FIZIOLOGIJA PREHRANE. Zgradba prebavil Funkcija prebavil Hormoni Presnova

Transcript

1 FIZIOLOGIJA PREHRANE Zgradba prebavil Funkcija prebavil Hormoni Presnova

2 PREBAVILA so organski sistem, ki omogoča telesu: sprejemanje razgradnjo vsrkavanje odstranjevanje neprebavljenih ostankov

3 Zgradba prebavil

4 Prebava razgradnja velikih molekul v manjše s pomočjo kemijske prebave poteka v PREBAVNI CEVI s pomočjo PREBAVNIH ŽLEZ mehanske prebave

5 Prebavna cev ustna votlina žrelo požiralnik želodec tanko in debelo črevo danka zadnjik

6 Ustna votlina začetek prebavne cevi sprejemanje hrane mehanska in kemijska prebava sestavljena iz: ust, sluznice, zob, jezika, sokovi žleze slinavke

7 ustna votlina ustna votlina z žlezami slinavkami (1,2,3)

8 Slina je bistra vodna raztopina soli, sluzi in obrambnih celic dnevno izločimo do 1,5l sline

9 Vloga sline vlaži špranje v ustni sluznici mehča hrano olajša požiranje obrambne celice med žvečenjem uničujejo mikrobe v hrani s pomočjo encima α amilaze poteka kemijska razgradnja škroba

10 Žrelo križišče dihalne in prebavne poti hrana se iz žrela pomakne v požiralnik

11 Požiralnik je mišična cev leži med sapnikom in hrbtenico po njem se hrana pomika s pomočjo peristaltike (ritmično krčenje mišic vzdolž požiralnika)

12 Želodec je najširši del prebavne cevi v njem se hrana začasno shranjuje ter mehansko in kemijsko razgrajuje ob vhodu in izhodu sta dve krožni mišici (ustje in vratar)

13

14 Želodčna stena Zgrajena je iz: - sluznice, - mišičja in - trebušne mrene. V srednji plasti so tri plasti gladkih mišic. Mišice omogočajo krčenje želodca v vseh smereh GNETENJE HRANE

15 Želodčna sluznica je nagubana v njej so cevaste žleze, ki imajo v stenah tri vrste žleznih celic, ki izločajo: SLUZ HCl prebavne ENCIME

16 Želodčni sok kisla brezbarvna tekočina ph 1-2 sestavljen iz: sluzi, prebavnih encimov in HCl izločanje uravnava središče podaljšanje hrbtenjače

17 Klorovodikova kislina deluje bakterocidno sesiri beljakovine aktivira pepsin (cepi beljakovine v oligopeptide)

18 Premikanje hrane preko želodca v želodcu prebava hrane poteka do 8 ur (mastna hrana, ogljikovi hidrati najmanj) tekočina odteka neposredno v tanko črevo hrana gre iz želodca sunkoma v curkih

19 peristaltični pomik hrane proti izhodu želodca refleksno odpiranje vratarja prehod hrane v tanko črevo HCl vzdraži sluznico dvanajstnika vratar se zapre

20 Tanko črevo Sestavljeno iz treh odsekov (5-7m): 1. DVANAJSTNIK (30cm) 2. TEŠČE 3. VITO ČREVO

21 Črevesna sluznica pod mikroskopom

22 Dvanajstnik je podkvaste oblike sluznica krožno nagubana vanj se skozi izvodili iz jeter in trebušne slinavke izlivata žolč in trebušna slina, ki nevtralizirata kislo vsebino, žolč pa emulgira maščobo

23 Trebušna slina vsebuje številne encime tripsin amilaza maltaza lipaza

24 Tešče in vito črevo tu se dokonča prebava vsrkajo se vse hranilne snovi črevesne resice močno povečajo resorpcijsko površino resica je enoplastna vrhnjica tankega črevesa s celicami srkalicami v notranjosti resice je omrežje krvnih in limfnih kapilar

