgibanegareliefanosnevotline,kigatvorijonosne školjčnice,dlječasa vrtinčiinzadržujevnosnivotlini,zaradičesarsešelažjesegreje.polegrespiratornegaepitela,kipokriva večinonosnevotline,panajdemovzgornjemdelunosnevotline(zgornjanosnaškoljčnica)tudivohalniali olfaktorniepitel. Slika86:Nosnavotlina Obnosnevotlinesovzgornjičeljustnici,sitki,čelniciinzagozdnici.Odpirajosevnosnehodnikepodzgornjo insrednjonosnoškoljčnico.steneobnosnihvotlinprekrivasluznica(respiratorniepitel),kisenadaljujeiz nosnevotline. Zadajsenosnavotlinaprekodvehodprtin(sapišč)nadaljujevžrelo. Žrelo Jedelprebavneterdeldihalnepoti.Vodiiznosnevotlinenavzdol,mimoustnevotline,navzpreddogrlain navzaddopožiralnika.ločimonosni,ustniingrlnidelžrela. V žrelo se odpira ustje evstahijeve cevi. Sluznica žrela je, za razliko od ostalih delov dihalne poti, večplastenploščatiepitel. Zgornji ali nosni del žrela (epifarinks ali nazofarinks) leži za nosno votlino. Osrednji ali ustni del žrela (orofarinks)ležizaustnovotlinoinsezačneblizunebnic.nebnici(mandeljna)stabezgavki.vžreluješe večdrugihbezgavk,mednjimitudi žrelnica.nalogatehbezgavkje obramba predokužbamizvirusiin bakterijami, kipridejo vusta.uhajanjehraneizspodnjegaaligrlnegadela žrela(laringofarinks)vgrlo preprečujepoklopec,kiobpožiranjuzaprevhodvgrloinhranousmerivpožiralnik. 102

103 Slika87:Žrelo Grlo Grlojevotelorgan,kiležinadsapnikominpredpožiralnikomvvišini4.in5.vratnegavretenca.Zgrajenoje izpetihhrustancev,odkaterihsotrijeneparni(obročasti,ščitasti,poklopec)indvaparna(piramidastiin rogljasti). Slika88:Grlospredaj Na ščitastem hrustancu je na zgornjem robu izboklina (adamovo jabolko), ki pri moških izraziteje štrli naprejkotpriženskah.opnastavezpovezuješčitastihrustanecspodjezičnico. 103

104 Slika89:Grlozadaj Pod ščitastim je obročasti hrustanec, na katerem sta zadaj dva piramidasta hrustanca. Poklopec je podobenlistuinjepripetnaščitastihrustanec. Slika90:Legagrla Notranjostgrlaprekrivasluznica,kitvori dvaparasluzničnihgub,medkaterimaleži grlnižep.prvipar sluzničnihgubstanepraviglasilki,spodnjiparpastapraviglasilki.praviglasilkistarazpetimedščitastim inpiramidastimhrustancem.špranjamednjimaseimenujeglasilnirazporek.regulacijovelikostišpranje, kidoloča jakost in višino glasu(ožjaješpranja,višjisoglasovi),omogoča muskulatura.mišicegrlapa polegtegaomogočajotudipremikanjehrustancev. Slika91:Legaglasilk Sluznicajerespiratorna,namestupravihglasilkpajeploščatiepitel. 104

105 Sapnik Sapnik je približno 12 cm dolga cev. Za njim je požiralnik, tik pod grlom pa ga obdaja ščitnica. Stena sapnikajeizhrustančastihobročkov,kizadajnisosklenjeni,temvečsomedsebojpovezanizvezivom. Notranjostsapnikaprekrivarespiratornasluznica(večplastnicilindričnimigetalčniepitel).Vstenisapnikaje gladkamuskulatura(zaoženjesapnikaskrbivegetativnoživčevje).sapniksevvišini5.prsnegavretenca razcepivdve sapnici (bronhija),katerihstenajezgrajenapodobnokotstenasapnika.desnasapnicaje krajšainboljpokončna,levapadaljšainboljpoložna.mednjimaležisrce.sapnicivstopataskozipljučni linivpljučainserazvejitavštevilnemanjševejeinvejice(bronhiole premerje1mm),kisena koncurazširijovpljučnemehurčkealimešičke(alveole). Pljuča Pljučasosestavljenaizdvehpljučnihkril,vsakopljučnokrilopajeizrežnjev.Desnopljučnokrilogradijo trijerežnji,levopadva.sostožčasteoblikeinležijonaddesnimoz.levimobokomprepone.meddesnimin levimpljučnimkrilomjeprostor,mediastinum,kjerjesrce. Pljučasoiz bronhialnegavejevja, pljučnihmešičkov in veziva (elastičnovezivnotkivo),vkateremso krvne žile, mezgovnice in živci. Na notranji strani pljuč ležita dve pljučni lini, skozi kateri vstopajo in izstopajokrvnežile,živci,mezgovniceinsapnici.vpljučavstopapljučnaarterija(2),kivsebujevenoznokri insevpljučihdelipodobnokotsapnica.majhnearterijeserazvejijov kapilarnipreplet,kiobdajavsak pljučnimešiček.kapilarnastena,kijeizploščatihendotelnihcelic,inploščatenoplastniepitelpljučnega mešičkaomogočataizmenjavoplinovmedzrakominkrvjo. Pljučaprekriva pljučnaplevra(mrena) ali popljučnica (visceralnaplevra),kijegladkainvlažna.pljučna mrenazavijeobpljučnilininanotranjopovršinoprsnegakoša,kijoprekrivakot rebrnaplevra(mrena) (parietalnaplevra).medpljučnoinrebrnoplevroješpranjastprostor,vkateremjenekajtekočine.tavlaži površinopljuč,daobdihanjugladkodrsijoobsteniprsnegakoša.vprostorumedplevramanizraka(med njimajepodtlak).splevramasepljučadržijoprsnegakošainobvdihuinizdihupasivnosledijonjegovemu gibanju.dihanjeomogočajodihalnemišice. 105

106 Slika92:Pljuča Pljučnimešički sozgrajeniiz tankegaenoplastnegaploščategaepitela,nakateregajepripeta tanka plastelastičnihvlakeninmogočenprepletkapilar. Slika93:Pljučnimešički 106

107 Dihanje Pljučnodihanje je izmenjavaplinovmedzrakominkrvjovpljučih.skozipljučatelooddajaogljikov dioksid (CO2) in sprejema kisik (O2). Izmenjavo plinov med krvjo in celicami pa imenujemo celično dihanje. Mehanikadihanja Pridihanjurazlikujemodvefazi vdih in izdih.vdihje vsesavanje zrakavpljuča.vdihuslediizdih,kije iztiskanje zraka iz pljuč. Oboje skupaj imenujemo dihljaj. Pogostnost dihanja je različna. Pri zdravem odraslemmoškemjepogostnostvdihov16naminuto.priženskijihjenekolikomanj.zeloštevilnisovdihi pri novorojenčku,sajjihjekar 60do70.Številovdihovjevečjepripovečanemtelesnem naporu.večje številovdihovsepojavljapri ljudeh z razvitimi mišicami (npr.pri športnikih), manjšepapri debelejših ljudeh. Zaradi povečane količine CO2 v krvi se vzdraži dihalni center v podaljšani hrbtenjači. Iz tega centra prihajajo pobude po motoričnih živčnih vlaknih do skeletnih dihalnih mišic. Glavne dihalne mišice so medrebrnemišiceintrebušnaprepona,kisekrčijopodkontrolonašezavesti,vendarjenavadnonjihovo krčenjeavtomatično(spanje).privdihudihalnemišicerazširijoprsnikoš.medrebrnemišicegadvignejo inrazširijovstraninnaprej,preponapasesploščiinpovečaprostorninoprsnevotlinenavzdol.obenemse pljučarazširijozaradipodtlakavvmesnemprostorumedobemaplevrama,sajzaraditegasledijogibanju prsnegakoša.kersepljučarazširijo,se povečaprostorninavpljučnihmešičkih,zračnitlakvnjihse zmanjšainzraksevsesavanje. PovdihusekoličinaCO2vkrvizmanjša,vzburjenjedihalnegacentrapreneha,dihalnemišicesesprostijo inprsnikošupadezaradilastnetežeinzaradiprožnostiprsnegakošainpljuč.kersezmanjšaprostornina prsnegakoša,sepljučastisnejoinpritemiztisnejozrakizpljučnihmešičkov.tudiprinajprizadevnejšem izdihunemoremoiztisnitivsegazrakaizpljuč,temvečgavdihalihostaneševednopribližno 1 1,5l (rezidualnizrak).količinavdihanegainizdihanegazrakavmirovanjuvčasuenegadihljajajepribližno0,5l (respiratornizrak),lahkopasezelopovečavposebnihpogojih.takopriprisilnemvdihulahkovnesemo2 3lzraka(dopolnilnizrak),priprisilnemizdihupagalahkošedodatnoizdihnemookrog1l(rezervnizrak). Prostornina zraka, ki je seštevek respiratornega, rezervnega in dopolnilega zraka se imenuje vitalna kapaciteta(zmogljivost)pljuč,kiznašapribližno4 4,5l.Vitalnokapacitetolahkomerimosposebno napravo, imenovano spirometer. Če pa vitalni kapaciteti prištejemo še prostornino rezidualnega zraka dobimopopolno(totalno)kapacitetopljuč,kiznašakar5 6lpriodrasliosebi. V vdihanem zraku je največ dušika (78%) in skoraj 21% kisika ter 0,04% ogljikovega dioksida. V izdihanemzrakupajepribližno16%o2in4%co2.izdihanizrakjetudiboljtopelinvlažen. 107

108 Slika94:Mehanikadihanja Pljučnodihanje Vvdihanemzrakujedelnitlak(parcialnitlak)kisikavišjioddelnegatlakakisikavvenoznikrvivkapilarah obpljučnihmešičkih.kisikprehajavsmeriodvečjekoncentracijekmanjšitolikočasa,doklerdelnitlak kisikavkrvinienakdelnemutlakuvvdihanemzraku.difuzijaplinovpotekaskozistenopljučnegamešička inskozistenokapilar.nasprotnopajevkrvi delnitlakogljikovegadioksida višjikotvvdihanemzraku, zatoogljikovdioksidprehajaizkrvivzrak.stemsevenoznakripretvorivarterielno,kiimaenakedelne tlakeplinovkotpljučnimešički.arterielnakrinatopotujepopljučnivenahdosrcainodtampoarterijahpo celemtelesu. Slika95:Izmenjavaplinovvpljučnemmešičku V rdečihkrvničkah sevečinakisikaveženardečekrvnobarvilo hemoglobin (beljakovina),kivsebuje železo.takemuhemoglobinurečemooksihemoglobin.kemičnavezmedkisikominželezompaniobstojna inkisiksezlahkaodcepiodhemoglobina. Celičnodihanje Celično dihanje je izmenjava kisika in ogljikovega dioksida med krvjo in celicami in je mnogo bolj zapletenokotizmenjavaplinovvpljučih. 108

