Vprašanja in odgovori ter izbrane teme iz prehrane

Transcript

1 Vprašanja in dgvri ter izbrane teme iz prehrane (ali Sedaj vem, da se nezdrav prehranjujem ) Zbral in uredil: Hubert Terseglav E-naslv: hubert.terseglav@yah.cm

2 Študij: zdravstvena nega, 1. letnik, izredn Šlsk let: 2005/2006 Kazal 2

3 Kazal 1. sklp: vprašanja in dgvri KAJ JE DIETETIKA? KAJ POMENI DIETA? IZ ČESA JE SESTAVLJENO ZDRAVO PREHRANJEVANJE? MESTO PREHRANE V ŽIVLJENJU VRSTE MOTENJ HRANJENJA ZDRAVLJENJE MOTENJ HRANJENJA KAJ VSEBUJE PREHRANSKO SVETOVANJE? KAJ VSEBUJE ZDRAVA PREHRANSKA POLITIKA? KAZALCI ZDRAVE PREHRANE KAJ SO ADITIVI? KAJ SO DIETNA ŽIVILA? KAJ POMENI LAHKA VAROVALNA PREHRANA? KAJ POMENI FUNKCIONALNA PREHRANA? RAZDELITEV OGLJIKOVIH HIDRATOV KAKO SO ZASTOPANE MAŠČOBE? NEKAJ O MAŠČOBAH V PREHRANI DELITEV NENASIČENIH MAŠČOBNIH KISLIN LASTNOSTI MAŠČOB KAKO JE ZASTOPAN HOLESTEROL? VRSTE HOLESTEROLA NAŠTEJ VSAJ 4 ŽIVILA Z VISOKO VREDNOSTJO HOLESTEROLA KAKO SO ZASTOPANE BELJAKOVINE? NEKAJ O BELJAKOVINAH V PREHRANI LASTNOSTI BELJAKOVIN POMEN VODE V PREHRANI NALOGE VODE V TELESU VITAMINI TOPNI V VODI (NAŠTEJ VSAJ 4 ŽIVILA, KI VSEBUJEJO DOLOČEN VITAMIN) VITAMINI TOPNI V MAŠČOBAH (NAŠTEJ VSAJ 4 ŽIVILA, KI VSEBUJEJO DOLOČEN VITAMIN) NAŠTEJ MAKROELEMENTE (VSAJ 5 IN VSAJ 4 ŽIVILA, KI JIH VSEBUJEJO) NAŠTEJ MIKROELEMENTE (VSAJ 5 IN VSAJ 4 ŽIVILA, KI JIH VSEBUJEJO) KAJ SO ANTIOKSIDANTI? POSLEDICE PROSTIH RADIKALOV NARAVNI OKSIDANTI (NAŠTEJ VSAJ 5) VIRI RASTLINSKIH ANTIOKSIDANTOV LASTNOSTI VLAKNIN (UČINKI) KAJ SO VLAKNINE? KATERE POZNAMO? KAJ SO PROBIOTIKI (LASTNOSTI)? HRANILNA VREDNOST ŽIT RAZDELITEV SADJA HRANILNA VREDNOST SADJA RAZDELITEV ZELENJAVE HRANILNA VREDNOST ZELENJAVE HRANILNA VREDNOST STROČNIC VRSTE MLEKA HRANILNA VREDNOST MLEKA NAŠTEJ VSAJ 4 MLEČNE PROIZVODE HRANILNA VREDNOST JAJC HRANILNA VREDNOST MESA ZORENJE MESA HRANILNA VREDNOST RIB UPORABA MEDU, SLADKORJA, SLADIL RAZLIČNI ALKALOIDI V PREHRANI (V ČAJU, V KAVI) PREHRANA MED NOSEČNOSTJO PREHRANA MED DOJENJEM PREHRANA DOJENČKA...11 Kazal I

4 56. NAŠTEJ KRITERIJE V PREHRANI STAREJŠEGA sklp: teme z vaj HACCAP DEBELOST DEBELOST KOT DEJAVNIK TVEGANJA INDEKS TELESNE MASE KALORIČNE DNEVNE POTREBE HUJŠANJE BOLEZENSKA STANJA, KI POVEČUJEJO ENERGIJSKE POTREBE BOLEZENSKA STANJA, KI POVEČUJEJO POTREBO PO BELJAKOVINAH DIETNI DODATKI IN DIETNI NADOMESTKI ZA ŽIVILA TEKOČA IN KAŠASTA HRANA ZA ENTERALNO PREHRANO OSNOVNE DIETE GLEDE NA KONSISTENCO HRANE VRSTE PREHRANE CELIAKIJA DRISKA ZAPRTJE KRONIČNI GASTRITIS HIPERTENZIJA KRONIČNA LEDVIČNA ODPOVED PROTIN...18 Kazal II