25 Črevesne resice

26 Črevesni sok izločajo ga žleze, ki se nahajajo v sluznici tankega črevesa vsebuje vodo, mineralne snovi in encime (erepsin, maltaza, saharaza, laktaza, lipaza)

27 Vsrkavanje prebavljenih hranilnih snovi ritmično krčenje črevesnih resic absorpcijske celice črevesnih resic vsrkajo enostavnejše molekule v vodi topne snovi soli, vitamini, glukoza, aminokisline krvne kapilare vena vratarica jetra glicerol, maščobne kisline limfne kapilare

28 Prehod skozi membrane aktivni transport; prehod snovi s pomočjo prenašalnih molekul (glukoza); prehod iz nižje koncentracije v višjo konc. difuzija; prehod iz višje koncentracije v nižjo (fruktoza) ozmoza; prehod topila čez membrano

29 Resorpcija fruktoze z difuzijo kri črevo nižja koncentracija višja koncentracija

30 Aktivni transport kri črevesna stena tanko črevo prenašalna molekula molekula, ki jo je potrebno transportirati

31 Debelo črevo nima prebavne funkcije v njem se vsrka voda, mineralne snovi in vitamini mikroorganizmi prebavljajo še uporabne snovi nerabni ostanki se izoblikujejo v blato

32 Stena debelega črevesa na notranji strani je sluznica z žlezami, ki izločajo sluz sluz ovije blato, da lažje drsi čez črevo

33 Prebavne žleze ustne slinavke žleze v želodčni sluznici žleze tankega črevesa jetra trebušna slinavka

34 Jetra največja žleza človekovega telesa pri odraslem človeku so težka ca. 1500g prepredena z limfnimi žilami, žolčnimi vodi in živci

35 Jetra v trebušni votlini Krvni in žolčni vodi v jetrih (rdeče-arterije, modre-vene, zeleni-žolčni vodi)

36 Dvojni dotok krvi v jetra vena vratarica; dovaja kri s hranilnimi snovmi iz tankega črevesa in odmrle eritrocite iz vranice do jeter jetrne arterije; po njih doteka v jetra kri bogata s kisikom, razveja se v kapilare med jetrnimi celicami jetrne vene; v njih se zbira venozna kri, ki odvaja kri v spodnjo telesno dovodnico

37 Jetrna kepica sestavljena iz jetrnih celic, žarkasto razvrščene okrog osrednje vene in izločajo žolč med celicami so žolčne in krvne kapilare žolčne kapilare zbirajo žolč žolčnik dvanajstnik žolčevod

38 Prerez jetrne kepice

39 Žolč alkalna zelenkastorjava grenka tekočina vsebuje vodo, soli, žolčne kisline, holesterol, maščobne kisline, žolčno barvilo bilirubin in sluz nevtralizira HCl v dvanajstniku emulgira maščobe presežek se kopiči v žolčniku

40 Funkcije jeter iz krvi izločajo razne nepotrebne snovi, hkrati pa krvi dodajajo druge, življenjsko pomembne snovi so varovalni organ - razstruplja organizem presnavlja ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe proizvajajo vitamine A, K iz jeter izvira velik del telesne toplote

41 Trebušna slinavka leži med želodcem in dvanajstnikom ima prebavno in hormonsko funkcijo izloča prebavne sokove z encimi v dvanajstnik izloča inzulin in glukagon v kri

42 Hormoni, ki uravnavajo presnovo INZULIN GLUKAGON ADRENALIN KORTIKOID RASTNI HORMON PARATHORMON KALCITONIN TIROKSIN

43 INZULIN; - hormon trebušne slinavke, - zavira razgradnjo glikogena v glukozo v jetrih, - omogoča prehajanje glukoze iz krvi v celice, - pospešuje tvorbo glikogena v jetrih in mišicah, - pospešuje sintezo maščob iz glukoze v jetrih in maščobnem tkivu, - preprečuje vstopanje prostih maščobnih kislin v kri, - zmanjšuje količino krvnega sladkorja.