109 Kokriprispedocelic,sekisikodcepiodhemoglobina,kerjedelnitlakkisikavcelicahnizek.Skozisteno kapilarprehaja kisik proticelicam,vobratnismeripaprehaja ogljikovdioksid,kisepokrvivečinoma prenašaraztopljenvkrvniplazmi. Kisik sevcelicahporabiza oksidacijoorganskihspojin,kirazpadajovenostavnejšespojine.spajanje organskihspojinskisikomje gorenje ali oksidacija,kijeglavni katabolični(razgradni)proces.končna produktaoksidacijeorganskihsnovistaogljikovdioksidinvoda.prirazpadanjubeljakovinnastanejotudi dušikovespojine.polegteganastajaprioksidacijienergija,kisesprostivoblikitoplotneenergijealipa seporabljazadelo,kigaopravljajoceliceoziromazapresnovneanabolne(izgradne)procese,prikaterih ssintezonastajajonoveorganskespojinevcelici.preostalaenergija,kiseneporabi,seshranjujevobliki energetskobogatihatpmolekul.taspojinapomeni zalogo energijevvsakiceliciinseporabinpr.za mišičnodelo(kontrakcijo),zatransportsnoviskoziceličnomembranoalizasintezonovihspojinvcelici. Presnovneproceseusmerjajoštevilniceličniencimi. SEČILA Glavnanaloga sečil (mokril ali izločal)je izločanjeodpadnihsnovi (ostankovmetabolizma)iztelesa. Snovi,kinastajajopripresnovnihprocesihvtelesu,izločamotudiskoziprebavila,pljučainkožo.Vendar vsatapomožnaizločalanemorejonadomestitisečil. Sečilasodelurogenitalnegasistema,sajsevembrionalnemrazvojurazvijajoskupajsspolovili. Ksečilomprištevamoledvici,kjernastajaseč(urin),inorgane,kiodvajajourinizledvic parnasečevoda, sečnimehurinsečnica. Slika96:Zgradbasečil 109

110 Zgradbasečil Ledvica Ledvicasoparniorgan,temnordečebarveinfižolasteoblike,podolžinimerijo12cm.Ledviciležitapod preponoobhrbteniciinsegataod12.prsnegavretencado2.ledvenegavretenca. Levaledvicaležinekoliko višjeoddesne. Nakonkavnem(vbočenem)robuledvicejelina,skozikaterovstopajoinizstopajokrvnežile,mezgovnice inživcitersečevod.ovijajoovojnicaizčvrstegaveziva.okoliovojnicejemaščobnotkivo,vkateremje nadzgornjimpolomledvicetudinadledvičnažleza(endokrinažleza). Na vzdolžnem prerezu ledvice vidimo skorjo in sredico. Skorja je bolj zrnata in svetlejša od sredice, sredica pa ima obliko piramid, ki obdajajo votlino, kjer je ledvični meh in žile. Piramide so z vrhovi (ledvičnimibradavicami)obrnjeneprotiledvičnemumehu.vledvičnimehsezdružujejoledvičnečašice, kiobdajajovrhvsakepiramide.navrhupiramidesoodprtinice,skozikaterepritekaurinvledvičnočašico. Ledvičnimeh jeprostorvnotranjostiledvice,kisenavzvennadaljujev sečevod,nadrugistranipase podaljšujevledvičnečašice,kiobdajajoledvičnebradavice.včašicahsezbiraseč,kiiztekaizodprtinicna ledvičnihbradavicah. Slika97:Zgradbaledvice V skorji so ledvičnatelesca in zvijuganideli ledvičnihcevčic (tubulov),v piramidi papotekajo ravni deliledvičnihcevčic. Osnovnafunkcionalnaenotaledvicejenefron.Nefronjesestavljenizledvičnega(malphigijevega)telesca inledvičnecevčicessvojimizvitimiinravnimideli.ledvičnotelescesestavljaklobčičkapilar(glomerul)in bowmanova ovojnica (kapsula). Bowmanova ovojnica izgleda kot ugreznjena žoga, ki se z notranjim listomprilegaglomerulu,zunanjilistpasenadaljujevledvičnocevčico.všpranjomedobalistaovojnice seprecejaurinizglomerula. 110

111 Slika98:Prerezskoziledvičnotelesce Ledvična cevčica izhaja iz ledvičnega telesca. V začetku je vsaka cevčica zvijugana z vmesno daljšo pentljo(henleyevazanka).natosocevčiceravneinzačnejosezdruževativvečjizbiralnitubul(zbiralno cevčico).večzbiralnihcevčicsenatozdružiinsenabradavicahledvičnihpiramidodpiravledvičnečašice, tepaseodpirajovledvičnimeh.sečevodanatovoditasečizledvičnegamehavsečnimehur. Obledvičnemmehuvstopavledvicoledvičnaarterija,kijevejaaorte.Razvejisevštevilneveje,odkaterih se odcepijo male dovodne arterije, ki se razvejijo v kapilarni klobčič ledvičnega telesca. Odvodna arterija,kivodiizledvičnegatelesca,seponovno razveji vkapilarnipreplet okoliledvičnihcevčic.tak kapilarniprepletprehranjujeledvičnotkivo,vanjpasevsrkavajoizurinatudinekateresnovi,kijihteloše potrebuje(tudivoda).venoznokriizledvicvodiledvičnavenavspodnjovelikotelesnoveno. Sečevod Izzbiralnihcevčicseurinzbiravledvičnečašiceinodtekavledvičnimeh,odtampavsečevod. Sečevod je približno cm dolga cevka. Njegova naloga je prevajanje urina do mehurja. Stena sečevodajeizkrožnoinvzdolžnopotekajočihvlakengladkegamišičja,znotrajpagaprekrivasluznica,ki jeprehodniepitel. Sečevodseneprestanoperistaltičnokrčiinpotiskaurinprotisečnemumehurju(vintervalih).Valikrčenja sepojavljajozritmomod3 6naminutoinpretečejoposečevoduvmanjkoteniminuti. Desniinlevisečevodpotekataodledvičnegamehaobhrbtenicinavzdolinseodpirataspodajobstraniv sečnimehur. Sečnimehur Sečni mehur je rezervoar seča. Leži za sramnico v medenični votlini, pri ženskah pred maternico in nožnico,primoškihpanadprostato.tojevotelorgan,zgrajenpodobnokotsečevod(sluznicajeprehodni epitel),ledajestenadebelejša.pokritjesperitonejem.vmesnoplasttvorigladkomišičje.sluznicajev praznemmehurjumočnonagubana,čepajemehurpoln,jeboljnapeta. Elastičnomišičjenjegovestenemuomogoča,daselahkoprecejrazširiinsprejmetudidopollitraurina. Spodajnaobehstranehsevsečnimehurzlivataobasečevoda.Nadnusečnegamehurjapaležinotranje ustjesečnice. 111

112 Sečnica Odtekanje urinavsečnicooz.njegovo zadrževanje vsečnemmehurjuomogočata dvemišicizapiralki. Prva ali notranjazapiralka jedelmišičnestenemehurjainovija notranjeustje sečnice.tazapiralkaje zgrajenaizgladkegamišičjainnedelujepodvplivomnaševolje.oživčenajeprekovegetativnegaživčevja. Druga ali zunanjazapiralka ovijasečnicopribližno2cmnižjeodprve.tapajezgrajenaiz skeletnega mišičjaindelujepodvplivomnaševolje,zatosemoraotroknaučitizadrževatiseč. Raztegnjenastenapolnegasečnegamehurja(okrog300ml)povzroči,dasenotranjazapiralkasprosti, podvplivomnaševoljese sprostitudizunanjamišicazapiralka (začutimopotrebopoizločanjuurina), mišičjevstenisečnegamehurjaseskrčiinurinseizločiiztelesa. Ženskainmoškasečnicaserazlikujeta.Moškasečnicajepribližno18cmdolgacevka,kijehkratisečno izvodiloinizvodilospolnihžlez.izsečnegamehurjapotekaskoziprostato(obsečnico)terskozispolni ud tersez zunanjimustjem odpirana glavici spolnegauda. Ženska sečnicamerile 3 4cm insez zunanjimustjemodpiravnožničnipreddvorprednožničnimvhodom. Delovanjesečil Ledviceizločajoiztelesa odpadneproduktemetabolizma,odkaterihsonekateritudi strupeni.glavna odpadna snov v seču, ki je telesu tudi škodljiva, je sečnina. To je dušikova spojina, ki nastane iz amoniaka,tapajestrupeniproduktpresnovebeljakovin.polegtegaledviceizločajotudiprimernokolično vode in anorganskihsnovi,kijihtelonepotrebuje.ledvici uravnavata količino vode in soli vtelesuin skrbitazapravilenphkrvi,takodaizločatavečkislihalivečbazičnihsnoviiztelesa. V ledvičnitelescih seskozi stenokapilar,kitvorijoglomerul, preceja (filtrira) krvnaplazma v špranjo dvojneovojniceledvičnegatelesca(bowmanovekapsule).taodcedekimenujemoprimarniurin.tajepo sestavipodobenkrvniplazmi,ledanevsebujebeljakovin.koprimarniurinodtekapodolgihcevčicah,se skoziepiteltehcevčicvsrkavajodoločenesnovinazajvkri.tosopredvsemsnovi,kijihtelošepotrebuje (npr.glukoza,aminokisline,natrijinpredvsemvoda).količinaprimarnegaurinaalisečajemnogovečja kotkoličinadokončnegaurina(približno150do180lv24urah).vcevčicahseprimarniurinzgoščujedo dokončnega,kigav24urahnastaneod1do1,8l. Vsrkavanje snovi iz primarnega urina v telo urejajo hormoni, predvsem hormoni hipofize in skorje nadledvičnežleze. Urin,kipritekav ledvičnimeh imažedokončnokemičnosestavo(dokončniurin),kijetorejodvisnaod precejanja plazmevledvičnihtelescihinod vsrkavanja vledvičnihtubulih.polegtegasezizločanjem nekaterihionovskoziepiteltubulovvurinohranjatudiprimerenphkrvi,sečpaostajaboljkisel. 112

113 KOŽA Kožajeorganskisistem,kijevneposrednemstikuz zunanjimokoljem.vtelesnihodprtinahprehajav sluznico.človekimapribližno1,7m2kože.kožajenarazličnihdelihtelesarazličnodebela.barvakožeje odvisnaodprekrvavitve,količinepigmentaindebeline. Kožaopravljavečpomembnihfunkcij: zaščitapredkemičnimi,fizikalnimiinbiološkimivpliviokolja pomožnoizločalo čutilo(receptorjizabolečino,toploto,mraz,tipinpritisk) termoregulacija Kožosestavljavečplasti: povrhnjica(epidermis) usnjica(dermis) podkožje(subcutis) 113

114 Slika99:Prerezkože Kožneplasti Povrhnjica Povrhnjicajezunanjaplastkože.Grezavečplastenploščatiepitel,prikateremsodobrovidneposamezne plasti.mednjimiomenimozarodnoplast,vkaterisecelicevesčasdelijoinnastajajonove.tenovecelice izpodrivajo stare, ki se zato počasi pomikajo proti površini in poroženevajo ter pri tem izgubijo jedro, odmirajoinseluščijo.takosekožavesčasobnavlja.včasučlovekovegaživljenjasestelesaodluščiokoli 20kg kože.zgornjoplastpovrhnjice,kivsebujeporoženelecelice,imenujemo roženaplast.snov,kise nalaga v teh propadajočih celicah se imenuje roževina ali keratin (beljakovina). Ta zgornja plast ne prepuščavode,zatotelovarujepredizsušitvijo,zadržujetelesnotoplotointudipreprečujevdorbakterijv notranjosttelesa. Povrhnjicavsebujetudipigmentnecelice(melanocite),kistvorbopigmenta(melanina)ščitijotelopredUV žarki. Izkožeizraščajotudinjeni derivati (dlake,lasje,nohti,znojniceinlojnice),kijihtvoripovrhnjica,sopa ugreznjenivusnjico. 114