5 1. sklp: vprašanja in dgvri 1. Kaj je dietetika? - je veda prehrani in zdravem načinu življenja - medicinska dietetika: zajema higien prehrane, družben dietetik, kliničn prehran in rehabilitacijsk dietetik 2. Kaj pmeni dieta? - je predpisana hrana za zdravega ali blnega 3. Iz česa je sestavljen zdrav prehranjevanje? - uravntežena prehrana (prav razmerje OH, M, B ) - varna prehrana (brez škdljivih aditivv, kemičn z. mikrbilšk kntaminirana hrana ) - funkcinalna prehrana (prbitiki, balastne snvi ) - bilšk (varna) in gastrnmsk (dbr skuhana in primern servirana) sprejemljiva hrana - (gibanje vsaj pl ure dnevn) 4. Mest prehrane v življenju. - skupaj s med čustvi in telesn aktivnstj sestavlja sdvisen triktnik zdravega življenja - prehrana sama pmeni prizvdnj in priprav živil, način prehranjevanja, način priprave jedi, prebav in izkristek hranil. - vpliva na zdravje, pčutje, življenjsk mč in vitalnst - je psrednica med kultur in narav - uživanje hrane ena d snv frmiranja klektivne identitete - kuhanje identifikacijska funkcija - skupinsk hranjenje družbena vlga - prek hrane lahk nadzrujem svje tel in um 5. Vrste mtenj hranjenja. - anreksija nervza (nejedenje) - bulimija nervza (nažiranje in bruhanje) - kmpulzivn prenajedanje (zaužitje grmnih kličin hrane v kratkem času) 6. Zdravljenje mtenj hranjenja. - medicinsk zdravljenje - psihscialn zdravljenje - skupine za sampmč - krevanje TH/2006 1

6 7. Kaj vsebuje prehransk svetvanje? - svetvalec psamezniku pmaga pri sprejemanju dlčitev in pri učenju nvih pti reševanja prehranskega prblema - ptrebna s specifična znanja - v Slveniji preventivna prehranska plitika s prgramm CINDI, ki vključuje tudi ZN če izplnjujem enega d treh kriterijev, v ZD brezplačna pmč pri hujšanju grženi za razvj krnarnih blezni prekmern prehranjeni in debeli (ITM nad 30) prekmern prehranjeni in debeli z drugimi dejavniki tveganja za razvj krnarnih blezni 8. Kaj vsebuje zdrava prehranska plitika? - pridelav, predelav in pnudb cenvn dstpne hrane vsem družbenim skupinam - ustrezn učenje zdravi prehrani (CINDI, 2001) 9. Kazalci zdrave prehrane. - maščbe: % - beljakvine: % - gljikvi hidrati: % - vlaknine: 8 20 g/1000 kcal - hlesterl: d 300 mg/dan - sadje, zelenjava: d 400 g/dan - ribe: d 20 g/dan (vsaj enkrat tedensk) - sl: d 6 g/dan 10. Kaj s aditivi? - vse snvi, ki s ddane živilu in ki se bičajn ne uprabljaj z. uživaj kt živil - ddajaj se iz tehnlških in rganleptičnih lastnsti - uprabljaj se v prizvdnji in pakiranju - imaj nepsredne in psredne učinke na živil, zat pstanej del živila - kategrije aditivv sladila barvila knzervansi antiksidanti emulgatrji sredstva za uravnavanje kislsti sredstva za jačanje arme 11. Kaj s dietna živila? - živila, ki se zaradi specifične sestavine ali predelave razlikujej d bičajnih živil - namenjena s sebam z mtnjami prebave ali presnve TH/2006 2