44 GLUKAGON; - hormon trebušne slinavke, - antagonist inzulina, - povečuje razgradnjo glikogena v jetrih, - spodbuja nastajanje glukoze, - v mišičnem tkivu nima učinka, - zvišuje količino krvnega sladkorja.

45 ADRENALIN; - hormon sredice nadledvične žleze, - je antagonist inzulina, - pospešuje razgradnjo glikogena v mišicah in jetrih, - zvišuje količino krvnega sladkorja.

46 KORTIKOIDI; - hormon skorje nadledvične žleze, - pospešuje tvorbo glukoze iz aminokislin in maščobnih kislin, - povečuje razgradnjo glikogena, - zavira razgradnjo glukoze v CO2 in vodo, - zvišuje količino krvnega sladkorja

47 RASTNI HORMON; - hormon hipofize, - je antagonist kortikoidov, - zavira razgradnjo aminokislin, - pospešuje tvorbo beljakovin, - zavira razgradnjo glukoze, - zvišuje količino krvnega sladkorja.

48 PARATHORMON; - hormon obšitnic, - pospešuje vsrkavanje kalcija v tankem črevesu, - povečuje sproščanje kalcija iz kosti v kri, - zmanjšuje izločanje kalcija skozi ledvice, - zvišuje količino kalcija v krvi. KALCITONIN; - hormon ščitnice, - povečuje nalaganje kalcija v kosteh, - zmanjšuje količino kalcija v krvi.

49 TIROKSIN; - hormon ščitnice, - vsebuje jod, - pospešuje oksidacijske postopke v celicah, - v primeru prekomernega izločanja tiroksina, se pospešijo osnovni procesi presnove, - pri pomanjkanju joda, se zmanjša količina tiroksina v telesu in upočasnijo se osnovni procesi presnove utrujenost, brezvoljnost, golšavost.

50 Celična presnova pridobivanje energije pri razgradnji sestavin hrane in telesu lastnih snovi biološka oksidacija; proces v katerem se v celici sprošča energija in nastaja voda

51 Biološka oksidacija (shema) hranilna snov vdihani zrak vodik 2H + 2- O kisik voda energija energija energija toplotna in kemijska energija

52 Toplotna in kemijska energija TOPLOTNA ENERGIJA; za vzdrževanje telesne temperature KEMIJSKA ENERGIJA; - sprva se uporablja za nastanek energijsko bogatih fosfatnih vezi - spojine z energijsko bogatimi vezmi lahko energijo teh vezi znova oddajo

53 Poraba energije toplotna energija uravnavanje telesne temperature gibanje mišic kemijska energija transport snovi razgradnja/gradnja snovi vzdražnost in prevajanje vzburjenja po živčnih celicah

54 Soodvisnost med osnovnimi hranilnimi snovmi Ogljikovi hidrati: glikogen razgradnja sinteza glukoza glicerol razgradnja glukoza aminokisline razgradnja glukoza

55 Maščobe: enostavni sladkorji aminokisline maščobne kisline glicerol Beljakovine: enostavni sladkorji maščobne kisline neesencialne aminokisline

56 Soodvisnost med hranilnimi snovmi zagotavljajo celicam: 1. ENERGIJO; 2. SESTAVINE ZA OBNAVLJANJE oz. SINTEZO TELESU LASTNIH SNOVI

57 Priloga Tabela: Celična presnova

58 Izločanje presnovnih produktov pri razgradnih procesih presnove nastanejo voda ogljikov dioksid sečnina-dušik Izločijo se tudi neprebavljene snovi: celuloza, višek vode, odvečne snovi, strupi

59 Produkti presnove se izločajo skozi: - pljuča; voda, ogljikov dioksid - ledvica; voda, sečnina, v vodi raztopljene snovi - črevo; voda, vlaknine - kožo; voda, v vodi raztopljene snovi