115 Povrhnjicanapodplatuindlaniustvarjaposebnevzorcedvignjenihgrebenčkov(dermatogrife ali odtise). Vzorectehgrebenčkovustrezavzorcu papil,kisenahajajomedusnjicoinpovrhnjico.šeposebejseto opazinablazinicahprstovnaroki,kjerpovrhnjicaprivsakemposameznikuustvarjaspecifičenvzorec,tako da nitidvačloveka nasvetunimataenakega. To spridom uporabljajokriminalisti, ko odvzamejoprstne odtisezaprepoznavanjeposameznikov. Usnjica Usnjicajenajmočnejšaplastkože,sajjelahkodebelanekajmilimetrov.Zgrajenajeizvezivnegatkiva,ki vsebujeelastičneinkolagenefibrile,zaradikaterihjekožanapetaingladka. Vusnjicijetudibogatprepletkrvnihinlimfnihžil.Tikapilarniprepletiležijovpapilah,kijihtvoriusnjicana mejispovrhnjico.pomembnisozauravnavanjetelesnetemperature.kadarnaszebe,setekapilarezožijo, daskoznjetečečimmanjšakoličinakrviinsetoplotazadržujevnotranjostitelesa.takratsmobledi.kadar panamjevročesekapilaremočnorazširijo,skoznjestečemnogokrvi,kisvojotoplotoskozipovrhnjicoodda vokolje. V tej plasti kože so tudi številne žleze lojnice in znojnice, lasje in dlake, živci in čutilna telesca, ki posredujejoobčutkemraza,toplote,bolečine,mehanskegapritiskainznjimispoznavamonekaterefizikalne lastnostipredmetov. Podkožje Podkožje je nekakšna blazina, ki deluje kot toplotni izolator, varuje globje ležeče organe pred mehanskimivpliviinjeskladiščemaščobnihrezerv.polegmaščobegasestavljašerahlovezivnotkivo. Kožniderivati Lasjeindlake Lasjeindlakeščitijotelopredmrazominsončnimižarki. Nastajajoiz povrhnjice,kitvorivusnjicosegajočocevko, lasnimešiček ali folikel.nanjegovemdnuje odebeljenalasnačebulica,vkateroseugrezalasnapapila,kijogradijožile,živciinrahlovezivo.lasna papilaprehranjujelas.celiceoblasnipapilisozarodnislojlasnegamešička,kiomogočarastinobnovo lasu.celicelasnegamešičkaprotipovršini poroženevajo intvorijolas.izčebulicezrastelasni koren,ki protipovršinikožeprehajavlasnosteblo. Vlasnimešičekvodiizvodiložlezelojnice,kissvojimizločkommastilase.Zaradilojasolasjemehki,varuje pajihtudi,danepostanejosuhiinkrhki. Oblasuoziromadlakijegladkamišica(mišicanaježevalka),kiprikrčenjuježilaseoziromadlakekadarnas zebeindajeobčutekinvidez»kurjepolti«. 115

116 Lasjerastejohitrejekotdlakevdrugihpredelihtelesa.Tojezato,kersocelicelasnihmešičkovskalpazelo dejavne,drugodvtelesupavečinomamirujejo.lasjerastejotakohitro,kotlahkonoveceliceizzarodnega slojalasnegamešičkanadomestestareporoženelecelice. Lasiščelahkovsebuje100000do200000las,kiobičajnorastejoshitrostjoenegammnatridni.Običajna izgubalasjedo100dnevno.življenjskadobalasuje4 6let. Barvalasjeodvisnaodkoličinemelanina,kinastajavmelanocitih(pigmentnecelice)vlasničebulici.Kose staramo,lasjesivijo.tosedogajazato,kermelaninvlasničebulicinadomeščajomehurčkizraka. Nohti Nohtizagotavljajomehansko zaščito konicprstov.zgrajenisoizcelic,kivsebujejoveliko keratina.del nohta nad prstnico imenujemo telo. Ta del nohta je prozoren, kapilare pod njim pa mu dajejo značilno rdečkastobarvo.nohtrasteod lunice proti robu.pod nohtnimkorenom senahaja nohtnamatica,iz katerenohtnastaja.vtrehmesecihzrastenovnoht. Žleze Vkožinajdemodvevrstižlez znojniceinlojnice. Lojnicesovtesnipovezavizdlakamiinlasmi,sajjihssvojimizločkommastijoinstemščitijo.Lojpaščiti tudikožoinjidajeprožnost. Znojnicenapovršinokožeizločajoznoj.Odpirajosezodprtino,obdanoskrožnomišicozapiralko,kise lahkoskrčiinstemžleznoizvodilozapre.znojnicesopovsodvkoži,vendarsonajštevilnejšenačelu,v pazduhi,nadlanehinpodplatih.nacelotnitelesnipovršinijepribližno2,5milijonaznojnic. Znojjepokemičnisestavipodobenurinu.Polegvodeinsolinamrečvsebujetudisečninoinsečnokislino termaščobnekisline,zaradikaterihimaznačilenvonjinkinastanejopribakterijskemrazkrojuznoja.zato kožoprištevamomedpomožnaizločala.polegizločalnefunkcijeimaznojtudinalogotermoregulacije.ko seznojimoznojizhlapevaznašegatelesainodnašatoploto.zatojezelopomembno,dasmovhudivročini intelesnemnaporuoblečenivoblačila,kiprepuščajoznoj. Nadanizločimoodpoldoenegalitraznoja. Mlečnažlezajespremenjenaznojnažleza. ČUTILA Čutilasoreceptorjiživčnegasistema.Sprejemajo dražljajeizokolice.tisolahko mehanski alikemični. Vsi receptorji so povezani s čutilnimi (senzoričnimi) živci. Dražljaj, ki ga sprejmejo, se spremeni v vzburjenje,kipotujevsenzoričnecentre.vskorjivelikihmožganovsespremenivobčutek. Čutilasooko,uho,vohalnidelnosnesluznice,jezikinkoža. 116

117 Slika100:Vid,vohinokus Čutilozavid Čutilozavidjeoko.Tojeparniorgan,kateregaglavnideljeočesnozrklo.Vnjegovinotranjostijemrežnica zreceptorjizasvetlobo(fotoreceptorji).dostopsvetlobedomrežniceomogočajo optičnenapravezrkla. Drugideliočesasoše očesniživec in pomožniorgani,medkatereštejemovarovalnenapraveočesa, zrkelnemišiceinsolzila. Zrklo Zrklojeskorajkroglastoingasestavljajotriplasti:beločnica,žilnicainmrežnica.Vnotranjostisoprozorni deli zrkla: očesna tekočina, leča in steklovina. Prednji del očesnega zrkla je zaščiten s sluzasto membrano,kijoimenujemoveznica.taprekrivatudinotranjopovršinovek. Slika101:Prerezočesa Plastizrkla Beločnica(sklera) Beločnicaje zunanja plastzrkla.jebela,nekolikomotnainzelo čvrsta.zgrajenajeiz vezivnega tkiva. Spredajprehajav roženico(kornea),kijeprozornaintorejprepuščasvetlobo.zadajbeločnico predira vidniživec,vzrklopavstopajotudiarterijeinvene. 117

118 Žilnica(horoidea) Žilnicajesrednjaplastzrkla,kijemočnoožiljenainprehranjujeoko.Spredajprehajavšarenico(iris),kije različnoobarvanainimavsrediniokrogloodprtino,zenicoalipupilo. Šarenicajepredvsemizgladkega mišičja,kiokrogzenicepotekakrožno(ožilkazenice)inžarkasto(širilkazenice).šarenicatorejdelujekot zaslonka,kiurejakoličinosvetlobe,kipadenamrežnico(ožiinširizenico).zatojevtemnemprostoru zenicarazširjena,vsvetlempasezoži. Namejimedšarenicoinžilnicojemišicaskrožnimiinžarkastimivlakni,imenovanaciliarnik,nakaterojev sredinis prožnimivlakni pripetaprozornaelastičnabikonveksna leča.ciliarniksodelujepri prilagajanju leče. Mrežnica(retina) Mrežnicaje notranja in najpomembnejša plastzrkla. Občutljivajezasvetlobo injesestavljenaiz treh plasti živčnih celic. Najglobjo plast mrežnice sestavljajo čutnice za svetlobo. Njihova naloga je spreminjanjesvetlobnegavalovanjavživčnovzburjenje.pooblikiinpomenujihdelimonapaličnicein čepnice. Končni deli čutnic za svetlobo imajo v nagubani membrani barvilo (rodopsin), občutljivo za svetlobo,intadelčutnicimenujemozaradiznačilneoblikepaličice(daljše)inčepki(krajše).barvilo,kiga najdemovtehčutnicahjesnov,kijesorodnavitaminua,zravenpaješebeljakovina,kipajeprirazličnih čutnicahrazlična. Paličnice so številnejše inposejane povsejmrežnici.sodaljšeodčepnic,vsebujejo večbarvila inso zatoobčutljivejšenasvetlobo.zaznavajopalespremembevkoličinisvetlobe(črnobelogledanje). Čepnic je manj, so manj občutljive, razlikujejo pa barvne odtenke. V njih najdemo tri vrste barvil, ki zaznavajoosnovnebarve.nekaterečepnicezaznavajordečobarvo,nekateremodroinnekatererumeno oziromazeleno.izmešaniceosnovnihbarvnastanejovsimožnibarvniodtenki.mešanicenastajajovživčnih centrihzačutnozazanavo.čepnicenamtorejomogočajobarvnogledanje.vmraku,kojesvetlobašibka, sečepnicevečinomanevzburijo,zatoslaboločimobarve.takratnamgledanjeomogočajolepaličnice. Vosrednjemdelumrežnicejepodročjenajvišjeostrinevida,kivsebujelečepnice.Zaradiznačilnebarve imenujemotopodročjerumenapega.rumenapegaležinedalečodslepepege,mestabrezčutilnihcelic, kjerizhajaočesniživecizočesa.posebnemišice,kiobračajoočesnozrklo,skrbijozato,dapadajoslike predmetov,kijihpozornoopazujemo,napoljerumenepege. Vmrežnicistašedveplastiživčnihcelic.Plast,kislediplastičutnic,vsebujebipolarnenevrone,kislužijo povezavičutnicz ganglijskiminevroni,kitvorijozadnjoplast živčnihcelic.aksoniganglijskihnevronov sestavljajovidniživec,kivodivzburjenjedomožganov.svetlobapotujenajprejmimoganglijskihcelic,nato mimobipolarnihcelicinšelepotemdosežečutnice. Slika102:Lomžarkovvočesu Svetlobnižarki,kiselomijovleči,povzročijotorejnamrežnicinastanekslike,kijesestavljenaizštevilnih točk. Posamezne točke ustrezajo posameznim receptorjem (čutnicam). Vzburjenje, ki izvira iz fotoreceptorjev,vidniživecprenesevzatilnireženjmožganov,kjernastaneslika. 118