7 sebam s takšnim fizilškim stanjem, ki zahteva nadzrvan in usmerjen prehran djenčkm in malim trkm 12. Kaj pmeni lahka varvalna prehrana? - živila za manjš kličin (ali brez) maščb, sladkrjev (gljikvih hidratv) z. beljakvin - te nadmestim z manj vrednimi snvmi: umetna sladila, prehranske vlaknine, zrak - npr. živila z manj hlesterla, sli, kfeina, alkhla 13. Kaj pmeni funkcinalna prehrana? - živila, ki jim pripisujem več kt tradicinalnim živilm - rganizem skrbujej z snvnimi hranili ter preprečujej blenja in prispevaj k bljšemu zdravstvenemu stanju - npr. mlek, ribe, jajca, livn lje 14. Razdelitev gljikvih hidratv. - enstavni OH mnsaharidi: glukza, fruktza, galaktza, manza disaharidi: saharza, maltza, laktza - sestavljeni OH glikgen škrb balastne snvi (celulza, hemicelulza, pektin, lignin) 15. Kak s zastpane maščbe? - skupn maščbe: % nasičene maščbne kisline: 10 % (mast) enkrat nenasičene maščbne kisline leinske (livn lje, lje ljne repice) večkrat nenasičene maščbne kisline linlna in linlenska (esencialni MK) Ω 6: 3 7 % alfa linlenska (semena, reščki) Ω 3: 0,5 1 % linlna (mrske ribe, mrski sadeži) razmerje med Ω 3 in Ω 6 (1 : 5 d 1 : 10) 16. Nekaj maščbah v prehrani. - prave maščbe (lipidi estri glicerla in višjih maščbnih kislin): masti in lja - maščbam pdbne snvi (lipidi) fsfatidi (lecitin, kefalin delujeta kt emulgatrja) kartenidi (tvrij rumen in rdeč barv, npr. β karten prvitamin vitamina A) steridi (npr. hlesterl nastaja v jetrih, dbim s hran, sestavni del celičnih membran, tvri žlčne kisline in vitamin D) 17. Delitev nenasičenih maščbnih kislin. TH/2006 3

8 - glej tčk 14 TH/2006 4

9 18. Lastnsti maščb. - gstta nižja kt pri vdi - tpne le v tpilih - tališče je različn (npr. lje 0 C, mast 35 C) - tvrba emulzij (npr. hmgenizacija mleka) - žarkst - mžnst segrevanja d viske temperature (d 220 C, če pregrejem, glicerl prehaja v akrlein atergen) 19. Kak je zastpan hlesterl? - hlesterl, ki nastaja v rganizmu, pkrije 90 % ptreb p hlesterlu - 10 % ga dbim s hran (rumenjak, surv masl, mastn mes) - če ga je preveč, se pviša vrednst v krvi atersklerza 20. Vrste hlesterla. - LDL (lw density lipprteins): t.i. slab, veže na beljakvine z nizk gstt (pvečuje nalaganje na žilne stene) - HDL (high density lipprteins): t.i. dber, veže na beljakvine z visk gstt (mgča izplavljanje hlesterla iz žilnih sten in njegv prens v jetra) 21. Naštej vsaj 4 živila z visk vrednstj hlesterla. - mastn mes - jetra - mžgani - plnmastn mlek - mlečni izdelki - jajčni rumenjak 22. Kak s zastpane beljakvine? - beljakvine skupn: % visk kalričen vns: 8 10 % nizek kalričen vns: % 23. Nekaj beljakvinah v prehrani. - sestavljene iz aminkislin (vseh 30, člvek ptrebuje 20) esencialne (drasel 8, trk 10) neesencialne - delim jih na enstavne (prteini) sestavljene (prteidi) TH/2006 5

10 24. Lastnsti beljakvin - kagulacija - tpnst v vdi - tvrba gela 25. Pmen vde v prehrani - tekče stanje: pitje, priprava hrane - plinast stanje: dušenje, ekstrahiranje, sterilizacija - trdn stanje: hlajenje, knzerviranje hrane 26. Nalge vde v telesu - tpil - izlčanje dpadnih snvi - transprtn sredstv - uravnavanje telesne temperature 27. Vitamini tpni v vdi (naštej vsaj 4 živila, ki vsebujej dlčen vitamin). - B vitamin (1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 in 12) - C vitamin 28. Vitamini tpni v maščbah (naštej vsaj 4 živila, ki vsebujej dlčen vitamin). - A vitamin - D vitamin - E vitamin - K vitamin 29. Naštej makrelemente (vsaj 5 in vsaj 4 živila, ki jih vsebujej). - Na, K, Cl, Ca, P, Mg (sadje, strčnice, mlek, rjavi sladkr, jajca) 30. Naštej mikrelemente (vsaj 5 in vsaj 4 živila, ki jih vsebujej). - Fe, I, F, Zn, Se, Cu, Cr, Mn 31. Kaj s antiksidanti? - snvi, ki preprečujej z. zaviraj ksidacij drugih snvi - delujej p principu dvzema prstih radikalv in darvanju H atmv 32. Psledice prstih radikalv. - pškdbe DNA - kardivaskularne blezni, rak, kužbe (malarija, AIDS) - diabetes, Parkinsnva blezen, artritis - multipla sklerza, katarakta, staranje TH/2006 6