119 Slika103:Plastiočesainplastimrežnice Prozornidelizrkla Očesnatekočina Očesnatekočinaizpolnjujesprednjiinzadnjizrkelniprekat.Toje hranilnatekočina,kijoizloča ciliarnik. Sprednjizrkelniprekat jeprostormedroženicoinšarenico, zadnjizrkelni prekatpamedciliarnikomin šarenico. Steklovina Steklovinaizpolnjujenotranjostzrkla,obdajapajotankamrenica.Tojeprozornainnekolikozdrizastasnov, kilomisvetlobo. Leča Lečavočesnemzrkluje bikonveksna,zadajboljizbočenakotspredaj.sestavljajojo vlaknastecelice, razporejenevkoncentričneplasti.lečoobdajaovojnica,skaterepotekajolečnevezinarobžilnice(na ciliarnik). Lečalahko spreminjasvojodebelino intakoomogoča,daje žarišče zasvetlobnežarke,kivpadajov zrklo,vednonamrežnici.prigledanjubližnjegapredmetaseleča zadebeli,prigledanjuvdaljavo pase stanjša.takoprilagajanjelečeimenujemoakomodacija.akomodacijoomogočaciliarnik. Komišicamiruje,jelečasploščena,kerjoraztezajolečnevezi,razpetemedlečnoovojnicoinžilnico.Ko seciliarnamišica skrči,povleče robžilnice navzpredintako sprostilečnevezi.pritemselečazaradi svojeprožnostizaobliinzadebeli,njenalomnostpasepoveča. Prizdravem(emetropnem)očesunastanejasnainostraslikapredmetanamrežnicibrezakomodacijeleče, če je predmet oddaljen od očesa vsaj 65 cm. Če je predmet oddaljen 12do65cm, pa semora leča akomodirati. Zaradinapakezrkla(prekratkoalipredolgozrklo)alilečelahkonastajaslikapredmetanamestonamrežnici šelevžariščuzamrežnico.napakoimenujemodaljnovidnost(hipermetropija)alistarovidnost(prezbiopija ).Čepaslikanastajapredmrežnico,govorimookratkovidnosti(miopija). Pri starejšihljudeh lečaotrdi,izgubiprožnostinnjenemišicepopustijo.ljudjesprezbiopijodobrovidijo oddaljenepredmete,nepatudibližnjih.vdrugihprimerih,posebnopri otrocih,semoralečaneprestano prilagajati gledanju od blizu, zlasti pri pisanju, branju ali risanju ob slabi svetlobi. Zato se zmanjša sposobnostprilagajanjalečeinnezmorevečgledanjanadaleč(kratkovidnost). Čestamrežnicaalividniživecokvarjenaaličeroženica,lečaalisteklovinanisovečprozorne,sepojavi slepota. 119

120 Napake vida je mogoče popraviti s primernimi lečami. Daljnovidnost in starovidnost popravljamo z zbiralnimi (bikonveksnimi) lečami, ki bližajo žarišče in omogočajo nastanek slike na mrežnici. Za kratkovidnostsopotrebnerazpršilne(bikonkavne)leče,kioddaljijožariščeinpomaknejoslikonavzadna mrežnico. Pomožniorgani Solzila Solzna žleza leži v očnici (očesni votlini) nad zunanjim očesnim kotom. Solze izloča v prostor med zgornjovekoinzrklom. Solze vlažijo sprednjo površino zrkla, zlasti roženico, ki jo varujejo pred izsušitvijo. Solze vlažijo tudi veznicoočesainobehvek.zrkluomogočajo,dabreztrenjadrsipoočesnivotlini.njihovanalogapajetudi čiščenjeočesa. Solznaodvodilavodijosolzevnosnovotlino.Odvodilasepričenjajovnotranjemočesnemkotu,kjerje med vekama in zrklom rožnata izboklina sluznice, imenovana solzna bradavica. Od tam se solze po zgornjem in spodnjem solznemkanalčku izlivajo v solznovrečico in odtampo solzevodu vnosno votlinopodspodnjonosnoškoljko. Zrkelnemišice Zrklopremika6mišic: 4preme (zgornja,spodnja,zunanjainnotranja)in 2poševni (zgornjainspodnja). Prememišiceizvirajozdnaočniceinsopripetenazrkloobekvatorju.Zrklopremikajonavzdol,navzgor, levoindesno. Zgornjapoševnamišica prihajazdnaočnicenavzpred,natopaskozi vezivniobroček zavijevstranna zgornjostranzrkla,kigaobračaprotinosu.spodnjapoševnamišicaprihajanazrklosspodnjestraniin zrkloobračanavzven. Varovalnenaprave Obrvivarujejozrklopredznojem,kipolzisčela. Trepalnicevarujejookopredprahominpremočnosvetlobo. Vekesokožnegube,znotrajprekritessluznico.Varujejookoinvlažijozrklossolzami. Veznica je očesna sluznica, ki je zelo občutljiva, ker je v njej mnogo živcev. Rožnate barve je zaradi številnihkrvnih žilic.veznicaprekrivanotranjostranvekeinsečez vezničnisvod nadaljujenasprednjo stranzrkla,kjerjeposebnotankainprozorna. Vobehvekahjekakih30žlez,kiseizlivajoobrobovihvek.Žlezeizločajorumenkastomaščobo,kisolzam prepečujeodtekanjeprekvek. 120

121 Čutilozasluhinravnotežje Slušni organ sprejema in zaznava zvočne dražljaje, ravnotežni organ pa služi zaznavanju položaja glave.obaležitavorganu,kigaimenujemouho. Uhojezgrajenoizzunanjega,srednjegainnotranjegaušesa.Čutilozasluhinčutilozaravnotežjeležitav notranjemušesu.zunanjeinsrednjeuhostapomožnaorgana,kiprevajatazvočnevibracije. Slika104:Zgradbaušesa Zgradbaušesa Zunanjeuho Zunanjeuholovizvočnesignaleinjihusmerjakbobniču.Sestavljagaušesnaškoljkaaliuhelj,zunanji sluhovodinbobnič. Uheljjeizelastičnegahrustanca,kigaprekrivakoža.Lovizvočnevaloveinjihusmerjavzunanjisluhovod. Zunanjisluhovodjevzačetnemdeluizhrustanca,natopaizkosti(senčnica).Dolgje2,5cminukrivljenv oblikičrkes.znotrajjepokritskožo,vkaterisoštevilnežleze,kiizločajoušesnomaslo.izkožeizraščajo tudidlačice.naušesnomasloindlačiceselepijoprašnidelciizzunanjosti. Zunanjisluhovodzaključujebobnič.Bobničjezelotankavezivnamembrana(0,1mm),katerepremerje10 mm.jeprosojeninnadotikboleč.kerležinamejimedzunanjiminsrednjimušesom,jenjegovanaloga prenoszvočnihvibracijvnotranjostušesa. Srednjeuho Srednjeuhojevotlinicavnotranjostisenčnice,kijoprekrivasluznica.Srednjeuhojeprekoevstahijeve cevi (ušesne troblje) povezano z žrelom. Naloga ušesne troblje je izenačitev zračnega pritiska med notranjostjoinzunanjostjotelesa(medsrednjimušesominzunanjimsluhovodom),takoda bobnič lahko niha.polegtegapaseprekoušesnetrobljesrednjeuhotudičisti. Namejimedsrednjiminnotranjimušesomležitadveodprtini,kijupokrivatamembrani.Zgorajjeovalno okence,spodajpaokroglo. V srednjem ušesu so tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence. Kladivce je pripeto na bobnič, stremence na ovalnookence,mednjimapaležinakovalce.koščicesomedsebojpovezanes sklepi in zato med seboj gibljive. Prevajajo zvočno valovanje z bobniča v notranje uho in ga, če je potrebno,omilijoaliojačajo. 121

122 Notranjeuho Notranje uho leži v koščenem labirintu senčnice, ki ga sestavljajo koščeni polž, preddvor in trije polkrožnikanali,kiležijopravokotnodrugnadrugega. Znotraj koščenega labirinta je kožni labirint, ki po obliki ustreza koščenemu. Med njima je tekočina (perilimfa).kožnilabirintvpreddvorutvorivrečicoinmešiček.izmešičkaizraščajopolkrožnikanali,iz vrečice pa kožnatipolž (polžkovvod).notranjostkožnegalabirintazapolnjujetekočina(endolimfa).v polžkovemvodujeslušni,vpolkrožnihkanalihparavnotežniorgan. Na prečnem prerezu koščenega polža, je v sredini polžkov vod, v katerem je endolimfa. Nad njim leži preddvornihodnik,kijepovezanspreddvorominprekovalnegaokencassrednjimušesom.napolnjen jesperilimfo.podnjimjebobničnihodnik,kiprekokroglegaokencamejinasrednjeuhoinjepravtako napolnjen s perilimfo. Polžkov vod dve membrani ločita od obeh hodnikov. Med polžkovim vodom in preddvornimhodnikomležipreddvornamembrana,medpolžkovimvodominbobničnimhodnikompaleži osnovna(bazilarna)membrana. Naosnovnimembraniležiskupekčutilnihceliczbički(receptorjizasluhalifonoreceptorji)inopornih celic,kigaimenujemocortijevorgan.cortijevorganzgorajvarujeposebnakrovnamembrana.izčutilnih celicizhajajoživčnavlakna,kisezdružujejovslušniživec. Delovanjeslušnegaorgana Zvočno valovanje, ki ga uhelj lovi in usmerja v zunanji sluhovod, zaniha bobnič. Tresljaji bobniča se prenesejoprekoslušnihkoščic,kiojačajozvok,namembranoovalnegaokenca.tasezatreseinpritem nastane val pritiska v perilimfi preddvornega hodnika, ki se prenese na osnovno membrano prek endolimfe polžkovega voda. Nihanje osnovne membrane vzdraži celice z bički (udarjajo v krovno membrano),karpovzročinastanekživčnihvzburjenjvnevronih,skaterimisovstiku. Slika105:Delovanječutilazasluh Delovanječutilazaravnotežje Čutilozaravnotežjenamposredujeobvestilaopoložajuglave vprostoru,vkateremsegibljemo.ločimo čutilozadinamičnoinstatičnoravnotežje. Čutilo za dinamično ravnotežje, ki omogoča vzdrževanje ravnotežja, kadar se obračamo ali pospešujemo,omogočajotrijepolkrožnikanali,kiležijopravokotnodrugnadrugega.vsakkanalimana enemkoncurazširitev ampulo.vvsakiampulisenahajaampularnigreben krista,kivsebuječutilne celice z bički, ti pa so obdani z želatinasto snovjo. Hitro premikanje glave v različne smeri povzroči gibanjeendolimfe,tapapovzročipremikželatinastesnoviinstempremikbičkovčutilnihcelic.topa 122

123 sprožinastanek vzburjenja vživčnihvlaknih,skaterimisočutilnecelicevstiku.endolimfase najhitreje pretakapotistemkanalu,kiležihorizontalno,karpomeni,dasečutnicevzburijovhorizontalnemkanalu. Koglavoobrnemosevhorizontalnempoložajuznajdedrugkanal,karpomenidasesedajvzburijočutnicev njem. Čutilo za statično ravnotežje omogoča vzdrževanje mirne stoje in vzdrževanje ravnotežja, kadar se gibljemonaravnost.točutilosenahajav mešičku in vrečici ingaimenujemo makula.makula(čutna pegica)jestrukturavstenimešičkainvrečice,kijosestavljajočutilnecelicezbički.tecelicesopokritez membrano, ki vsebuje zrnca kalcijevega karbonata ali otolite. Sprememba položaja glave povzroči povečanpritisknabičkenekaterihcelicmakule.bičkisezatoupognejoinpovzročijonastanekvzburjenja vnevronih,kisopovezanisčutnicami. Čutilozavoh Čutilozavohjepričlovekuvprimerjavizživalmi slabšerazvito.takokotčutilozaokustuditazaznava kemičnedražljaje,insicervodotopnehlapnesnovi. Slika106:Delovanječutilazavoh Nahajasevnosnivotlininad zgornjonosnoškoljko. Vohalniepitel nosnevotlinesestavljatadvevrsti celic: vohalne in oporne.vohalnecelicesopravereceptorskecelice,kisovresnici bipolarninevroni. Telesa tehcelicležijomedopornimicelicamivohalnegaepitela.vepitelunajdemotudi sluznežleze.en odrastekvohalnecelicesegavnosnovotlino.nakoncuserazvejivtakoimenovanevohalnedlačice.teso potopljene v sluz, ki prekriva sluznico. Ko pridejo hlapne snovi, raztopljene v sluzi, v stik z vohalnimi dlačicami,sprožijonastanekvzburjenjavreceptorskicelici(bipolarnemnevronu),kiseprekotelesacelice prenesenanevritinponevritunaprejdosinapseznaslednjoživčnocelico.tesinapseležijovvohalnem betiču,kijetakojnadsitko.tamsevzburjenjeprenesena vohalniživec,kivodivohalnoinformacijov skorjovelikihmožganov. Čutilozaokus Organ skaterim okušamo, je jezik. Znjimzaznavamo kemično sestavohrane. Ločimo petosnovnih okusov: sladko, slano, kislo, grenko in umami.umamijeokus,kigazaznavajoreceptorjizaglutamat (ojačevalecokusa).hrana,kijozaužijemo,sevustihpomešasslino.pritemsetopnesnoviraztopijo.s čutilnimicelicami,kisov sluznicijezika,okušamole tekoče,vsliniraztopljene snovi.navečjemdelu jezikajesluznicapreoblikovanavpapile(brbončice),nakaterihsookušalnimešički(popki,brstiči).te papilesonajrazličnejšihoblik(otočkaste, listaste, nitaste in gobaste).okušalnemešičkenajdemolev epiteluotočkastihingobastihpapil.vsakokušalnimešičekgradijoreceptorskecelice(kemoreceptorji) in opornecelice.okušalnimešičkiso specializirani zazaznavanjeenegaodosnovnihokusov.njihova 123

124 razporeditev po jeziku ni naključna, temveč so razporejeni po določenih območjih. Okušalni mešički, občutljiviza sladko,sonajpogostejeposejanina konici jezika,za kislo in slano na robovih jezika,za grenkopavbližinikorenajezika.izreceptorskihcelicokušalnihmešičkovvodijoživčnecelicevzburjenjedo okušalnegapoljamožganskeskorje. Slika107:Čutilozaokus Slika108:Kjezaznamoposamezneokuse? Čutilazabolečino,toploto,mraz,tip(dotik)inpritisk Vsatačutilanajdemovenemorganu koži.tosoprosti(predvsemtoplota,mraz,bolečina,patuditipin pristisk) in inkapsulirani (tip in pritisk) živčni končiči, ki ležijo večinoma v usnjici, nekateri pa tudi v povrhnjiciinpodkožju.inkapsuliraniživčnikončičisotisti,kisoobdanizvezivnoovojnico. Vater Paccinijevatelescasovelikiinkapsuliraniživčnikončiči,specializiranizazaznavanjepritiska,dotika invibracij(tresljajev).ležijoglobokovkoži(vusnjiciintudivpodkožju). Ruffinijevatelescasoreceptorjizapritiskindotik,kijihnajdemoglobjevusnjiciinvpodkožju. Meissnerjevatelescasosrednjevelikiinkapsuliraniživčnikončiči,spomočjokaterihtipamoinzaznavamo pritisk.nahajajosetikpodpovrhnjico(vpapilarniplastiusnjice).največjihjenakonicahprstov,dlaneh, podplatih,ustnicah,zelomalojihjenahrbtu. Prosti živčni končiči segajo v povrhnjico kože in zaznavajo bolečino. Najdemo jih tudi v sluznicah, ovojnicahmožganovinkosti.sozeloštevilni.vsakpremočanmehanskidražljajpovzročibolečino.poleg tegaprostiživčnikončičizaznavajotuditoploto,mraz,dotikinpritisk.prostiživčnikončiči,kizaznavajodotik inpritisksomerklovidiski.ležijotikpodpovrhnjico. 124

125 Dlakeobdajajoreceptorjilasnegamešička,kizaznavajopremikdlak. Vtelesujenajveččutniczabolečino(3 4milijone),sledijočutnicezatip(polmilijona),čutnicezamraz (250000),najmanjpaječutniczatoploto(30000). ENDOKRINEŽLEZE Žlezesoorgani,kisoserazviliizepitelnegatkivainizločajorazličnesnovi.Kotsmožespoznaliločimo dvevrstižlez: eksokrine in endokrine.eksokrinežlezesožlezezzunanjimizločanjem,karpomeni,da imajoizvodilo,pokateremizločajosvojeproduktenavzven.medtesodijoprebavne žleze(deltrebušne slinavke,žlezeslinavkevustih,žlezevsteniželodcainčrevesja,jetra),kožnežleze(znojniceinlojnice), prostata(obsečnica),solznažlezaidr.endokrinežlezepasožlezeznotranjimizločanjem,karpomeni,da nimajoizvodila inzatoizločajosvojeproduktedirektnovkri.steneendokrinihžlezsonamrečvtesnem stikuskrvnimikapilarami,kijihobdajajo.produktitehžlezsohormoni. Celicemedsebojkomunicirajospomočjorazličnih kemičnihsignalov.poznamotrinačineizločanjateh signalnihsnovi:avtokrino,parakrinoinendokrino.kadargrezaparakrinoizločanjesignalov,celiceoddajajo kemične signale sosednjim celicam, ki nanje reagirajo. Primer takega delovanja je izločanje nevrotransmiterjevvsinaptičnošpranjo.priavtokrinemdelovanjuceliceproizvajajosnovi,kivplivajonate celicesame.pri endokrinem delovanjupaceliceizločajokemičnesignale,kipokrviin tkivnihtekočinah potujejodotarčnihcelic. Hormoni sosnovi,kiimajoregulatornovlogovnašemtelesuinseizločajotudiiznekaterihdrugihdelov telesa, ne samo iz endokrinih žlez. Poleg živčevja uravnavajo, nadzirajo in usmerjajo (regulirajo) vse procesevorganizmu,kisopomembnizapravilnodelovanjeorganov.doposameznihorganovpripotujejopo krvi.vciljnih organihhormonisprožijo določene dejavnosti in tvorbo drugihpomembnihsnovi.njihovi učinkivtehorganihsoponavadipovezanispresnovoinmorfogenezo(oblikovanjeorganaalidrugegadela telesa). Hormoni delujejo počasneje od živčevja. Funkcijo posameznih hormonov so ugotovili pri preučevanjuosebzmotnjamivdelovanjuendokrinihžlez. Poznamodvaglavnatipahormonov:beljakovinskeinsteroidne. Beljakovinski hormonisobeljakovinein beljakovinamsorodnespojine,kisohidrofilnemolekule.vežejosenareceptorjenapovršinitarčnihcelic, karsprožizaporedjereakcij,kirezultirajoalivspremembivedenjacelice(npr.odprtjealizaprtjekanalčkov) ali pa stimulirajo oz. zavirajo ekspresijo genov. Steroidni hormoni pa so hidrofobne snovi, ki prosto difundirajovtarčnecelice,kjersevežejonareceptorskeproteinevcitoplazmialijedru.takomplekspase veženasegmentdna,kiodločaoekspresijinekegagena. Količinahormonovvkrvijereguliranastremihomeostatskimimehanizmi: 1. Čeprvihormonstimuliraprodukcijodrugega,potemdrugihormonzaviraprodukcijoprvega. 2. Antagonistični pari hormonov (nasprotno delovanje; npr. inzulin zniža nivo sladkorja v krvi, glukagonpagazviša). 3. Izločanjehormonapospešuje(zavira)istasnov,katerenastajanjezavira(pospešuje)tahormon. Najpomembnejše endokrine žleze so: nevrohipofiza, adenohipofiza, epifiza, ščitnica, obščitnice, langerhansovi otočki trebušne slinavke, želodčni in črevesni epitel, skorja nadledvične žleze, sredica nadledvičnežleze,modainjajčniki.kotžlezeznotranjimizločanjemobčasnodelujejotudidrugestrukture (npr.posteljicainrumenotelescejajčnika). 125

126 Slika109:Legaendokrinihžlezvtelesu Hipofiza(možganskiprivesek) Hipofizaleživmajhnivdolbini,turškemsedluzagozdnice.Jezagrahvelikažleza,zgrajenaizdvehrežnjev adenohipofize in nevrohipofize,kiimatarazličenembrionalnirazvojinrazličnefunkcije. Zadnjireženj (nevrohipofiza)serazvijeizdnatretjegamožganskegaprekatainjespecljempovezanzmožgani.prednji reženj(adenohipofiza)paserazvijeizsluznicežrela. Slika110:Hipofiza Hipofizajepovezanas hipotalamusom.hipotalamusje,kotsmožespoznali,delmožganov,kiležinad hipofizo. Nadzira tvorbo večine hormonov in je tudi del nadzornega sistema vegetativnega živčevja. Odgovoren je za organizacijo izločanja in razporejanja hormonov ob pravem času in v pravi količini. Je sprejemniksporočil,kipokrviinživčnihvlaknihprihajajovanj.gledenasporočilo,oddajaustrezneukaze možganskemu privesku. Hipotalamus ima vlogo žleze z notranjim izločanjem, saj nekateri nevroni hipotalamusavkriizločajonevrohormone. Nevrohipofiza Nevrohipofizaizločavkridvahormona,kinastajatavhipotalamusu.Tostaantidiuretičnihormon(ADH) in oksitocin. Nevrohipofiza je namreč z živčnimi vlakni povezana s hipotalamusom. Po teh vlaknih v nevrohipofizoprihajajonevrohormoni,kisevnevrohipofizishranjujejoinpopotrebiizločajovkri. 126

127 Antidiuretičnihormon(ADH) Antidiuretičnihormondelujenazbiralnetubulevledvicah,kjerpospešujevsrkavanjevodeizprimarnega urinanazajvkri,zaradičesarsezmanjšavolumenkončnegaurina,počimerjetudidobilime.pomanjkanje tegahormonavodivprevelikoizgubovodezuriniranjem(tudido30ldnevno).pacientistemobolenjem,ki gaimenujemodiabetesinsipidus,trpijozakonstantnožejoinspijejoogromnekoličinetekočine,dabitelo preprečilodehidracijo. Oksitocin Oksitocin stimulira kontrakcijomaternice medporodomin izločanjemleka,kodojenčekzačnesesati. Pogostogadajejobodočimmateram,dapospešijoporod. Adenohipofiza Čepravjeadenohipofizablizuhipotalamusa,neprejemaživčnihvlakeniznjega,obstajapapovezavaprek krvnih žil. Nekateri nevroni hipotalamusa izločajo v kapilare adenohipofize, ki ležijo v peclju hipofize, nevrohormone,kiseskrvjoprenašajodoprednjegarežnjahipofize.tamuravnavajoizločanjehormonov adenohipofize. Adenohipofizaizločasedemrazličnihhormonov,kinastajajovšestihrazličnihcelicah. Tireotropnihormonalitirotropin(TSH) Tireotropni hormon ali tirotropin (TSH) stimulira izločanje hormonov žleze ščitnice (tiroksina in trijodotironina). Sekrecijo tega hormona spodbuja tirotropin sproščujoči hormon (TRH), zavira pa somatostatin.obastanevrohormonahipotalamusa. Foliklestimulirajočihormon(FSH) Sintezo in izločanje folikle stimulirajočega hormona (FSH) sproži prihod gonadotropin sproščujočega hormona(gnrh) izhipotalamusa.učinekfshjeodvisenodspola.prispolnozrelih ženskah stimulira rastjajčnihfoliklov in izločanjeestrogenov izfoliklov.prispolnozrelih moških skupajstestosteronom stimuliranastajanjesperme. Luteinizirajočihormon(LH) Luteinizirajočihormon(LH)nastajav istihcelicah kotfshinpod istimstimulusom.tudiučinektega hormonajeodvisenodspola.prispolnozrelihženskahsprožizaključekmejozeivjajčniceliciinsprostitev jajčnecelice(ovulacijo)vsrediniciklusainstimuliraspraznjenjajčnifolikel,daserazvijevrumenotelesce (corpusluteum),kiizločaprogesteronvdrugipolovicimenstrualnegaciklusa.primoškihstimulirasintezo inizločanje testosterona izintersticialnihcelicvmodih,zatogaprimoškihimenujemotudi intersticialne celicestimulirajočihormon(icsh). Prolaktin(PRL) Ta hormon med nosečnostjo sodeluje pri pripravi dojk na bodočo proizvodnjo mleka, po porodu pa stimulirasintezomleka.njegovosekrecijostimuliratrhinzavirajoestrogeniindopamin. Rastnihormon(GH)alisomatotropin Sintezoinizločanjetegahormonaizposebnihcelicstimuliraobčasenpritokrastnihormonsproščujočega hormona(ghrh)izhipotalamusa,zavirapasomatostatin.rastnihormonpospešujetelesnorast. Če pride do motenj v delovanju hipofize v otroštvu, pride do pritlikavosti (hiposekrecija GH) ali do gigantizma (hipersekrecija GH). Pri odraslih hipresekrecija GH vodi do akromegalije (povečanje delov skeleta,predvsemnosu,čeljusti,uhljevterprstovrokinnog). Adrenokortikotropnihormon(ACTH) ACTHdelujenacelice skorjenadledvičnežleze,takodastimuliranjihovoprodukcijo glukokortikoidov (npr. kortizola), mineralokortikoidov (npr. aldosterona) in androgenov (moških spolnih hormonov; npr. 127