11 33. Naravni ksidanti (naštej vsaj 5). - tkferli, fenli, flavanidi, kartenidi, vitamina A in C, aminkisline, Se, Zn 34. Viri rastlinskih antiksidantv. - vitamin C: jagdičje, južn sadje, paprika, brkli, brstični hrvt, zelenlistnata zelenjava, krmpir, paradižnik, pr - vitamin E: ratslinske maščbe in lja, reščki, žita, kalčki, semena, nekatera zelenjava (špinača, zelena, krmač) - kartenidi: marelice, agrumi, temnlistnata zelenjava, krenje, paradižnik, hrvt, redkev, špinača, brkli - fenlne spjine: sadje, zelenjava, začimbe, zelišča, vin, čaj, žita, sja - flavanidi: strčnice (sja) - selen: zelenjava, čebula, česen, žita - cink: strčnice, neluščena žita, semena - kencim Q 10: sjin lje, arašidi 35. Lastnsti vlaknin (učinki). - imaj tri pmembne fizikalne lastnsti spsbne vezave vde velika absrbcijska spsbnst delujej kt katinski izmenjevalci - vlaknine varujej pred bstipacij, divertikulz, rakm, adipznstj, diabetesm, pvišanim RR, kardivaskularnimi bleznimi - učinki pvečaj vlumen blata netpni balasti pdaljšujej bčutek sitsti (kntrla teže) upčasnij resrbcij OH (zniževanje glikemičnega indeksa) nižaj raven LDL hlesterla v žlču tpni balasti zaviraj absrpcij hranil vežej vd (ves, jablka) 36. Kaj s vlaknine? Katere pznam? - s balastne (sestavljeni OH), neprebavljive snvi - pznam netpni balasti: celulza, hemicelulza tpni balasti: pektin, rastlinska guma 37. Kaj s prbitiki (lastnsti)? - s izdelki, ki izbljšaj z. uravnavaj črevesn mikrflr - vsebujej mlečnkislinske bakterije (laktbacili z. bifidbakterije) - v bliki kapsul ali feremntirani mlečni izdelki (jgurt, fermentiran mlek, sladk acidfiln mlek) - učinki uravnavanje ph črevesne sluznice TH/2006 7

12 pvečevanje dprnsti stimuliranje imunskega sistema rast črevesne flre zniževanje hlesterla pvečevanje resrbcije Ca sinteza vitaminv inhibicija karcingeneze 38. Hranilna vrednst žit. - vde 14 % - lahk prebavljivi OH: % - B: 9 16 % - M: 1,5 4 % - vitamini: A, B1, B2, E, K - mineralne snvi: Ca, P, Fe 39. Razdelitev sadja. - pečkast: jablka, hruške, kutine, 柿 (kaki), 梨 (naši) - kščičast: marelice, breskve, slive, češnje, nektarine - jagdičast: grzdje, jagde, maline, brvnice, ksmulje - lupinast: rehi, lešniki, mandlji, kstanj, arašidi 40. Hranilna vrednst sadja. - velik vde (75 85 %), vlaknin - OH: 5 20 % - sadne kisline: 0,1 5 % - B: 0,3 14,8 % - lipidi: 0,3 1 % (v lupinastem sadju d 64 %) - vitamini (C, A, B 2) - minerali (Ca, P, Fe, Na, K, Mg) 41. Razdelitev zelenjave. - slatnice in špinačnice - kapusnice: zelje, hrvt, cvetača, brkli, klerabica - krenvke: krenje, peteršilj, rdeča pesa, kleraba, pesa - čebulnice: čebula, šaltka, česen, pr - trajnice: rabarbara, beluši, artičke, hren - pldvke: paradižnik, kumare, buče, paprika, jajčevec - gmljnice: krmpir, batata 42. Hranilna vrednst zelenjave. - zelenjava z nizk energijsk vrednstj: velik vde in vlaknin, vitamini, minerali - zelenjava z visk energijsk vrednstj: velik B in OH (strčnice v zrnju, krmpir) TH/2006 8