128 testosterona).prifetusupastimuliraskorjonadledvičnežleze,dasintetiziraprekurzorestrogena(dhea S ),kipomagapripravitimaternaporod. Sinteza ACTH je odvisna od občasnega pritoka kortikotropin sproščujočega hormona (CRH) iz hipotalamusa. Alfamelanocitestimulirajočihormon(MSHα ) Tahormon stimulira sintezo kožnegapigmenta melanina.ljudem,kisojimvbrizgalitahormon,jekoža potemnela. Ščitnica(tiroidnažleza) Ščitnica leži pred sapnikom, ob grlu, in je sestavljena iz dveh režnjev, ki tehtata približno 30 g in sta povezanastankoožino. Ščitnicasintetizirainizločadvahormona tiroksin(t4)inkalcitonin. Tiroksin Tiroksinje beljakovinska molekula,kivsebuještiriatome joda.v jetrih set4 zodcepitvijoenegaatoma joda pretvori v trijodotironin (T3), ki je aktivni hormon. Ta hormon ima veliko učinkov na telo. Med najpomembnejšimistapovečanastopnjapresnoveinpovečanastopnjainmočsrčnegautripa. Celiceščitnice,kisintetizirajoT4,jodjemljejoizkrvnegaobtoka.Todelovanje,kottudisintezohormonov stimuliratsh. PosledicapremajhnesintezeT3jehipotiroidizem,kisekaževrazličnihobolenjih.Hipotiroidizemvotroški dobivodivupočasnjentelesniininteligenčnirazvoj(kretenizem).čepacientomdodajajotiroksindovolj zgodaj,lahkookvaroodpravijo.hipotiroidizemvodraslidobivodivzmanjšanostopnjometabolizmain vitalnosti.toobolenje,kigaimenujemomiksedem,lahkozdravimozdodajanjemtiroksina. Povečanje ščitnice (golša) se pogosto pojavi zaradi nezadostnega vnosa joda s hrano. Posledica je zmanjšannivot4int3.zakajdotegapride?sintezainsproščanjetshintrhstanormalnozavrti,čenivo T4inT3vkrvinaraste.Čejevnosjodanezadosten,nivoT 4inT3vkrvipade.Topastimulirahipotalamusin hipofizokpovečanemizločanjutrhintsh,kistimuliratapovečanješčitnice. Slika111:Golša 128

129 Vstanjuhipertiroidizmasepresnovazelopoveča(hipertiroidneosebesozelodejavneinmalospijo). Kalcitonin Celiceščitnice,vkaterihtahormonnastaja,imajoreceptorjezakalcijeveione,kikrožijopokrvi.Tecelice merijo količino krožečega kalcija. Povečanje količine kalcija stimulira celice, da začnejo sproščati kalcitonin. Kostne celice na ta hormon odgovorijo z odstranjevanjem kalcija iz krvi in njegovim skladiščenjem v kosteh, ledvične celice pa s povečanjem izločanja kalcija. Ker ta hormon stimulira vezavokalcijavkosti,seuporabljaprizdravljenjuosteoporoze. Žlezeobščitnice(paratiroidnežleze) Žlezeobščitniceso štirje majhniovalniskupkigostegatkiva,kiležijona zadnjisteniščitnice.izločajo parathormonaliparatiroidnihormon(pth). Parathormon(PTH) Tahormonzvišujekoncentracijokalcijevihionovvkrvinatrinačine: sproščanjekalcijaizkosti,kipredstavljajovelikrezervoar(99%vsegakalcijavtelesu) vsrkavanjekalcijaizprimarnegaurinavledvičnihtubulihnazajvkri vsrkavanjekalcija izčrevesnevsebine (pritemsodeluje kalcitrol,aktivnaoblikavitaminad,kije hormon,kigaizločajoledvice) PolegtegaPTHregulira nivofosfatov vkrvi.sekrecijapth zmanjša učinkovitost,skaterosefosfatiiz ledvičnihtubulovvračajonazajvkri. Napovršinicelictehžlezsoreceptorji,nakateresevežekalcij.VezavakalcijazavresekrecijoPTH,kar vodivznižanjekoncentracijekalcijavkrvi. Pacientis hiperparatiroidizmom imajo visoke koncentracijekalcijavkrvi inz urinom izločajo majhne količinekalcija.pripacientihshipoparatiroidizmompajestanjeravnoobratno. Trebušnaslinavka(pankreas) Večjideltrebušneslinavkeježlezazzunanjimizločanjem,kiizločaprebavnisokvdvanajstnikpozaužitju obroka.medcelicami,kigradijoeksokrinideltrebušneslinavke,panajdemoskupkedrugačnihcelic,kijih imenujemolangerhansoviotočki.tojeendokrinotkivopankreasa,kivsebuještiritipecelic: betacelice,kiizločajoinzulin alfacelice,kiizločajoglukagon deltacelice,kiizločajosomatostatin gamacelice,kiizločajobeljakovinskosnovzneznanofunkcijo Betacelice Betaceliceizločajoinzulin,kijebeljakovina.Vmembraniimajokanalčke,kislužijokotdetektorjiglukoze (krvnegasladkorja).betaceliceizločajoinzulinkotodgovorna naraščanje nivojaglukozevkrvi. Inzulin delujenamnogeorgane: stimulirajetrnecelice,daizkrvičrpajoglukozoinjopretvarjajovglikogen stimuliravlaknaskeletnihmišic,daizkrvičrpajoaminokisline,kijihpretvarjajovbeljakovineter glukozo,kijopretvarjajovglikogen vadipoznih(maščobnih)celicahstimulirasintezomaščobe Inzulinsprožiteefektevcelicahtako,daseveženainzulinskireceptornamembranicelice. 129

130 Čepovzamemo,ugotovimo,dajerezultatvsehtehaktivnosti: shranjevanje topnih hranil, ki se vsrkajo v črevesju, v netopne energetsko bogate produkte (glikogen,beljakovine,maščobe) padeckoncentracijesladkorjavkrvi Endokrino obolenje povezano z nedelovanjem ali nezadostnim delovanjem pankreasa (beta celic) je diabetesmellitus.medsimptomiteboleznijevelikakoličinaglukozevurinu(zaradiokvarjenihledvicse glukozanevsrkavaizurinanazajvkri),zaradičesarsepojavistalnoizločanjevelikihkoličinseča(glukoza naseveževodo).ločimotritipediabetesa tip1,tip2indednidiabetes,kijeposledicagenetskihnapak. Zadiabetestipa1jeznačilno,dajevkrvimaloaliničinzulina,dasenajpogostejepojavivotroštvu,dase pojavi zaradi avtoimunskega napada na beta celice, zaradi česar te celice propadejo. Še vedno ni popolnomaznano,zakajobrambnecelicenapadejobetacelice,predvidevajopa,dajeedenodmožnih vzrokovvirusnainfekcija.ljudjestemobolenjemsimorajovbrizgavatiinzulin,vendarmorajopazitikdaj inkoliko(potrebnoje merjenjekoncentracijesladkorja vkrvi),sajlahkonastopi hipoglikemija (močan padecsladkorjavkrvi,kilahkovodivnezavestinhudeokvaremožganovalicelosmrt). V veliko primerih je diabetes tipa 2 povezan s pomanjkanjem glukoznih prenašalcev v plazmatskih membranahskeletnihmišic.vnormalnihprimerihvezavainzulinanareceptorjenaceličnipovršinisproži vkončnifazipovečanovstavljanjeprenašalcevglukozevplazmalemo.tiprenašalcitvorijokanalčke,po katerihspospešenodifuzijoglukozavdiravcelico.skeletnemišicesoglavni»odtok«zaodstranjevanje odvečne glukoze iz krvi, pri pacientih s to boleznijo pa je sposobnost odstranjevanja glukoze iz krvi in pretvarjanjeletevglikogenlahkosamo 20%. Telesnavadba poveča sintezoglukoznihprenašalcev v skeletnihmišicah,karnamlahkorazloži,zakajjetoobolenjepogostejšepriljudeh,ki velikosedijo inse malogibljejo.ponavadisepojavipri odraslihosebah,šeposebejpogostopritistihs povišanotelesno težo,čepravjevzadnjihletihmočnovporastupojavnostteboleznipri otrocih (20%nanovoodkritih bolnikovtipa2),večinomadebelih. Alfacelice Alfa celice langerhansovih otočkov pankreasa izločajo glukagon. Glukagon v jetrih stimulira pretvorbo glikogena v glukozo, ki se sprosti v kri, kar pomeni, da zviša nivo sladkorja v krvi. Torej deluje antagonističnoinzulinu. Sekrecijoglukagonastimuliranizkakoncentracijaglukozevkrviinzaviravisokakoncentracija.Fiziološki pomentegajeohranjanjenormalneganivojasladkorjavkrvimedobroki. Glukagonvčasihinjecirajodiabetikomshipoglikemijo,dapospešijonormalizacijonivojasladkorjavkrvi. Deltacelice Delta celice izločajo somatostatin, ki ima več funkcij, katerih skupni cilj je zmanjšanje absorbcije hranilnihsnoviizčrevesja.somatostatinizločatudihipotalamusinceliceželodca. Somatostatin, ki ga izločajo celice hipotalamusa, deluje na adenohipofizo, kjer zavira sproščanje rastnegahormonaintireotropnegahormona. Somatostatin,kigaizločajoceliceželodcapavželodcuzaviraizločanjegastrina,vdvanajstnikuizločanje sekretinainholecistokininainvtrebušnislinavkiizločanjeglukagona. Nadledvičnažleza(adrenalnažleza) 130