13 43. Hranilna vrednst strčnic. - v prehrani uprabljam: fižl, grah, leča, bb, sja, čičerika - B: 24 % - OH (celulza, škrb, sladkr): % - M: d 2 % (sja 18 %) - vitamini (C, B1, B2) - minerali (Ca, K, P, Mg, Fe) 44. Vrste mleka - kuhan, pasteriziran, steriliziran - mlečne pijače z ddatki (sladkr, čklada, kakav, kava, sadje) - evapriran mlek: zgščen, nezaslajen (tube, plčevinke) - kndenziran mlek: zgščen, sladk - mlek v prahu: le 2 4 % vde (sestavina za sladlede, sladice) - fermentiran mlek (kisl mlek, jgurt, kefir) 45. Hranilna vrednst mleka. - vde 87 %, suhe snvi 12,5 % - B 3,2 % - M 3,5 5,5 % - OH 4,8 % - vitamini: A, D, E, K, B (1, 2, 3, 5, 6, 9, 12), C - minerali 0,65 0,75 % (Ca, Na, K, P) - druge snvi: mlečna kislina, citrnska kislina, lecitin, kreatinin, enicimi 46. Naštej vsaj 4 mlečne prizvde. - smetana: pasterizirana, sterilizirana, fermentirana, stepena, z ddatki (10 35 % M) - surv masl: sladka pasterizirana smetana + kisvalec (d 82 % M) - tpljen masl: tpljen surv masl (d 98 % M) - pinjenec: pri izdelavi masla (velik hranilnih snvi) - kajmak: smetana kuhanega mleka + sl (65 70 % M) - siri: plnmastni, mastni, tričetrt-, pl- in četrt mastni, pusti, trdi, pltrdi, mehki, skuta (20 40 % B, M, vitamini A, B kmpleks, minerali Ca, P, Na, K, encimi) 47. Hranilna vrednst jajc. - vsebujej vse esencialne aminkisline - beljak: 88 % vde, 11 % B (klidne B) - rumenjak: 50 % vde, 16 % B, 33 % M (emulgirane lecitin, hlesterl), vitamini (A, D, E, K), minerali, encimi TH/2006 9

14 48. Hranilna vrednst mesa. - vde % - B: % (mišičn tkiv, vezivn tkiv) - M: 1 30 % (lj, mast, sal) - OH: d 0,1 % - minerali: d 1,5 % (Ca, P, K, Na, S, Mg, Fe največ v ksteh) - vitamini (A, B kmpleks) 49. Zrenje mesa. - gliklitični prcesi: encimi razkrajaj glikgen v mlečn kislin, ph s 7,4 na 5,5, žival pstane trda - prtelitični prcesi: encimi razkrajaj B, mes pstane mehk, sčn, dbi značiln arm in barv 50. Hranilna vrednst rib. - vsebujej vse esencialne aminkisline - vda % - B % - M 0,5 12 % (Ω 3 MK) - vitamini (A, B1, B2, D) - minerali (P, Ca, Fe, I) 51. Upraba medu, sladkrja, sladil. - med viske kličine lahk prebavljivih sladkrjev (glukza, fruktza, saharza) B, encimi, vitamini, mineralne snvi, arme, barvila nad 45 C izgubi zdravilnst - sladkr kemičn saharza iz sladkrne pese, trsa, javrja rafiniran: bele barve, 99,9 % saharze rjav: manj saharze, več mineralv (Ca, P, Fe, Na, K, Mg), višja hranilna vrednst - sladila nis OH nimaj energijske vrednsti saharin, aspartan, ciklamat (Natren saharin + ciklamat) 52. Različni alkalidi v prehrani (v čaju, v kavi). - čaj - kava - kakav zeleni, rdeči, črni tein, tanin, vitamini (C, B1, B2), F, eterična lja kfein, tanin, M (13 %), fenli in kisline (daj arm), leinska in palamitinska kislina (10 12 %) TH/

15 krgli pldvi s semeni 53 % kakavvega masla, 11 % B, 6 % čreslvin, 1,2 % tebrmina, 0,2 % kfeina, vda 53. Prehrana med nsečnstj. - uravntežena prehrana, več manjših brkv - 0 kajenja, alkhla, kave (največ 2 skdelici), aspartana (fenilalanin) - za 300 kcal/dan večji vns (tudi d 50 %) 2., 3. trmesečje - več B (za g/dan) - pvečane ptrebe p Ca, P, Mg, Fe, I, Cu, Zn, flni kislini, vitaminih (B6, B12, C) - neustrezna prehrana, kajenje, nsečnst z več pldvi zahtevaj še več ddatkv 54. Prehrana med djenjem. - za 500 kcal/dan večji vns (tudi d 65 %) d tega 300 kcal z mlekm in mlečnimi izdelki - več B (za g/dan) - Ca ne več kt 2,5 g/dan - dvlj velik vns tekčine vsaj 2 l/dan - 0 alkhla (prehaja na trka, slabše izlčanje mleka) 55. Prehrana djenčka - prvih 6 mesecev: najblj priprčljiv djenje - 6 mesecev 1 leta: lahk še djenje + ddatki pstpn uvajanje sadja, zelenjave, žitnih izdelkv brez glutena p 7. mesecu uvajanje mesa, majhnih kličin rumenjaka (beljak p 1 letu), sesekljane hrane 2 nemlečna brka - krg 1 leta 4 5 brkv, djenje le še zjutraj in zvečer dvlj napitkv (čaj) ddatki vitamina D, F, Fe (p 6. mesecu) 56. Naštej kriterije v prehrani starejšega. - zmernst - kakvst - raznlikst - uravnteženst - naklnjenst zdravemu načinu življenja TH/

16 2. sklp: teme z vaj 1. HACCAP. - sistem z. rdje, ki ugtavlja in cenjuje dejavnike tveganja pri psameznih pstpkih prizvdnje in prmeta z živili ( d njive d ust ) mgča prepznavanje mikrbilšk-kemičnih in fizikalnih agensv, ki lahk predstavljaj tveganje za zdravje izvajanje ukrepv za zagtavljanje zdravstvene ustreznsti mnitring vzpstavlja stalen nadzr (analiza tveganja) kritičnih kntrlnih tčk, kjer se tveganja lahk pjavij bravnava aparature, živila, ljudi 2. Debelst. - definicija scialna, civilizacijska blezen krnična nenalezljiva blezen - tipi gynidna debelst: t.i. ženska debelst blika hruške (več maščevja v spdnjem delu trupa) andridna debelst: t.i. mška debelst blika jablka (več maščevja v zgrnjem delu trupa) - vzrki psihični / psihlški scialni genetski (endgeni, presnva, telesna aktivnst ) 3. Debelst kt dejavnik tveganja. - blezni, ki s lahk psledica debelsti kardivaskularne blezni (atersklerza, arterijska hipertenzija, pvišan RR, srčn ppuščanje, krnarna blezen nevarnst mikardnega infarkta ) CVI diabetes mellitus (tip 2) maligna blenja blezni žlčnika mtnje spanja (npr. apnične atake) vedenjske mtnje, mtnje hranjenja TH/

17 4. Indeks telesne mase. TT - ITM (ali BMI): ITM = 2 (TT v kg, TV v m) TV 18,5 nrmaln 24, ,9 pvečana teža debelst 1. stpnje 30 39,9 debelst debelst 2. stpnje 40 < patlška debelst debelst 3. stpnje - druga varianta 18,5 nrmaln 24, ,9 pvečana teža 30 34,9 debelst debelst 1. stpnje 35 39,9 zmerna debelst debelst 2. stpnje 40 < patlška debelst debelst 3. stpnje 50 < ekstremna debelst 5. Kalrične dnevne ptrebe. - dnevni kalrični vns (ali DV): DV = TT praba kcal glede na aktivnst Nrmalna teža ITM nad 27 Ženska, TV 160 kg 57 kg 70 kg Bazalna presnva 57 x 24 kcal = 1370 kcal 70 x (24 5) kcal = 1330 kcal Zel lahka aktivnst 57 x 30 kcal = 1710 kcal 70 x (30 5) kcal = 1750 kcal Lahka aktivnst 57 x 35 kcal = 2000 kcal 70 x (35 5) kcal = 2100 kcal Zmerna aktivnst 57 x 40 kcal = 2280 kcal 70 x (40 5) kcal = 2450 kcal Velika aktivnst (težk del) 57 x 45 kcal = 2570 kcal 70 x (45 5) kcal = 2800 kcal Mški, TV 180 cm 70 kg 100 kg Bazalna presnva 70 x 24 kcal = 1680 kcal 100 x (24 5) kcal = 1900 kcal Lahka aktivnst 70 x 35 kcal = 2450 kcal 100 x (35 5) kcal = 3000 kcal Zmerna aktivnst 70 x 40 kcal = 2800 kcal 100 x (40 5) kcal = 3500 kcal Velika aktivnst (težk del) 70 x 45 kcal = 3150 kcal 100 x (45 5) kcal = 4000 kcal Izjemne ptrebe 70 x 50 kcal = 3500 kcal 100 x (50 5) kcal = 4500 kcal - kalrične ptrebe pgjujej starst, spl ITM telesna aktivnst (npr. hitra hja 5 kcal/min) bazalni metablizem (snvne življenjske funkcije): 24 kcal/kg TT - zastpanst psameznih hranil in njihva hranilna vrednst B: 1 g/kg TT z % (4 kcal/1 g B) TH/