131 Nadledvičnažlezajeparniorganinležinazgornjempoluvsakeledvice.Anatomskoinfunkcionalnogledano jolahkorazdelimonadveregiji:skorjoinsredico. Slika112:Leganadledvičnežleze Skorjanadledvičnežleze(adrenalnikorteks) Celiceskorjenadledvičnežlezeizločajorazličnesteroidnehormone,kijihlahkorazdelimovtriskupine: glukokortikoidi(npr.kortizol) mineralokortikoidi(npr.aldosteron) androgeni(npr.testosteron) SintezovsehtrehskupinsteroidnihhormonovsprožisekrecijaACTHizadenohipofize. Glukokortikoidi Imesodobiliposvojemučinkovanjunanivoglukozevkrvi(dvignejokoncentracijo).Edenizmednačinov, datodosežejo,jestimuliranjeglukoneogeneze(sintezaglukoze)vjetrih(pretvorbamaščobinbeljakovin prekovmesnihmetabolitovdoglukoze).najboljznanglukokortikoidjekortizol. Kortizolinostaliglukokortikoidiimajotudi močanprotivnetniučinek natelo(zavirajoimunskiodgovor), zatojihpogostouporabljamoprizdravljenju: dazmanjšamovnetnodestrukcijoprirevmatoidnemartritisuinostalihavtoimunskihboleznih dapreprečimozavrnitevpresajenegaorgana zakontroloastme Mineralokortikoidi Imesodobiliposvojemučinkunametabolizemmineralov.Najpomembnejšimednjimijealdosteron. Aldosteron deluje na ledvice, kjer pospešuje reabsorbcijo (ponovno vsrkavanje) natrijevih ionov iz primarnega urina nazaj v kri. Voda sledi natrijevim ionom in na ta način aldosteron pomaga ohranjati normalenkrvnitlak. Aldosteron deluje tudi na znojnice, kjer znižuje izgubo natrija s potenjem in na okušalne celice, da povečajoobčutljivostnavirenatrija. 131

132 Sekrecijoaldosteronastimulira: padecnivojanatrijevihionovvkrvi porastkoncentracijekalijevihionovvkrvi ACTH Androgeni Skorjanadledvičnežlezeizločaprekurzorjezaandrogene(npr.zatestosteron). Prispolnozrelihmoškihjetavirandrogenovzanemarljivomajhenvprimerjavistestisi,zatoimaverjetno zelomajhnofiziološkovlogo.kljubtemupaprekomernaprodukcijaadrenalnihandrogenovlahkopovzroči prezgodnjopubertetopridečkih. Pri ženskah pajeadrenalnaskorja glavnivirandrogenov. Hipersekrecija težlezezatolahkopovzroči maskulinizacijo pri odraslih ženskah, kar pomeni moški vzorec rasti dlak, povečanje mišične mase in izgubomenstruacije. Primerhiposekrecijeskorjenadledvičnežlezejeaddisonovabolezen,kisekaževhipotenziji,izgubiteže, anoreksiji,oslabitviinhiperpigmentacijikože.vzrokzanjojepropadadrenalnegakorteksa(zaradiinfekcije aliavtoimunskeganapada),zaradi česarpridedopomanjkanja aldosterona in kortizola injevprimeru nezdravljenjasmrtna.zdravljenjepotekashormonskonadomestnoterapijo. Pri cushingovem sindromu pa je sekrecija hormonov (predvsem glukokortikoidov) nadledvične žleze prevelika(hipersekrecija).toobolenjeselahkopojavizaradiprevelikesekrecijeacthizadenohipofize, prevelike produkcije adrenalnih hormonov samih ali pa kot rezultat glukokortikoidne terapije pri zdravljenjudrugihbolezni(npr.revmatoidnegaartritisa)alipritransplantacijiorganov.znakitebolezniso meddrugimidebelostzgornjegadelatelesa,občutljivaintankakoža,oslabelekosti,šibkemišice,visokkrvni tlak,visokkrvnisladkor,depresijainrazdražljivost.priženskahsepojavljapovečanarastdlak,prenehanje menstruacije,primoškihpazmanjšanaplodnostinspolnasla. Sredicanadledvičnežleze Sredico nadledvične žleze gradijo skupki nevronov, ki so del simpatika. Ti nevroni sproščajo nevrotransmiterjevkri,namestovsinapseinjihzatoimenujemonevrohormoni. Sredicanadledvičnežlezesproščadvahormona: adrenalin(epinefrin) noradrenalin(norepinefrin) Sproščanjeadrenalinainnoradrenalinasprožiživčnovzburjenjevodgovornafizičnialimentalnistres. Hormonasevtemprimeruvežetanaposebnereceptorjevplazemskimembranicelice. Nekateriučinkitehdvehhormonov: povečanještevilainmočisrčnihutripov,zaradičesarsepovečakrvnitlak pretokkrviizkoževskeletnemišice,koronarnearterije,jetrainmožgane povečanjekoncentracijesladkorjavkrvi povečannivopresnove širjenjesapnikainsapnic širjenjezenic postavitevdlakepokonci(kurjapolt) zmanjšanječasa,potrebnegazastrjevanjekrvi povečanjesekrecijeacthizadenohipofize Vsitiukrepipripravijotelonatakojšnjoinučinkovitoakcijo. 132

133 Spolnežleze Moda(testisi) Glavni androgen (moški spolni hormon) je testosteron. Gre za steroidni hormon, ki ga proizvajajo intersticialnecelice(leydigovecelice)testisov(mod).sekrecijatestosteronamočnonarastevpubertetiin jeodgovornazarazvojsekundarnihspolnihznakov(npr.brade)primoških.testosteronjetudibistvenega pomenazaprodukcijosperme. Produkcijo testosterona kontrolira sproščanje luteinizirajočega hormona (LH) iz adenohipofize, ki se sproščapodvplivomgonadotropinsproščujočegahormona(gnrh)izhipotalamusa.lhimenujemotudi intersticialnecelicestimulirajočihormon(icsh). Nivo testosterona je pod vplivom negativne povratne zveze: naraščajoča količina testosterona zavre sproščanjegnrhizhipotalamusa. Številni sintetični androgeni se uporabljajo v terapevtske namene. Žalpatazdravila tudi pospešujejo povečanje telesne teže in mišično moč, zaradi česar so anabolični steroidi postali zelo priljubljeni pri športnikih:dvigovalcihuteži,kolesarjih,profesionalnihnogometašihipd.pogostotišportnikijemljejo100 kratvečjedozeodtistih,kiseuporabljajovterapijah.takšnazlorabapaimatudivelikonegativnihučinkov natelo:akne,zmanjšanjelibida,velikostitestisovinštevilaspermijevsosamonekateri. Jajčniki(ovariji) Jajčnikiprispolnozrelihženskahizločajo: mešanicoestrogenovodkaterihjenajpogostejšiinnajučinkovitejši17β estradiol progesteron Estrogeni Estrogenisosteroidi,ki: soodgovornizapreobrazbodekletavspolnozreložensko: razvojprsi nadaljnirazvojmaterniceinnožnice razširitevmedenice rastsramnihdlak povečanjekoličineadipoznegatkiva sodelujejoprivsakomesečnipripravitelesanamožnonosečnost sodelujejoprinosečnosti,česepojavi Estrogeniimajotudinereproduktivneučinke: so antagonistiparathormonu,sajzavirajoizgubokalcijaizkostiinstempomagajovzdrževati močnekosti pospešujejostrjevanjekrvi Sintezoinsekrecijoestrogenovstimulirafoliklestimulirajočihormon(FSH)hipofize,kateregaizločanjepa kontrolirahipotalamuszgonadotropinsproščujočimhormonom(gnrh). Visokekoncentracijeestrogenov zavirajosproščanjegnrh innatanačinteloznegativnopovratno zvezokontroliranivohormona. 133

134 Progesteron Progesteronjepravtako steroidni hormon.imavelikoučinkovnatelo,odkaterihnekaterinimajonobene zvezezreprodukcijo.izločatagarumenotelesceinplacenta(posteljica).sodelujepripripravitelesana nosečnost(poovulaciji)inpredvsemprivzdrževanjunosečnosti. Produkcijoprogesteronastimuliraluteinizirajočihormon(LH),kateregaizločanjestimuliraGnRH. Zvišan nivo progesterona je kontroliran z negativno povratno zvezo. Povečana koncentracija progesteronazaviranadaljnjesproščanjegnrh. Oralnakontracepcijskasredstva Inhibicija(zaviranje)sekrecijeGnRHzaradizvišaneravniestrogenovinprogesterona(negativnapovratna zveza)jeosnovazanajboljpogostouporabljanokontracepcijo.navoljojevelikosintetičnihestrogenovin progestinov(snovisorodneprogesteronu).njihovainhibicijaizločanjagnrhpreprečiovulacijo. Ponavadijemanjevenemciklusutrajatritednenatopanastopitedendnipavze,konastopimenstruacija. Najpomembnejši stranski učinek je povečana tendenca nastajanja krvnih strdkov, kajti estrogeni pospešujejostrjevanjekrvi. Menopavza Menstrualniciklusiseodvijajomnogolet.Nekjemed 42in52letom starostipa foliklipostanejomanj odzivni na FSH in LH.Začnejoizločati manjestrogena.ovulacijainmenstruacijapostaneta neredni in nazadnjeprenehata.toprenehanjeimenujemomenopavza. Karnaenkratje koncentracijaestrogena vtelesumočno zmanjšana (samodesetinakoncentracijepred menopavzo)inzatohipotalamusnimavečzaviralnegavpliva,temvečstimulirahipofizo.koncentracije FSHinLHvkrvimočnonarastejo(desetkratvečkotprej).Povišanakoncentracijatehhormonovpalahko povzročimnogeneprijetnefizičneinčustvenesimptome. Hormonskanadomestnaterapija Mnoge ženske v menopavzi se odločijo za jemanje kombinacij estrogena in progesterona. Koristi te terapijeso: olajšanjeneprijetnihsimptomovmenopavze redukcijaizgubekalcijaizkostiinstemzaviranjeosteoporozeinspremljajočihzlomov Tabela2:Endokrinežlezeinhormoni HORMONI HIPOTALAMUSA HORMO NI HIPOFIZ E ADH ENDOKRINE ŽLEZE HORMONI PRL ledvice maternica, mlečnežleze presnova, srčniutrip kosti,ledvice mlečnežleze GH rastkosti oksitocin + TRH somatostatin + TRH GHRH somatostatin CRH ORGANIALIPROCESI TSH ščitnica T4 T3 kalcitonin ACTH skorja nadledvičnežleze glukokortikoidi jetra, protivnetniučinek 134