18 M: glede na ITM in telesn aktivnst z % (9 kcal/1 g M) OH: glede na B in M z % (4 kcal/1 g OH) - npr.: ženska, TV 1,6 m, TT 55 kg, zmerna aktivnst (40 kcal/kg TT) ITM: 21,48 DV (dnevni kalrični vns): 2200 kcal B: 55 g 220 kcal (10 %) M: 25 % 550 kcal (60 g) OH: 1430 kcal 357 g (65 %) 6. Hujšanje. - snvni pjmi 1 kg maščbnega tkiva = 7000 kcal zmanjšanje / pvečanje DV zmanjšanje / pvečanje prabe - npr.: DV 2200 kcal, 3 kg v 3 tednih, ½ h hitre hje/dan zahtevana praba: kcal = 1000 kcal/dan aktivnst: 150 kcal DV: = 1350 kcal/dan 7. Blezenska stanja, ki pvečujej energijske ptrebe. - hujšanje: 20 kcal/kg TT - pčivanje v pstelji brez stresa: 25 kcal/kg TT - rahel stres (ležanje): 30 kcal/kg TT - rahel stres (pkreten): 35 kcal/kg TT - zmeren stres (ležanje): 35 kcal/kg TT - zmeren stres (pkreten): 40 kcal/kg TT - hud stres (plitravma, hipermetablizem, sepsa): 45 kcal/kg TT - kirurški psegi (manjši / večji): kcal/kg TT - večje pekline (ležanje): kcal/kg TT - večje pekline (pkreten): kcal/kg TT - rakasta blenja: kcal/kg TT 8. Blezenska stanja, ki pvečujej ptreb p beljakvinah. - stanja, k je pvečan katablizem (traja ves čas krevanja) - sepse, velike pekline, infekcije, plitravme (frakture dlgih ksti), cirza, rak, dializa - pri celjenju ran je ptreben večji vns B (adenin), Zn in vitamina C te sestavine s vsebvane v Kubitanu (rziskava je pkazala, da 1 Kubitan dnevn za 60 % zmanjša verjetnst za nastanek dekubitusa) TH/

19 9. Dietni ddatki in dietni nadmestki za živila. - nizk energijska živila (hipjulne ali redukcijske z. shujševalne diete) - živila z mal beljakvin (hipprteinske diete) - živila z velik beljakvin (hiperprteinske diete) - živila z mal maščb, hlesterla, velik nenasičenih maščbih kislin, MCT (medium chane triglicerid za razlik d bičajnih LCT) lja - sladkrni in škrbni preparati, žitni izdelki - živila z mal ali nič saharze, sladkrni nadmestki - živila brez fruktze, laktze, maltze - balastna živila - nadmestila za mlek - nadmestila za sl, živila z mal sli - živila z mal fenilalanina - živila brez glutena - vitaminski in mineralni kncentrati (preparati) - krepka živila - fermentirana živila - dietna pživila - hranilni napitki, mineralne vde 10. Tekča in kašasta hrana za enteraln prehran. - plimerne frmule prebava pteka p nrmalni pti pplna dietna hrana (nrmalna hrana plisaharidi, dlge AK, LCT maščbe) kadar ni nbenih težav z absrpcij - elementarne frmule iz deln ali ppln hidrliziranih hranil kadar gre za malabsrpcijski sindrm (npr. p p.) - mdulirane frmule le ena vrsta hranil ddatek k snvni frmuli - specializirane frmule specifična mdificirana sestava pri specifičnih blenjih (npr. diabetes, pljučna, ledvična blenja) - implikacije za enteraln hranjenje nevrlške in psihiatrične blezni žilne blezni mžganv tumrji mžganv pškdbe mžganv demielinizacijske blezni (mtnje pžiranja, npr. multipla sklerza t.i. blezen zgrnjega nevrna, mb. Huntigtn t.i. blezen sp. nevrna) hude depresije (ni ptrebe p hrani) anreksija blezni grla in pžiralnika tumrji (bstrukcija) vnetja (brazgtinjenje) pškdbe gastrintestinalne blezni TH/

20 malabsrbcijski sindrm pancreatitis pred- in pperativna bdbja sindrm kratkega črevesja (prirjen če je črevesja manj kt 7 m, parenteraln cel življenje) pekline (elementaren + mdularne, plimerne + mdularne) kemterapija in / ali raditerapija 11. Osnvne diete glede na knsistenc hrane. - tekča dieta - pasirana dieta - kašasta dieta 12. Vrste prehrane. - glede na vrst živil mešana: vsa hrana živalskega in rastlinskega izvra vegetarijanska lažji vegetarijanci (lakt-v-vegetarijanci): ne jej mesa zmerni vegetarijanci ali frutarijanci: ne jej mesa in živalskih prduktv strgi vegetarijanci vegani: jej le rastlinsk hran strgi frutarijanci: jej le sadje in reščke mesna: vsi dnevni brki vsebujej mes ali živalske prdukte - glede na hraniln sestav gljikhidratni tip (več kt 50 % zaužite energije je iz OH) beljakvinsk-maščbni tip (več kt 50 % zaužite energije je iz B z. M) - glede na kličin presne hrane mešana pvsem surva prehrana pvsem kuhana hrana 13. Celiakija. - glutenska enterpatija - prehrana in dietni režim izključim vsa živila, ki vsebujej gluten žita pšenica, ječmen, ves, rž (tudi t.i. lepek rahlja kruh) pri hudih blikah tudi pira, prs knzerve, hrenvke, salame dvljen: riž, kruza, ajda, brezglutenske mke (testenine ) 14. Driska. - zdravljenje TH/