135 mineralokortikoidi androgeni sredica nadledvičnežleze adrenalin noradrenalin obščitnica PTH MSHα inzulin pankreas GnRH( ) LH(ICSH ) FSH testis FSH glukagon somatostatin testosteron folikel estrogeni sekundarnispolniznaki, pripravananosečnost, kosti,strjevanjekrvi rumeno telesce progesteron pripravananosečnost, vzdrževanjenosečnosti ovarij GnRH( ) LH ledvice,znojnice,okušalne celice prezgodnja moški puberteta ženske maskulinizacija pripravatelesana takojšnjoinučinkovito akcijo koža(melanociti) kosti,ledvice,črevesje jetra,skeletnemišice, adipoznotkivo jetra prebavnacev sekundarnispolniznaki, produkcijasperme produkcijasperme Legenda: ADH=antidiuretičnihormon TRH=tirotropinsproščujočihormon TSH=tireotropnihormonalitirotropin T4=tiroksin T3=trijodotironin PRL=prolaktin GHRH=rastnihormonsproščujočihormon GH=rastnihormonalisomatotropin CRH=kortikotropinsproščujočihormon ACTH=adrenokortikotropnihormon MSHα=alfamelanocitestimulirajočihormon PTH=paratiroidnihormonaliparathormon GnRH=gonadotropinsproščujočihormon LH=luteinizirajočihormon ICSH=intersticialnecelicesproščujočihormon FSH=foliklestimulirajočihormon SPOLOVILA(SPOLNIORGANI) Spolovilasoorganskisistemnamenjenrazmnoževanju(reprodukciji)instemohranitvivrste.Začlovekaje značilen spolni način razmnoževanja, katerega rezultat je bitje, ki ima lastnosti obeh staršev. To nam omogoča večjo raznolikost in zato večjo prilagodljivost na spremembe v okolju. Pri spolnem načinu razmnoževanjamorapritidozdružitvedveh spolnihcelic (gamet).pritemnastane spojek (zigota),kiz mitotskimidelitvamizrastevnovorganizem.taorganizemimadiploidnoštevilokromosomov(pričloveku 23parov),karpomeni,damoravsakagametaimetilehaploidnoštevilokromosomov(pričloveku23).Za nastanekgametjetorejpotrebnadrugačnadelitev redukcijskadelitevalimejoza,kištevilokromosomov razpolovi. Pričlovekuseženskiinmoškispolniorgani,vkaterihnastajajogamete,zelorazlikujejo.Kerpasonaloge moškihinženskihspolnihorganovpodobne,lahkorečemo,daobojnaspolovilasestavljajotrijepomembni deli:spolnežlezealigonade(vnjihnastajajospolneceliceinspolnihormoni),izvodilaspolnihžlez(cevke pokaterihpotujejospolnecelicedomestaoploditve)inzunanjispolniorgani(omogočajozdružitevinzato notranjooploditev). Gameteživihorganizmovmorajoizpolnjevatidvapogoja: morajobitigibljive,daselahkosrečajoinzdružijo 135

136 imetimorajozalogohranilzarazvijajočsezarodek(embrio) Priživalihinčlovekusosezatorazvileanizogamete: spermiji(moškespolnecelice),kisogibljiviinmajhni jajčeca(ženskespolnecelice),kivsebujejohranila Spolzarodkadoločamoškaspolnacelica,sajimajajčecevednoXkromosom,spermijpaimalahkoXaliY kromosom.česejajčecezdružisspermijem,kiimaxkromosom,seboizzigoterazviladeklica(xx),čepa boimelspermijykromosom,seborazvil deček (XY).Deklicaindečeksežeobrojstvurazlikujetapo zgradbi spolnih organov, zato imenujemo znake, ki nam pokažejo katerega spola je plod oziroma novorojenček, primarni spolni znaki. V puberteti pa se pod vplivom povečanega izločanja spolnih hormonovizspolnihžlezrazvijejosekundarnispolniznaki. Sekundarnispolniznakipriženskahso:razvojprsi,povečanjekoličinemaščevja,pubičnadlakavost,rast zunanjihspolovil(genitalij),podpazdušnadlakavost. Primoškihsosekundarnispolniznaki:pospešena rastdlakpocelemtelesu,spremembavišineglasu(mutacija),povečanjekoličinemišičnegatkiva,povečanje zunanjihgenitalij,pubičnadlakavost. Moškaspolovila Moškaspolovilaimajodveglavninalogi: produkcijasperme prenosspermevreproduktivnitraktženske Notranjaspolovila Notranjaspolovilaprimoškemsestavljajo: spolnažleza:modo(testis)(2) izvodila: obmodek(2) semenovod(2) ejakulatornivod(2) sečnica dodatnežleze: semenjak(2) prostata cowperjevaalibulbouretralnažleza(2) 136

137 Slika113:Moškaspolovila Modo(testis) Modojeparnažlezajajčasteoblike,kijevloženavkožnovrečo(modnikalimošnjaaliscrotum).Ježlezaz notranjiminzunanjimizločanjem.vendokrinemdelunastajajohormoni,veksokrinempamoškespolne celice. Testisiserazvijejovtrebušnivotliniinsešepredrojstvomspustijoskozidimeljskikanalvmodnik.Spermiji zasvojedozorevanjenamrečpotrebujejonižjotemperaturo. Modoobdajačvrstavezivnaovojnica.Notranjostjeznežnimivezivnimipregradamirazdeljenanarežnjiče, vkaterihsokotlastankiinzvijugani semenskikanalčki.v epitelu kanalčkovdozorevajomoškespolne celice(spermijialisemenčice)podvplivomhormonov.medsemenskimikanalčkiležijošeposebnecelice (intersticialnecelice),vkaterihnastajajomoškispolnihormoni(testosteron),kiseizločajovkri.tihormoni vplivajo na razvoj moških spolnih organov (primarni spolni znaki) in sekundarnih spolnih znakov ter na produkcijosperme. Semenskikanalčkisestekajovzbirnekanalčke,kioblikujejoobmodek. Obmodek(epididimis) Obmodekjeorgancevasteoblike,dolgvečkot5cm.Pozbirnihkanalčkihpripotujejovanjspermiji,kituše približno10dnidozorevajo.vsteniobmodkanastajažedelsemensketekočine,kiprehranjujespermije. Glavaobmodkajeobzgornjempolumoda,rep pasespuščaobmodunavzdol.vrepusezbirnikanalčki združijovsemenovod. Semenovod Semenovodjeizvodiloobmodkainvodinavzgorskozidimeljskikanalvmalomedenico,kjerobzadnjisteni sečnegamehurjazavijenavzdolprotiprostati(obsečnici). Stenasemenovodajeizgladkegamišičja,kisperistaltikousmerjaspermijeprotisečnici.Odtestisaproti dimeljskemukanalugaspremljajokrvneinlimfne žile ter živci,vseskupajpaovijajošesnopi skeletne mišice,kipridraženjukoženanotranjistranistegnaskrčijoindvignejotestis. Semenjak(mehurčastažleza) Pred vstopom v obsečnico se semenovodu pridruži izvodilo semenjaka. To je podolgovata parna žleza valjasteoblike.njenvlečljivizloček,bogatsfruktozo,seprimešasemenu(spermi)inhranisemenčiceter jimzagotavljalažjegibanje.tusemenčicedokončnodozorijoiniznepremičnegastanjapostanejogibljive in pripravljene na izločanje med izbrizganjem semena (ejakulacijo). Od tu dalje potujejo spermiji po ejakulatornemvodualibrizgniku(skupnoizvodilosemenovodainsemenjaka)skoziprostato. 137

138 Prostata(obsečnica) Prostatajekotkostanjvelikažlezazzunanjimizločanjem,kiimatudimnogogladkegamišičja.Ležitikpod sečnimmehurjeminzvsehstraniobdajazačetnidelsečnice. Znotrajprostatese ejakulatornavoda zleveindesnestranitelesa izlivata v sečnico.odtunaprejje sečnicaskupnoizvodilozaspermoinseč(skupnoizvodilospolovilinsečil). Prostata izloča belo vlečljivo alkalno tekočino, ki se primeša semenu med ejakulacijo in nudi semenčicamugodnerazmerezagibanje.izcedektežlezedajesemenskitekočinisvojevrstenvonj. Cowperjevažleza Cowperjevažlezajezagrahvelika parna žleza,kiležiobsečnicinamišicahmedeničnegadna.tudita žleza,takokotsemenjakinprostataprispevadelsemensketekočine,kiskupajsspermijitvorispermoali seme. Zunanjaspolovila Kzunanjimspolovilomsodijo: mošnjaalimodnik penis Penis Moškispolniudalipenisjeorgannamenjemspolnizdružitvialikopulaciji.Valjastaoblikamuomogoča,da medejakulacijoizbrizgasemevnožnico. Sestavljajogatrivzdolžna brecila iz gobastegatkiva.gobastotkivotvorijovsistemvotlinic razširjene kapilare. Med temi votlinicami so elastično mišične pregrade. Kadar tonus teh pregrad popusti, v notranjostgobastegatkivavdrekri,zaradičesarbrecilanabreknejo(pridedoerekcije). Zgorajležita parnibrecili,mednjimaspodajpa neparnobrecilosečnice,vzdolžkateregatečesečnica. Brecilosečnicejespredajzadebeljenovglavico,vrhkatereseodpiraustjesečnice. Brecilaobdajačvrstavezivnaovojnica(takakotpritestisih),kiomejujenabrekanjespolnegauda. Kožapenisajenežna,raztegljivainpomična.Glavicoprekrivakožnaguba,kožicaaliprepucij,kiznotranje straniizločamastnotekočino,kisenazrakuspremenivbelosnovimenovanosmegma. Ženskaspolovila Odgovornostženskezauspešnoreprodukcijojevelikovečjakotodgovornostmoškega.Ženskamora: proizvajatijajčeca bitiopremljenazasprejemspermemoškega nuditiprimernookoljezaoploditevinimplantacijo negovatirazvijajočegaseotrokanesamopredrojstvom,temvečtudiponjem Notranjaspolovila Notranjaspolovilapriženskah: jajčnik(2) jajcevod(2) maternica 138

139 nožnica Slika114:Ženskaspolovila Jajčnik(ovarij) Jajčnikaležitalevoindesnoobmaternicivmalimedenici. Jajčnikjezamandeljvelikažleza,vkaterinastajajo spolnecelice in hormoni.leživ širokimaternični vezi (guba peritoneja), ki se razteza od maternice proti stranskima stenama male medenice. Z dvema vezemajenaenistranipritrjennazgornjidelmaterničnegatelesa,nadrugipanastenomedenice. Jajčnikjesestavljeniz skorje in sredice.v sredici sobogatiprepletikrvnihinlimfnih žilterživcev.ob rojstvujevskorjimedvezivomnatisočenezrelihjajčnihmešičkov(foliklovalimehurčkov),odkaterih kasneještevilnipropadejo.folikelobdajaenoslojniepitel,kiizločaestrogene,vnotranjostijajčnegafolikla paje spolnacelica. Estrogen sezačnesproščatišelev puberteti inomogočirazvoj ženskihgonad in pojav sekundarnih spolnih znakov. Dozorevanje folikla spodbuja hipofiza s folikle stimulirajočim hormonom.popubertetipribližnonavsakih28dnidozorienjajčnifolikel.kojefolikelzrel,poči(ovulacija ), jajčece pa s tekočino vred izplava. Ulovijo ga resice jajcevoda, po katerem potuje proti maternici. Ovulacijavednonastopivsredinimeddvemamenstruacijama.Poovulacijiseizpraznjenfolikelspremeniv hormonalno žlezo rumeno telesce, ki izloča progesteron. Ta hormon pa spolne organe pripravlja na nosečnost. Jajcevod Jajcevodasta parnicevki,dolgipribližno12do14cm.protijajčnikujejajcevod lijakastorazširjen,proti maternicipajevednoožjiinseodstrani odpira v materničnovotlino.stenajajcevodajeiz gladkega mišičja,znotrajpagaprekrivamočno nagubanasluznica,kije enoslojnicilindričnimigetalčniepitel. Jajcevodjezunajpokritsperitonejem. Lijakastorazširjenjajcevodsekončujez resicami.teujamejozrelojajčece, kiga izločifolikel. Jajčece potujespomočjoperistaltikeinmigetalkpojajcevodudomaterničnevotline. Vjajcevodusotudisekretornecelice,kiizločajohranilnesnovizaspermije. Maternica(uterus) Maternica je votel mišičast organ hruškaste oblike, ki leži v mali medenici med sečnim mehurjem in danko.nagnjenajenaprej.nanjejločimozgornjiširšidel(materničnisvodalifundus),teloinspodnjiožji del(vrat ali cerviks).spodnjidelmaterničnegavratusegavnožnico innanjemjevsredini maternično 139