21 ESPHAN (Evrpsk prehransk združenje) izdelal ORT (raln rehidracijska terapja) snva te terapije je ORS ORS (raln rehidracijska slucija) elektrliti (Na, K, klridi, bikarbnat, glukza) prve 4 ure hitra ralna rehidracija z ORS p 4 urah hitra realimentacija pnven vns nrmalne (čim blj raznvrstne) hrane če p 4 urah še vedn tekče dvajanje, nadaljevanje z ORS če ORS, specialna terapija ni ptrebna (ni ptrebnih drugih specializiranih frmul ali zdravil), djenje pa nrmaln - prehrana in dietni režim čim več tekčin (različni čaji, krmpirjeva, ječmenva, riževa, vsena škrbna juha pmanjkanje B) mešana hrana dvlj hranil in taka, da ne draži črevesja ddam še: sjine beljakvine (laktza draži črev), nemasten jgurt, acidfiln mlek, zmečkane banane, nastrgan pstan jablk izključim živila, ki pspešujej peristaltik: vrča hrana in napitki, mlek in mlečni izdelki, surva hrana, kava, alkhl, slaščice, gazirane pijače, začimbe, sladkrni napitki, sladkrni nadmestki, živila, ki pvzrčaj črevesne pline (strčnice, križnice zelje, repa, cvetača ) - jedilnik zajtrk: prbitični jgurt, albert keksi, pretlačena banana malica: mlek, albert keksi, pstana naribana jablka ksil: pire krmpir, dušen piščanec, zelenjavna kaša malica: jablčni kmpt, keksi večerja: zelenjavn-mesna enlnčnica, kruzni kruh 15. Zaprtje. - nrmaln izlčanje: 3 krat dnevn d 3 krat tedensk - bstipacija: težen izlčanje z. manj kt 2 krat tedensk - prehrana in dietni režim velik tekčine, zdrava prehrana, velik vlaknin (20 g/1000 kcal), sadja, zelenjave, prbitični mlečni izdelki, Dnat - jedilnik zajtrk: Dnat, kisl mlek, vseni ksmiči, suhe slive malica: prbitični jgurt, črn kruh, jablk, mandarine ksil: Dnat, špinačna juha, skleda slate z leč, plnzrnate testenine z bučkami in piščančjim mesm malica: trbv peciv, hruška večerja: Dnat, zelenjavn-mesna slata, vsen kruh 16. Krnični gastritis. - vnetje želdčne sluznice (krničn, akutn) - prehrana in dietni režim več manjših brkv, psnet mlek, jgurt, skuta, nemastne ribe, perutnina, testenine, riž, kuhan krmpir TH/

22 dsvetvane M, plnmastn mlek, zabeljene jedi, cvrta hrana, začimbe suhmesnati izdelki, svež kruh, nezrel sadje, zelje, žgane pijače - jedilnik zajtrk: jgurt, banana, prepečenec, masl malica: kefir, en dan star črn kruh, breskev ksil: dušen puranji zrezek, krenje, riž, zelena slata malica: prbitični jgurt, en dan star črn kruh, jablk večerja: zelenjavn-mesna enlnčnica, en dan star črn kruh 17. Hipertenzija. - nrmalen RR: d 140/90 - hipertenzija: d 159/94 vmesna vrednst, nad 160/95 pvišan - prehrana in dietni režim strčnice, perutnina, testenine, riž, krmpir, zelena zelenjava dsvetvane sl, M, suhmesnati izdelki, slani siri, plnmastn mlek, kisl zelje - jedilnik zajtrk: prbitični jgurt, kruzni kruh, breskev malica: sadna slata, prepečenec, kremni sir ksil: naravni puranji zrezek, sjine testenine, brkli, mešana slata malica: mala črna žemlja, kivi večerja: dušena teletina, brstični hrvt, riž 18. Krnična ledvična dpved. - prehrana in dietni režim manj B (več na dan dialize razgradnja aminkislin) % manj OH, manj M mejitev sli, K, Na, P mejitev tekčine (d 500 ml skupaj s hran) manjša telesna aktivnst brez alkhla in cigaret - jedilnik zajtrk: čaj, hipprteinski kruh, masl, med malica: puding kuhan na vdi, naravni pmarančni sk ksil: zelenjavna juha, naravni piščančji zrezek, zeleni rezanci v bučni maki, slata malica: plnzrnata žemlja, kaki večerja: palačinki z banan in čkladnim prelivm 19. Prtin. - t.i. putika: mtnja presnve sečne kisline (purini nabiranje na sklepni vjnici) - prehrana in dietni režim mes le kunčje, zelenjava, mlečni izdelki, zeliščni ( razkuževalni ) čaji TH/